FESSESI * imo DELOVNE SKUPNOSTI CU BUI POROČILO O POSLOVANJU V PRVEM POLLETJU 1976 Polletni obračuni za temeljne organizacije in za delovno organizacijo so dali prve realne in celovite podatke za oceno finančne uspešnosti našega dela. Če primerjamo dobljene finančne pokazatelje s planiranimi in z dosežki preteklega leta in če upoštevamo obseg opravljenih nalog, se pokaže, kakšne možnosti imamo, da dosežemo ali presežemo planirani letni finančni uspeh. Po takem načelu so delavski sveti temeljnih organizacij ocenjevali uspešnost polletnega dela. Po splošni oceni je bilo poslovanje v vseh TOZD uspešno. Svet delovne organizacije je na zadnji seji obravnaval poročilo o polletnem obračunu delovne organizacije kot celoto in potrdil oceno, kot jo navajamo. Uvodoma je treba omeniti, da nam ugotavljanje dohodka po določilu novega zakona o ugotav -ljanju dohodka ne prikazuje resnične uspešnosti. Dohodek ugotavljamo namreč tako, da upoštevamo vse potroške, ki nastanejo v določenem obdobju, ne pa tudi tisti del fakturirane realizacije, oziroma realizirane prodaje, ki do konca obračunskega obdobja ni plačana. V prvem polletju je to praviloma vrednost prodaje v zadnjih dveh dekadah meseca junija. To vrednost pa je mogoče v celoti izterjati, in je bila tudi plačana do 15. julija 1976. Poleg tega se moramo zaveda- ti, da je polletni obračun le periodičen in začasen in da rezultata ne moremo upoštevati kot 50 % letnega dosežka. Rezultati so predvsem le delna o-cena uspešnosti poslovanja in kontrola o opravljenih planskih nalogah ter o doseženih rezultatih. Periodični obračun analiziramo tudi zaradi odkrivanja napak in pomanjkljivosti v preteklem obdobju in da dobimo napotke za naslednje obdobje. Z analizo obračuna in fizične proizvodnje predvidevamo tudi poslovne rezultate ob zaključku leta. Začasen značaj periodičnega obračuna je v gozdarstvu mnogo bolj poudarjen kot v večini dru- gih organizacij zaradi omejenega obsega proizvodnje in močnega vpliva dinamičnega plana na finančni rezultat. Obračun, ki je prvi po novem sistemu planiranja in obračuna po TOZD, je tudi potrditev ali zanikanje sprejetega načina planiranja. že ob analizi periodičnih obračunov TOZD je bilo ugotovljeno, da so rezultati ugodnejši od pričakovanih. Dokazujejo, da je možno doseči relativno dober poslovni uspeh ob koncu leta. K ugodnemu rezultatu je največ prispeval preseženi polletni plan Spravilo lesa po žičnih vrveh povzroča najmanj škode v sestojih in na pomladku, toda neprikladno je zaradi visokih stroškov - foto GG 2 prodaje in v primerjavi s preteklim letom tudi večja oddaja iz družbenega sektorja. Če k dohodku ne prištejemo neplačane realizacije (za interne in tudi realne analize jo lahko prištejemo), sta TOZD gozdarstvo Pokljuka in TOZD avtoprevoz-ništvo polletno poslovanje zaključili z izgubo. Če ne upoštevamo neplačane realizacije in primerjamo le uspešnost med TOZD, izhaja izguba iz nedoseženega plana oddaje oziroma obsega proizvodnje. Za obrat za kooperacijo pa ugotavljamo celo začasno izgubo pri substanci, kar je izključno posledica velike obremenitve realizacije z neplačano realizacijo in relativno majhnega dohodka v tej enoti. Sorazmerno visoka planirana eksterna realizacija blaga in uslug izhaja predvsem iz prese -žene polletne oddaje lesa. Le manjši del izhaja iz višje dosežene povprečne cene. Povprečne cene za les so letos približno za 7 % višje od lanskih v istem obdobju in le za 2 % višje od planiranih za letošnje leto. Velik uspeh kažejo materialni stroški; porasli so le malenkostno, če upoštevamo za 7 % večjo oddajo, kot je bila predvidena za polletje. So tudi nižji od planiranih, če upoštevamo isto dejstvo. Seveda nas pa to ne sme zavesti v prevelik optimizem. S podrobnejšo analizo bi verjetno ugotovili, da tudi dinamika materialnih stroškov ni odvisna samo od obsega dela. Naša naloga je, da ostanejo stroški na doseženem nivoju. Doseženi dohodek, zlasti z vključeno neplačano realizacijo, presega planiranega. Prav tako je porastel v primerjavi s preteklim letom tako imenovani "celoviti dohodek", ki je važno merilo za ugotavljanje uspešnosti po panožnem sporazumu. Ta celoviti dohodek vsebuje dohodek in obračunano amortizacijo iznad minimalnih predpisanih stopenj. Obveznosti iz dohodka so malenkostno porasle v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, vendar samo zaradi odplačila kreditov. Ostale obveznosti so zaradi manjšega formalno u-gotovljenega dohodka celo nižje. V prvem polletju je bilo izkoriščenih približno 46 % planiranih osebnih dohodkov, več kot 50 % je bilo izplačanih le na TOZD Pokljuka in TOZD avto-prevozništvo, vendar je bil tudi obseg dela, ugotovljen na osnovi planiranih delovnih ur, na TOZD-u Gozdarstvo Pokljuka presežen za enak odstotek. Skupni znesek izplačanih bruto osebnih dohodkov je letos za 14% višji od lanskih akontacij za isto obdobje; preračunano na enega delavca in 182 delovnih ur na mesec, pa je višji kar za 24 %. To povečanje je odraz manjšega števila delavcev v letošnjem letu. Lani je bilo računano število delavcev (izračun na osnovi števila obračunanih delovnih ur) 530, letos pa le 485. Povprečne akontacije neto osebnih dohodkov so se v navedenem obdobju povečale od 3. 010, 00 din na 3. 601, 00 din za redni delovni čas, torej za skoraj 20 %. Razlika med neto in bruto OD pa je odraz večje obremenitve neto osebnih dohodkov s prispevki. Upoštevajoč izplačila akontacij in izplačil OD v letu 1975 kot dokončni obračun OD za leto 1974 pa so izplačila neto povprečnega OD, preračunanega na redni delovni čas, le za 3 % večja od lanskoletnega za isto obdobje. Povprečni mesečni bruto osebni dohodki, izplačani v prvem polletju, znašajo 5.242,00 din: TOZD Gozdarstvo Bohinj 5.322.00 din TOZD Gozdarstvo Pokljuka 5.004.00 din TOZD Gozdarstvo Jesenice 4.870.00 din TOZD Gozdarstvo Radovljica 4. 93 7,00 din TOZD gozdno gradbeništvo 4. 989,00 din TOZD avtoprevozništ vo z delav. 5.343.00 din DS skupne službe 6.169,00 din Razlike v izplačanih osebnih dohodkih niso velike, v gozdarskih TOZD je razlika med najvišjim in najnižjim 452, uO din ali približno 9 %. Razlika nastaja zaradi različne kvalifikacijske strukture zaposlenih, ki je izračunana iz indeksnih vrednosti delovnih mest in prilagojena kvalifikacijskemu faktorju za delovno organizacijo 1,7 in znaša po TOZD: TOZD Gozdarstvo Bohinj 1,666, Pokljuka 1,665, Jesenice 1,624, Radovljica 1,643, Gozdno gradbeništvo 1,588, Avtoprevozništ-vo 1,733 in DSSS 2, 040. Skupaj 1,700. Poleg tega je razlika v OD odraz različnega izkoriščanja delovnega časa, posebno delavcev, katerih delovni uspeh lahko merimo in od boljše organizacije dela. Nikakor pa ne PraKTicne vaje delavcev, ki se usposabljajo za sečnjo lesa - foto GG Bled s moremo trditi, .'j: T; -i-l. . ■ V "T. 4M . !na * ■ < : 1 : apos ni.]:.: . L •X. .ji, L ' k t j :j• !•; !■:, j-' h-!. 'Y ! , . : r 1. _i. -!— - H ; 1 • h- ! :i- : ■ • • 1 j , ’ j . • 1 . ■ 1 ' ' : : j- L_1. :■ i ! I ' : — pbVprečni Rfe- - 9Q —d F j:-. — 1— . 1 Bled :T JÌT. i — i— 1 r— 1 : r . i. i- ; !::r -l., ;-i m # $ k _L [lin J- i i F ! i . M 70 |::Tj- & h & “ "t 1 "j ! j 1 ■ ■“ ; 197:3 j:: 1 1974 j' leta -1 ~;k.i. .1 . i Primerjava med povprečnim trendom proizvodnje v m3 na zaposlenega in trendom GG Bled za obdobje 1970 - 1974 z. baznim indek- som 100 v letu 1970 nam pove: Leto Povpr. prod. Povpr. Povpr. prod. m3/zaposl. lesa v m3 m3 / zap. lesa v m3 GG Bled na zaposlen. abs. na zaposlen. absol. 1970 100,0 % 248, 5 100,0 % 255,4 1971 101,4 252,0 95,8 244, 6 1972 100.7 250,3 96, 0 245, 1 1973 108,3 269,2 96,7 247, 0 1974 113,2 281,3 100, 0 255, 3 Povprečni trend kaže postopno naraščanje, trend GG Bled pa stagniranje. Sama produktivnost GG Bled je precej kritična in bi zahtevala svojo analizo. Gotovo pa niso vzrok temu prenizke norme, temveč prevelik delež zaposlenih v posredni proizvodnji. Tu moramo iskati glavni faktor za povečanje produktivnosti. Popoldne smo se morali posloviti. Odpeljali smo se proti domu v smeri Innsbrucka po zelo lepih in zanimivih turističnih krajih vzhodne Tirolske, kot so KitzbUhel, Mittersill in nadaljevali pot skozi Felbertauern predor v Lienz, od tam pa čez Iselsberg v Spittal. Tako smo si v lepem vremenu ogledali velik del Avstrije. Razpoloženje v avtobusu je bilo zelo dobro, kljub dežju v Nemčiji, snegu na Felbertauernu in splošni utrujenosti. Domov smo prišli pozno zvečer. Upam, da je ogled dosegel svoj namen, da smo za spoznanje bogatejši in da so sredstva, porabljena za ogled, pametno izkoriščena. Loncnar Majda, dipl. agronom kako preprečujemo obolenja kože Poklicna, profesionalna obolenja kože lahko nastanejo pri delavcih v industriji in poljedelstvu. Nastanejo predvsem takrat, kadar na kožo deluje kaka kemična spojina. Običajno pride do obolenj, kadar ni zanimanja za varnost pri delu, ali je zanemarjena osebna higiena in kadar človek ne upošteva pravil za varno del o. Obolenje kože lahko povzročijo tudi nekateri fizikalni faktorji npr. visoka ali nizka temperatura zraka, različne oblike e-nergije npr. sevanja, mehanična energija: udarci, vbodi, vreznine, skratka rane. Zaradi pogostih obolenj kože se često pritožujejo delavci v kovinski 13 stroki, cementni, premogovni, tekstilni, živilski industriji itd. To velja predvsem za delovna mesta, kjer nastaja prah. Taka obolenja so pogosta tudi pri delavcih na poljih. Prah se vsede na kožo, oslabi odpornost kože proti strupom in mikrobom in kot posledica tega se razvije bolezen. Ena izmed pogostih poškodb kože so majhne rane, imenujemo jih mikrotravme: vbodi, piki, ranice, spokana koža itd. Takšne majhne rane so čestokrat hujše in nevarnejše od velikih. Le-te radi podcenjujemo, so nezanimive in jih ne vidi zdravnik. Zato pogosto zanje ne poskrbimo strokovno in tako preko njih mikrobi in razni strupi zlahka vdro v organizem. Nihče niti ne pomisli, da postane lahko mi-krotravma hudo gnojno vnetje. Delavci, ki bolehajo zaradi nekaterih kroničnih bolezni, npr. sladkorno, boleznijo jeter, slabokrvnostjo, morajo vedeti, da pride pri njih češče do poklicnih obolenj kože. Ljudje, ki se bolj potijo, težko prenašajo delo v vročini in pri njih se kaj hitro razvije vnetje kože. Med različnimi poklicnimi obolenji kože se najčešče pojavlja vnetje (dermatitis) in ekcem kože. Poklicno vnetje kože se razvije na mestu, kjer se koža dotika škodljive snovi. Stopnja vnetne reakcije je odvisna od jakosti draženja in od časa trajanja. Poklicno vnetje kože se najčešče pojavi po rokah, obrazu, zatilju. Njegova karakteristika je: rdeča koža, oteklost, bolečina. Ko odstranimo škodljivi vpliv, se vnetje običajno hitro pozdravi. Poklicni ekcem je podoben vnetju, vendar zelo srbi. Obolenje je težjega značaja. Ekcem se razvije le pri ljudeh, ki so za določeno snov - obratovino, preobčutljivi. Če hočemo takega človeka pozdraviti, ga moramo premestiti na drugo delovno mesto. Zaščita proti poklicnim obolenjem kože zahteva tehnološke. Produktivnost v m3 na zaposlenega pri GG Bled je vseskozi pod povprečjem in se razlika iz leta v leto veča. V letu 1970 je bila produktivnost na zaposlenega za 6,9 m3 večja kot povprečna, v letu 1974 pa za celih 26,0 m3 manjša od povprečne. Mislim, da smemo ravnodušno sprejeti trditev, da vsak zaposleni v našem podjetju povprečno proizvede 26 m3 manj na leto kot je slovensko povprečje. Primerjava povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega z ustreznim trendom pri GG Bled za obdobje 1970 - 1974 z baznim indeksom 1970 nam pove: Leto Povpreč. oseb. doh. na zaposl. Povpreč. OD/zaposl. abs. v 000 din Oseb. doh. na zaposl. GG Bled Oseb. doh. GG Bled na zap. abs. v 000 din 1970 100,0 % 27,7 100,0 % 31,8 1971 112,3 31,1 113,2 36,0 1972 119,5 33,1 121,7 38,7 1973 152,0 42,1 149,1 47,4 1974 183,8 50, 9 182,7 58, 1 Povprečni trend zneskov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega narašča prvi dve leti nekoliko manj, zadnji dve leti pa nekoliko bolj kot zneski povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega GG Bled. 'Trend zneskov povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega je vseskozi nad povprečjem, GG Bled pa zavzema vsa leta prvo mesto, razen v letu 1973. Grof 34i Odnos OD nn oapoolenoßn pri 00 Blsd doporproBJS Y obdobju 1970 - 1974 fhp. ir« in« 1«»« : ' ; .r-N N ■ ■ rf V ' '0 «0 M« •O H i ' m M» CJ -f a !. ^ rl 11 :1 3. 97 0 1971 1972 yyn 1974 V poletnem obdobju ima torej največje osebne dohodke na zaposle- proizvodno-tehnične in sanitarnega GG Bled, sledi mu GG Postojna. no higienske ukrepe. Nižje osebne dohodke na zaposlenega pa imata GG Brežice in Ljubljana. Povprečje v celotnem obdobju pa predstavlja GG Kranj. Opomba: (Upoštevani so kalkulativni OD) Sam povprečni osebni dohodek na zaposlenega pri GG Bled in primerjava z republiškim povprečjem nam ne pove vsega, kajti tu odigra veliko vlogo sama struktura poklicev po podjetjih. Primerjava istih poklicev, istih delovnih mest, bi nam mnogo več pokazala. Dobiček na zaposlenega Najboljša rešitev je mehanizacija in avtomatizacija delovnih procesov - na ta način preprečimo kontakt kože s škodljivimi snovmi - obratovino. Poleg tega je potrebno skrbeti za sodobno ventilacijo, pravilno hitrost zraka in čistočo delovnih mest. Dobiček na zaposlenega pri GG Bled je vsa leta nad povprečjem, vendar se vsako leto bolj približuje povprečju. V letu 1970 presega povprečje 116,7 % in zavzema 1. mesto, v letu 1974 pa samo 23,1 % in zdrkne na 4. mesto. Ž' 150 140 130 120 110 100 9Ö 60 TO ' ,.'i 1 : i~i !■'!■■■;'! ! V, tooZ 32i. WSUaB.pojrpr*Sn.g«( trud« iablSka 1 _j no zopoelonega ln tranda d.blSka na 'Bapoal. 00-Bled n ofcdofcju J97o(.19T4 Uspeh v borbi s poklicnimi obolenji kože je v ogromni meri odvisen od tega, koliko bo delavec sam skrbel za čistočo in se boril proti škodljivi obrato-vini, s katero pride v dotik. Neznatno ranico, vrez, lahko oskrbi vsak sam. Priporočamo 1 % raztopino cetavlona ali raztopino asepsola in podobne bak-tericidne snovi. Pravilna nega kože je velikega pomena v borbi s poklicnimi o-bolenji. kože. Kdorkoli dela s kemičnimi snovmi, v zaprašenih delovnih prostorih, se mora obvezno vsak dan stuširati. Seveda pa je pri tem potrebna stalna’ stroga higiena rok in nohtov. Na koži umazanih rok, pod nepostriženimi nohti se po nepotrebnem zadržujejo strupi, mikrobi, celo jajčeca parazitov in povzročajo o-bolenja. To pa lahko prenesemo na ostale dele telesa ali celo v usta. Ne pozabimo na zaščitne kreme in paste. Obstajata dve vrsti: prve predstavljajo zaščito pred raznimi kemičnimi strupi, ki se topijo v vodi, npr. lanolinska in silikonska krema, kot so OCTA (Neva Zagreb), ATRIX krema z dvojnim delovanjem. Druge pa zaščitijo kožo pred organskimi spojinami. V Papirnici Vevče že okoli deset let uspešno ščitimo kožo s kremo LEK 48, ki jo pozna in uporablja vsak naš delavec. Dobra krema mora biti vsestranska, npr. kožo mora prekrivati v tankem sloju, kislost kreme mora biti prilagojena kislosti kože, delavca pri delu ne sme motiti, ne sme ovirati na- ravrtega dihanja kože, po končanem delu jo moramo z lahkoto odstraniti s kože itd. Pred delom dobro umijemo roke, na suho kožo potem vtere-mo 3-5 gr zaščitne kreme. V nobenem primeru ne smemo umivati kože z različnimi organskimi topili in podobnimi sredstvi. Nevarno je umivati roke s klorom, apnom, sodo, peskom, prahom. To lahko povzroči nevarno obolenje. Koža postane presuha in dovzetna za kožna obolenja. Zato po delu u-mivamo roke s toplo vodo, milom, mehko krtačko, nato pa jih namažemo lahko tudi z bor-vazelinom, 2 % salicilno mastjo ali zaščitno kremo. Pri zelo suhi koži priporočajo vitaminske kreme. Ne smemo pozabiti, da se na ta način borimo proti raznim obolenjem kože, istočasno pa tudi proti drugim nalezljivim boleznim. Samo nekaj minut porabimo za pravilno umivanje rok in mazanje z zaščitno kremo. Na ta način bo naš delavec ohranil zdravo kožo in lepe roke. Primerjava med povprečnim dobičkom na zaposlenega in dobičkom na zaposlenega pri GG Bled v obdobju 1970 - 1974 z baznim indeksom 100 v letu 1970 nam pove: Leto Povpreč. dobiček na zaposl. Povpr. abs. (v 000 din) Dobiček na zaposlenega pri GG Bled GG Bled abs. (v 000 din) 1970 100,0 % 10, 2 100,0 % 22. 1 1971 97, 1 9. 9 87,8 19, 4 1972 85,3 8,7 72,4 16,0 1973 121,6 12,4 81,4 18,0 1974 233,3 23,8 132,3 29, 2 Prvi dve leti oba trenda padata, v letih 1973 in 1974 pa zopet na- raščata. Povprečni trend dobička na zaposlenega je v povprečju vseskozi večji od trenda pri GG Bled. SKLEPI Povprečni trendi celotnega dohodka, dohodka, dobička, celotnega dohodka na zaposlenega, dohodka na zaposlenega in dobička na zaposlenega, materialnih stroškov, amortizacije, pogodbenih obveznosti, zakonskih obveznosti, osebnih dohodkov iz leta v leto rastejo. Ravno tako naraščajo tudi trendi GG Bled, razen dobička in dobička na zaposlenega, ki pa vseskozi padata. Celotni dohodek narašča, z njim pa tudi njegovi elementi, vendar predvsem na račun višjih cen. I • Sama rast celotnega dohodka, dohodka in materialnih stroškov pa nam pove, da so se ti elementi v letu 1974 v primerjavi z letom 1970 povečali za: Celotni dohodek Materialni stroški Dohodek povprečje 2,77 krat 3, 14 krat 2,27 krat GG Bled 2,43 krat 2,81 krat 2,12 krat Trenui teh treh glavnih elementov povedo, da se struktura celotnega dohodka iz leta v leto spreminja v korist večjih materialnih stroškov v povprečju in pri GG Bled, Vendar se povprečni materialni stroški večajo z močnejšim odstotkom. Iz tega lahko vidimo, da cena drugim družbenim proizvodom (materiala in storitev) hitreje narašča - z večjo potenco. V strukturi povprečnega dohodka pa skozi celotno obdobje naraščajo zakonske in pogodbene obveznosti ter dobiček. Osebni dohodki pa se povečajo le za 76 %. Največja razlika elementov dohodka GG Bled s povprečnimi elementi pa je pri dobičku; povprečni naraste v celotnem obdobju 2,31 krat, pri GG Bled pa le za 1,31 krat. Pogodbene obveznosti pa rastejo hitreje pri GG Bled, kar pa bi zahtevalo svojo analizo. Trendi elementov dohodka letom 1970 za: Dobiček Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Osebni dohodek se povečajo v letu 1974 v povprečje 2,31 krat 2,34 krat 5, 99 krat 1,76 krat primerjavi z GG Bled 1,31 krat 4,84 krat 6, 03 krat 1,81 krat 16 Struktura samega dohodka se veda v prid zakonskim obveznostim: torej obveznosti gozdnih gospodarstev do družbe naraščajo pretirano nesorazmerno z ostalimi elementi dohodka, saj se v petletnem obdobju kar šestkrat povečajo. GG Bled v zakonskih obveznostih predstavlja podjetje s povprečnimi zneski. Večji trend materialnih stroškov in s tem spreminjanje strukture celotnega dohodka skozi vse obdobje v korist materialnih stroškov nam nazorno prikaže primerjava trendov materialnih stroškov in celotnega dohodka na m3. Celotni dohodek na prodani m3 lahko istovetimo s povprečno ceno prodanega m3 lesa. Leto Povprečni materialni Povprečni CD/ stroški prodani m3 1970 100,0 100, 0 1971 116 112 1972 129 125 1973 180 161 1974 314 257 Materialni stroški naraščajo iz leta v leto z večjim odstotkom kot celotni dohodek na prodani m3 ali povprečna cena. V celotnem obdobju se materialni stroški povečajo za 3,14 krat, povprečna cena m3 lesa pa le 2,57 krat. Torej cene drugih družbenih proizvodov naraščajo z močnejšim odstotkom. Nekaj procentov CD se v gozdarstvu ustvari tudi iz drugih virov. Če upoštevamo CD, ustvarjen iz drugih virov (tega podatka na SDK nisem dobil), pridemo še do nižje povprečne prodajne cene za 1 m3 lesa. To je torej dovolj prepričljiv dokaz, da cene drugih družbenih proizvodov hitreje naraščajo. Prav zaradi tega dejstva pa se struktura celotnega dohodka spreminja v korist materialnih stroškov. Iz vsega navedenega sledi, da se v celotnem gozdarstvu znižujeta ekonomičnost in rentabilnost. Proizvodna sposobnost gozdov je omejena. Celotni dohodek se na račun kvantitete ne more veliko povečati, zato je treba posvečati pozornost kvalitetnejši proizvodnji in pravilnemu ovrednotenju lesne mase. Povprečni trend števila zaposlenih po podjetjih se nekoliko zmanjšuje, kar je posledica uvajanja mehanizacije v gozdarstvu. GG Bled doseže v celotnem obdobju 1970 - 1974 letno povprečje: Celotni dohodek 8. mesto z 83,4 % povprečja Celotni dohodek/ha 4. mesto z 116,4 % povprečja Dohodek 5. mesto z 108,7 % povprečja Dohodek/ha 2. mesto z 148,4 % povprečja Dobiček 3. mesto z 145,1 % povprečja Dobiček/ha 1. mesto z 197,1 % povprečja razvoj obrambe in varnosti V sistem obrambe in varnosti, ki obsega obrambo in zaščito svobode, neodvisnosti, suverenosti, teritorialne neokrnjenosti in ustavne ureditve, samoupravnih in drugih pravic ter svoboščin delovnih ljudi in občanov, so v naši socialistični družbi vključene vse subjektivne sile. Tako široko zasnovana koncepcija obrambe in. varnosti omogoča slehernemu delavcu, da uveljavlja po ustavi zajamčene pravice, da varuje, razvija samoupravne odnose, svoboščine in osebno ter premoženjsko varnost. Proces podružbljanja obrambe in varnosti zaznavamo povsod, na vsakem področju družbenega delovanja. Sicer pa razvoj teh dejavnosti na nekaterih področjih ni tako hiter in vsestranski, da bi vsakdo enakopravno in po svojih sposobnostih lahko sodeloval. Obrambo in varnost si v tem sestavku predstavljamo kot celovit sistem, ki združuje oborožene sile, civilno zaščito in družbeno samozaščito. Te tri dejavnosti se v naši delovni organizaciji niso vzporedno in e-nakomerno razvijale. Iz načrtov o obrambi pred elementarnimi in hudimi katastrofami je razvidno, da smo že pred 15 leti imeli dokaj dobro organizirano dejavnost civilne zaščite. Le-ta je obsegala samo del današnjo civilne zaščite, predvsem varstvo gozdov pred požari, gašenje gozdnih požarov in reševanje pri požarih. Posebno skrb smo posvečali tudi delavcem, da so znali nuditi prvo pomoč. Že sama narava dela v gozdarstvu zahteva, da je pri nesreči pri delu treba nuditi ponesrečenemu prvo pomoč. Vsak 6. delavec je obiskoval 20 ali 80 urni tečaj prve pomoči. Iz tega lahko sklepamo, da ima GG Bled zelo dobre poslovne uspehe na enoto ha, če upoštevamo odvisnost poslovnega uspeha od jakosti gozdnih fondov. Celotni dohodek na ha in dobiček na ha in dobiček so močno odvisni od jakosti gozdnih fondov - največji je pri dohodku/ha. Petkoš Janez dipl. ing. gozd. S podružbljenjem obrambe in varnosti se je začela v delovni organizaciji razvijati splošna obrambna pripravljenost. Znaten napredek splošne ljudske obrambe je opaziti po izdaji zakona o ljudski obrambi leta 17 1974. V tem obdobju so obrambne priprave še centralizirane na ravni podjetja. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela pa so velike možnosti za neposredno in vsestransko sodelovanje delavcev v obrambi in zaščiti za razvoj te dejavnosti. V okvir obrambnih priprav spada tudi usposabljanje ljudi za o-borožen odpor, za reševanje ljudi in sredstev pri elementarnih nesrečah in v vojni, za osebno zaščito in družbeno samozaščito. Letos smo imeli pouk o požarnovarnostnih ukrepih in o gašenju požarov v miru in vojni. V jeseni pa je predvideno predavanje o samozaščiti prebivalstva. Pouka so se udeležili skoraj vsi zaposleni. Menili so, da je bil zelo zanimiv ter koristen tudi v vsakdanjem življenju. Vključili smo se tudi v vajo obrambnih priprav in preizkusili našo pripravljenost. Naši delavci so sodelovali na vaji za ekipe prve pomoči. Te ekipe so tudi strokovno ocenjevali in naša je dosegla pri teoretičnem delu in pri triaži odlične uspehe. Pri praktičnem delu pa je ena izmed trojk imela smolo, tako da smo v skupni uvrstitvi izmed 67 ekip dosegli 35. mesto. Spomladi smo ustanovili v delovni organizaciji aktiv Zveze rezervnih vojaških starešin. Ta je že imel strelske vaje, ki so odlično uspele. Predvidenih ima še več akcij za obrambne priprave. Ugotavljamo, da pri razvoju družbene samozaščite zaostajamo oziroma, da te dejavnosti ni na vseh področjih združenega dela. Družbena samozaščita je zaščita ustavne ureditve, samoupravnih pravic in svoboščin človeka, zaščita družbenega premoženja, zagotovitev osebne in premoženjske varnosti delovnih ljudi in občanov in svobodnega družbenega razvoja. Predvidevamo, da bodo v jeseni v TOZD dopolnili svoje samoupravne akte in izvolili izvršilne organe, ki bodo skrbeli za u-strezen razvoj te funkcije. Družbena samozaščita je aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov povsod, kjer delajo in živijo. Za njen razvoj bi morale skrbeti zlasti družbeno politične organizacije v TOZD in delovni organizaciji. Aktivnost v smislu družbene samozaščite pa bi morala zaživeti v vseh oblikah samoupravljanja (pri kadrovanju, varstvu pri delu, izobraževanju), kajti le tako bomo uspešno preprečevali škodljive posledice v gospodarstvu in negativne pojave v razvijanju samoupravnih odnosov. Lakota Franc NOVICE Vprašanje glede uporabe gozdnih cest za javni promet bo tudi pri nas po dolgoletnem oklevanju le zadovoljivo rešeno. Avtomobilski promet bo mogoč po glavnih gozdnih cestah, ki so povezane z javnimi cestami. Na stranskih cestah bodo zapornice opozarjale izletnike, gobarje in druge ljubitelje narave, da je od.tu dalje treba pešačiti, če hočemo uživati čist zrak in krepiti telesno odpornost. Na Pokljuki in Jelovici so gozdne ceste tako razpredene, da veliko avtomobilistov ne ve, ne kod ne kam vodi pot. Brnenje stoterih motorjev vnaša vsakodnevni hrup v zatišne prostrane gozdove, kjer skoraj ne najdemo več pravega miru in neokrnjene lepote narave. Ob cestah in jasah je vedno več zavržene živilske embalaže, ki zlepa ne strohni sama od sebe. Ponekod so nastala že prava smetišča. Divjad, ki jo med tednom tu in tam moti gozdna mehanizacija, pa ob nedeljah in praznikih zaradi našega križarjenja z avtomobili še bolj izgublja svoj življenjski prostor. Gozdne ceste niso grajene za javni promet. Cestišča so ozka, zavoji nepregledni, o-pozorilnih znakov za voznike ni. Zato je vožnja nevarna; šoferje, ki nakladajo les na cestah in med vožnjo ovira vsako vozilo. Vse to in še varnost pred poža* ri zahteva zaporo nekaterih gozdnih cest. Povpraševanje po bukovi hlodovini je vse bolj živahno in pričakujemo, da se bo še povečajo. Kot kupci nastopajo tudi delovne organizacije v okviru naše SOZD, kot so "Alples" in "Zlit" Tržič. Pri večjem povpraševanju kupci ne upoštevajo kriterijev JUS-a za hlodovino; to vpliva na rahlo dviganje poprečne cene. Oglejte si sliko in razmišljajte o tehniki dela motorista - foto GG 13 Zaradi manjše Izdelave bukovih drv in prodaje bukovega celuloznega lesa letos ne bomo mogli pokriti vseh potreb po bukovih drveh. Trgovska mreža bo morala poskrbeti za nabavo drv z drugih območij. Pričakujemo, da bomo v mesecu septembru naročili prvo opremo (delovne stroje), potem ko smo sprejeli nove predpise za tak uvoz v decembru preteklega leta. To bodo traktor "Timber-jack" In tri dvigala "Jonsereds". V Izobraževalni skupnosti za gozdarstvo proučujejo uvedbo študija za profil poklica višji gozdarski tehnik. Novosti znanosti in tehnike nenehno spreminjajo način dela in uvajajo sodobnejše metode gospodarjenja. Doslej imamo štiri šole, ki usposabljajo kadre za gozdarstvo: poklicna šola, ki daje kadre za gozdno gojitvena dela, sečnjo in spravilo lesa, - šola za gozdne delovodje, gozdarska srednja tehnična šola (vse tri so v Postojni v gozdarski šoli) -in oddelek pri Biotehnični fakulteti, ki daje diplomirane inženirje za gozdarstvo. Analize o delitvi dela po delovnih mestih kažejo potrebo po poklicu med tehnikom in diplomiranim inženirjem. Zato je nujno, da taka opravila opravljajo tehniki ali diplomirani Inženirji. Za tehnike so prezahtevna, ker je potrebno dodatno znanje. Za diplomirane inženirje pa niso primerna, ker za to ni potrebna II. stopnja visoke Izobrazbe. Ko bomo zadevo proučili, bomo odločali o predlogu za ustanovitev oddelka za višje tehnike ali za inženirje prve stopnje v združenem delu. Na 10. seji sveta delovne organizacije je med razpravo o novem gozdnogospodarskem načrtu za enoto Pokljuka in za enoto Mežaklja, ki določata za naslednje 10-letno obdobje manjši etat, je bilo tudi govora o bodoči zaposlitvi. Zaradi manjšega deleža zrelih sestojev je tudi na Jelovici načrt sečenj manj>» ši. Stroške gojenja in varstva gozdov pokrivamo iz dohodka, ustvarjenega pri izdelavi in prodaji gozdnih sortimentov. TOZD gozdai stvo Radovljica in TOZD gozdarstvo Jesenice že danes ne dosegata toliko dohodka, da bi v celoti pokrile stroške gojenja in varstva. Manjša proizvodnja gozdnih sortimentov na Pokljuki in Jelovici bo še bolj zaostrila pogoje za ustvarjanje dohodka. Vprašanje je, kako bi smotrno zaposlili gozdarske in druge kadre in mlade, ki prihajajo iz šol. Poseben problem je v zimskem času, ko zaradi visoko zapadlega snega ni mogoče normalno delati, stroški pa so vsled težjih delovnih pogojev znatno višji. O zaposlitvi odvišnih delavcev, ki jih bo prihodnje leto še več. kadrovske KADROVSKE SPREMEMBE od 1.1. do 31.8.1976 TOZD "GOZDARSTVO" - POKLJUKA Pri nas se je zaposlil: Sodja Ciril Delovno razmerje so prekinili: na lastno željo: Beznik Janez Ambrožič Marjan Štravs Marjan Jekler Viktor Pangerc Blaž Dijak Valentin zaradi upokojitve: Jan Janez zaradi poteka roka za določen čas: na TOZD gozdarstvo Radovljica Gavranovič Božo Marič Milan Balukšič Juro Šimon Karel na TOZD gozdarstvo Jesenice Hajdarevič Ramo Marič Petar TOZD "GOZDARSTVO" - JESENICE Zaposlila sta se: za nedoločen čas: Bučič Jožo Martič Tune smo razpravljali ob sprejemanju stabilizacijskega programa. Proizvodnjo je možno povečati s sečnjo in spravilom v zasebnih gozdovih, z zaposlovanjem v zimskem času v smučarskih centrih, kjer delajo pretežno u-pokojenci, z razvijanjem turizma v lastnih objektih. Zaradi visoke režije pa so naše storitve za druge nezanimive. Cenejši so delavci, ki v prostem času sekajo les v zasebnih gozdovih in honorarno zaposleni na smučiščih. Toda kljub temu bomo vprašanje naše zaposlitve morali reševati in delavcem zagotoviti pravico do dela in eksistence. V združenem delu mora vsakdo prevzeti del težav nase, da jih s skupnimi napori premagujemo. spremembe za določen čas: Biševac Semso Daljevič Milan Davidovič Todor Došenovič Miloš Ergarac Mitar Hajdarovič Ramo od TOZD gozd. Pokljuka Kugič Stevan Marič Ilija Marič Petar od TOZD gozd. Pokljuka Paurevič Anton Ponjavič Tadija Mrak Marija Zaposlili so se za določen čas: Taksacija Svrzipaka Danilo Košir Bojan Šmid Benjamin Djuričič Dušan Jelovčan Miha Kobal Vinko Lukan Darko Mrak Drago Remec Sašo Mertelj Janez Delovno razmerje so prekinili: na lastno željo: Jakelj Cveto Babič Drago (v JLA) Pogačar Stane (premeščen na GG Bled) zaradi upokojitve: Santel Karol (invalidsko upokojen) 19 zaradi poteka roka za določen čas: Svrzikapa Danilo Košir Bojan Šmid Benjamin Djuričič Dušan Jelovčan Miha TOZD "GOZDARSTVO"-BOHINJ Zaposlili so se: za nedoločen čas: Sodja Mirko za določen čas: Kovač Jože Prekinili so delovno razmerje: na lastno željo: Bučič Jožo Čelik Mirko Dijak Vinko TOZD "GOZDARSTVO" - RADOVLJICA Zaposlili so se: Kovačevič Marko Grilc Vida Šoberl Neža Gavranovič Božo iz TOZD gozdarstvo Pokljuka Marič Milan Šimon Karel Balukšič Jure TOZD "GOZDNO GRADBENIŠTVO" Zaposlili so se: Kerec Anton Kerec Irena Barbarič Janez Barbarič Alojz Bohar Stanko Bedič Aleksander Kunce Ivan Milinovič Frano Sabljič Ante Čuk Tomislav Bagar Zoltan Car Štefan Verner Karel Korpič Franc Gorza Vendei Grah Franc Korpič Jury Kisilak Stanislav Dundič Marko Dundič Mate Čajkušič Jerko Dundič Jožo Ančič Stipe Špoljarac Vjekoslav Akmadič Mate Vujanič Ilija Sekelz Branko Stipič Marko Kukrika Drago Gregorovič Mate Kršič Momir Šarič Marjan Banožič Frano Banožič Marinko Matkov Ivan Kvesič Gojko Marinkovič Ivan Cavar Dominik Akmadič Peter Ključanin Ranko Klinar Ivanka Črnko Stanislav Piškoi1 Franjo Hukarevič Rasim Vukušič Josip Čuk Ivan Banožič Ivan Zaradič Frano Zelenika Mijo Lepoša Branko Bedič Vinko Dundjer Ivica Damjanovič Nikola Baleta Marko Roščič Franc Marušič Blago Prekinili delovno razmerje: na lastno željo: Osenčič Karel Car Štefan Sabljič Ante Šarič Marjan Gorza Vendei Grah Franc Kvesič Gojko zaradi poteka roka za določen čas: Barbarič Alojz Bagar Zoltan Bohar Stanko Čuk Tomislav Dundič Ivan, Tomo Dundič Ivan, Josip Dundič Marko Gorza Ferdinand Grabar Jožef Kalmar Štefan Kuhar Robert Ketec Anton Kerec Irena Kršič Momir Milinovič Frano Zakoč Štefan zaradi odhoda v JNA: Bagar Zoltan SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE Zaposlili so se: Pogačar Stane Miklavčič Marjan Miklavčič Kristina Benedičič Marija Prekinili delovno razmerje: Koblar Alojz (po lastni želji) Cesar Zdravko (odhod v JLA) 20 « • j I li > Akontacije OD v juliju po skupinah poklicev In indeksne vrednosti O SC Dill UOllOUKl teh skupin po sporazumu Poklicne skupine Poprečni Indeks. Indeks, vredn. iz sporaz. OD din vredn. GG Bled Gozdar. SRS Akontacija naših osebnih dohodkov za julij je bila obračunana po merilih in osnovah skupnega sporazuma, sprejetega na zborih delavcev. S tem sporazumom smo uskladili izhodiščne osnove delovnih mest, opustili nekatere oblike delitve osebnih dohodkov, ki nas niso zadosti vzpodbujale za večjo produktivnost dela in sprejeli ukrepe, ki omogočajo višanje osebnih dohodkov, če bomo dosegali večjo produktivnost. Za primerjavo skladnosti julijske akontacije osebnih dohodkov z razponi, ki jih določa panožni sporazum za skupine poklicev, smo izračunali poprečja OD za delovno organizacijo. Upoštevali smo vsa izplačila: za delo, nadomestila, dodatek za minulo delo in druge dodatke, ki predstavljajo osebne dohodke. I. najožje usmer. 2. 674 II. ozko usmerjeni 2. 985 III. specializirani 3.449 IV. široki poklici 3. 831 v. delovodje 4. 347 VI.a tehniki v proizv. 4. 771 VI. b tehniki v pisar. 3. 971 VII. inženirji 6.276 Vili. diplom, inženirji 6. 980 Zgornji pregled nam daje le grobo primerjavo osebnih dohodkov po skupinah poklicev. Osebni dohodki po skupinah poklicev so v okviru indeksnih vrednosti, ki jih določa sporazum za gozdarstvo SR Slovenije. Za izračun indeksne vrednosti izplačanih OD za julij je 60 % poprečnega OD v gospodarstvu SRS v preteklem letu, to je 131 129 100-115 146 143 121-157 169 199 173-225 188 223 181-254 213 224 189-246 234 273 233-303 194 235 233-303 307 317 265-344 342 406 271-433 2.041.8 din. Če upoštevamo porast življenjskih stroškov v prvem polletju, so osebni dohodki v juliju na lanskoletni ravni. Nekateri smo pričakovali, da nam bo naš sporazum prinesel višje osebne dohodke. Sedaj smo prepričani, da bomo višji OD dosegli le z večjo produktivnostjo dela. L. F. luiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimimiiiiiniiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiM - Prispevek za republiško Izobraževanje, prispevek za občinsko izobraževanje, prispevek za osnovno izobraževanje, prispevek za socialno varstvo, prispevek za občinsko socialno varstvo, prispevek za kulturo, prispevek za telesno kulturo, prispevek za otroško varstvo, prispevek za zaposlovanje, prispevek za grad-njo šol in vrtcev, prispevek za znanstveno delo... | To je šele polovica, kje je pa druga polovica? - Drugo polovico sem pa vpisal za cestno posojilo... | iiiiiuiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiumiiiiiiimiim:mimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii@ -— Nič hudega ni. Več gibanja potrebujete, sprehodite se urico ali dve na dan. — Kdaj? Preden raznosim pošto ali potem? Izdaja delavski svet GG Bled, ureja uredniški odbor: urednik Konc Janez, dipl. pravnik, tehnični urednik Lakota Franc ter člani: Veber Ivan, dipl. ing.: Podlogar jože. Golob Emil, dipl. ing.: Lapuh nikolaj, Zupan Metka, Reš Janez, ing. : Cvetek Franc. Tiska Delavska univerza Tomo Brajc Kranj v 450 izvodih. 21 TEKMOVANJA V juniju je občinski sindikalni svet organiziral dve prvenstvi, v malem nogometu in streljanju. Sodelovali smo v obeh. TEZULTATI: Za naslov občinskega prvaka se je borilo 15 moštev. Naši so se uvrstili na 4. mesto in prejeli diplomo. 1. Plamen Kropa 2. Žito Triglav Lesce 3. Elan Begunje 4. GG Bled 5. Iskra Otoče Teden dni kasneje so se v Podnartu pomerili strelci: VRSTNI RED: EKIPNO ŽENSKE: 1. Iskra Otoče 370 krogov 2. Kemična Podnart 336 krogov 3. GG Bled 243 krogov 4. Vezenine Bled 214 krogov 5. Elan Begunje 212 km«'— ŽENSKE POSAMEZNO: od 21 udeleženk so zasedle sledeča mesta: 9. Bremec Mimi 89 krogov 11. Osterman Ana 78 krogov 13. Fabjan Jožica 76 krogov EKIPNO MOŠKI: od 13 ekip 1. Veriga Lesce 799 krogov 2. Elan Begunje 777 krogov 3. Iskra Otoče 774 krogov 4. Filbo Bohinj 727 krogov 5. Gorenje Radovljica 703 krogov 6. PTT Radovljica 696 krogov 7. GG Bled 677 krogov - Lahko bi se naučila Se kakšno novo besedilo! - Mejdun je zdaj teran drag! Zadnjič sem ga spil en liter, pa sem plačal deset jurjev, pa še vozniško dovoljenje so mi vzeli.' Posamezno so moški med, 111 udeleženci zasedli sledeča mesta: 18. Vertelj Janez 31. Jakun Janez 50. Arih Andrej 55. Tolar Pavel 64. Por Marjan 83. Šimon Franci 151 krogov 142 krogov 132 krogov 129 krogov 123 krogov 105 krogov Po dolgem času smo uspeli sestaviti žensko ekipo, ki se je zelo dobro uvrstila že na prvem tekmovanju. Priborile so si diplomo in pokal za osvojeno ekipno III. mesto. Tudi za žensko odbojko smo uspeli sestaviti ekipo. Dvakrat tedensko pridno trenirajo in se tako pripravljajo na bližnja tekmovanja. Prizadevno jih trenira ing. Šolar Zvone. Vse, ki se zanimajo za streljanje z zračno puško, obveščamo, da se lahko vključijo v strelsko sekcijo. Informacije pri tov. Tolar Pavlu (TOZD gozdarstvo Pokljuka) ali Por Marjanu (skupne strokovne službe). Tudi šahovska sekcija deluje. Vse informacije pri ing. Petkoš Ja nezu (skupne strokovne službe). KRIŽAN K A VLADO ZIMA SUKANEC VRSTA LESA ODLOK ZA BEGUNCA SULTANOV UKAZ Z. IME VENEZIA GÌ. MESTO BRAZILIJE ZNAK ZA TALIJ VOKAL PREDLOG ZELENJ. RASTLI. Stevnik LUDOISOVO PRIROD- ŠTEVILO I Jja NOST VRSTA VRBE SPORTS KE NOVOSTI MOŠKO IME ERBIJ SOSEDNA Avt.oz. ŠPANI .IE LETOV. KRAJ PRI KOPRU SAMOO. PEČEN prašiC Alzer. NOT RA. ORGANI 3. VOKAL ZAIMEK PRERIJ. VOLK Ž. IME KNJIGA Z DE UT V. USTA 'IB. ČRKA NAKUP BLAGA ANTON VODNIK TOVARNA VELENJU KRAJŠE VLAKNO ANDREJ NOVAK JANKO OBLAK KEMIK. ANA LIST AFRIŠKA DRŽAVA STARA IGRAČKA ZIMZELEN GRM SLOV. TEDNIK RIMSKA TISOČ KRAJ NA KITAJSKE TOBAČNA TOVARNA VITAMIN veučina MEDIC. INSTR. SS SR PLATINA BER UNS. VZKUK NA BIKOBOR. SAMOGLAS NIKA BLEJSKI ČOLNAR REKA V ŠVICI KRALJ ŽIVALI NEMČIJA NAJMANJŠA VOKAL PRITOK VAŠKA SLIKA JAPONS. ORGAN. JUG06LOV. NACIONALISTOV AZIJSKA DRŽAVA OSEBNI ZAIMEK MESEC TUJE Z. IME SOG LAS. ENAKA VOKALA IR IDI J kONICA PRISLOV PÓD PODOBE NE DE LA -VSN AVTOM. OZN. MESTA JAJCE G. ČRKA KIS ORAtfjE ALKOHOL 'ŠTEVNIK ' STROG OPOMIN NAŠA IN TUJA ČRKA ŽUŽELKA KRATICA ZA EDNINO STANE NAPAST NAMIZNO PREGRINJALO INDUSTR. RAST UNA KENIJSKI POLITIK Za izžrebane 3 pravilne rešitve križanke bodo podeljene nagrade I. 50, - din, II. 30, - din in III. 20,- din. Rešitve pošljite na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, 64260 Bled, Ljubljanska c. 19, Uredniški odbor "Preseki".