9 '771 580"3 72009 RADIO/BREZICE 88,7 in 95,9 MHz O CZ) M < Z o > z * z n > (/5 m < z n > Številka 181 Leto 7 ';J V 1 EUR / Cena 239,64 SIT 29. marec 2007 iz vsebine. . V' ■■•."V1 -;v- Nesojena županja za rešetke?/ Krško - O Vilibaldu in Jani Kosirnik iz Bukoška, ki sta pred božičem leta 2003 kljub lastni hiši postala brezdomca, smo v Sava-Glasu že pisali. Ostareli oče in v duševnem razvoju zaostala hčerka sta k sebi povabila Brankico Hu-dina Sladič, da bi zanju skrbela, po njuni smrti pa dobila v last njuno hišo. Pravno naj bi ta dogovor uredili z izročilno pogodbo, a Sladiče vaj e poslovno zmanjšano pri-števnima človekoma podtaknila v podpis kupoprodajno pogodbo in ju vrgla na cesto. Sledili so dnevi neizmernega trpljenja, ker sploh nista vedela, zakaj nimata dostopa v hišo do nujno potrebnih zdravil, do postelje in obleke. Center za socialno delo Brežice je poskrbel za njuno nastanitev v Domu upokojencev, Vilibaldov prijatelj in skrbnik Silvo Gorenc pa za pravno reševanje te krivične zgodbe, ki je pred dnevi na Okrožnem sodišču Krško dobila sodni epilog z izrekom zaporne kazni za Sla-dičevo. ...na strani 5 VilibaldKosirnik s hčerko Jano Je tajnica lahko svetnica? ...stran 2 Še jagode bi zardevale ...stran 3 Kakšni vaščani, takšni Romi,pravi Nataša Brajdič ...stran 7 Kam in kako na oddih? ...stran 10 Odličen začetek Primoža Kozmusa ...stran 13 Pobarvanka za majhne in strip za velike ...stran 11 in 16 Prišel, ustrelil in izginil Brestanica - Na svojem domu na Šolski ulici v Brestanici je bil v noči s ponedeljka na torek ubit podjetnik Edvard Klobasa. Zjutraj ga je v mlaki krvi našla partnerica, strelov pa ni slišal nihče. Preiskovalci so se zavili v molk, javnost pa ugiba o motivih, ki bi jih bilo lahko kar nekaj. Gradbeni delavci, ki v teh dneh pospešeno posodabljajo Šolsko ulico v Brestanici, so zjutraj začudeno opazovali dogajanja okrog hiše s hišno številko 17. Okrog hiše je bil napeljan policijski trak, na dvorišču pa seje gnetlo policistov. Delovodja z bližnjega gradbišča je ugibal, da so ob dejstvu, da v hiši živi tovornjakar, takoj pomislili, da gre za drogo. A so kmalu izvedeli, da je bil ponoči na svojem domu, kjer je tudi sedež podjetja O.T.I. Rossi, ubit 44-letni domačin Edvard Klobasa. Policijsko poročilo je zaradi tega, ker je preiskava še v teku, kratko. Pravi, da je bil v sobi svoje stanovanjske hiše najden mrtev 44-letni občan. Policisti in kriminalisti so v začetni fazi ogleda ugotovili, da obstaja velika veijetnost, da je občan umrl nasilne smrti oz. daje bil umorjen. Kmalu so policisti potrdili domnevo, da je bil občan umorjen in to po vsej verjetnosti s strelnim orožjem. Usoden naj bi bil strel v glavo. Kraj dejanja sta si ogledala tudi preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča iz Krškega, ki je odredil sodno obdukcijo, in Okrožni državi tožilec iz Krškega. Umorjeni 44-letni podjetnik Edvard Klobasa iz Brestanice se je v okviru podjetja O.T.I. Rossi ukvarjal s transportom in špedicijo. Imel je okrog 30 vlačilcev-hladilnikov, saj se je ukvarjal pretežno z uvozom in transportom sadja in zelenjave. Kot pravijo domačini, je bil izredno delaven, njegove stalne poti pa so vodile na relaciji Italija-Belgija-Rusija in Jugoslavija. Iz prvega zakona ima dva sinova, z zunajzakonsko Hiša Edvarda Klobase je bila v torek ponoči kraj zločina. partnerico ima tri in pol mesece starega otroka, kije sedaj ostal brez očeta. Tisti, ki so tesneje sodelovali s sedaj že pokojnim, pravijo, da ni bil prijeten človek, kar so večkrat na svoji koži občutili tudi njegovi bližnji in njegovi šoferji, saj je bil pripravljen z njimi kar fizično obračunati. Govori se, da je tako zaposlenim kot poslovnim partnerjem dolgoval večje vsote denarja, nekateri so svoj dolg skušali izterjati preko krškega sodišča. Z njim naj bi imela posla tudi že policija, ljudje pa ugibajo, ali seje pokojni ob rednih dejavnostih in prevozih morda ukvarjal še s kakšnimi drugimi posli, a to so zgolj ugibanja. Nekateri so prepričani, da ga je “pospravila” kakšna mafija, saj so ljudje danes za nekaj sto evrov pripravljeni storiti vse. Drugi namigujejo, da je - sodeč po tem, kako je pokojni Edvard Klobasa živel in kakšne odnose je imel do soljudi, ki so se ga večinoma bali, motivov za krvavo dejanje kar nekaj. Nič kaj zadovoljni niso bili z njim uporabniki Šolske ceste, ki si jo je Klobasa skorajda lastil, čeprav je to edina dovozna cesta do OŠ Brestanica, ki je prva soseda Edvarda Klobase. Klobasa je svojo domačijo in rastlinjake postavil dobesedno pod daljnovod, za kar menda sploh ni dobil dovoljenja Elektra. Poleg tega so njegovi kamioni, za katere je parkirišče uredil kar na državni zemlji, potem ko je podrl sadno drevje ob Šolski ulici, ovirali promet, zaradi česar so uporabniki te ceste klicali celo inšpekcijo, starši otok pa so se pritožili, da Klobasa s svojimi nerodno parkiranimi kamioni dobesedno ogroža promet in njihove otroke, ki hodijo tam mimo v šolo. Motivov za umor je torej veliko, slišati pa je, daje tudi sledi dovolj. P.U. “Prav je, da smo zraven” Šentlenart - Potem ko sta padli potencialni lokaciji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Globokem in v Cerkljah ob Krki in je že obstajala bojazen, da bo Občina Brežice izstopila iz lokalnega partnerstva, je postala aktualna še tretja lokacija, ki jo je predvidela država. Ta je v Vrbini v KS Šentlenart. Ko so vaščani Gornjega Lenarta pristali na izvedbo raziskav in ko je o tem odločal tudi zbor krajanov, je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravila predstavitev postopka za začetek terenskih raziskav. Večina krajanov jim ne nasprotuje, saj so na predstavitvi, kako so raziskave potekale nekaj metrov stran na krški strani, ugotovili, da bi to lahko bilo celo koristno. Vsekakor velja biti zraven, ne glede na kateri strani meje bo odlagališče, in prav je, da se tudi krajane Šentlenarta kaj vpraša, da ne bo tudi v primeru odlagališča NSRAO tako kot s peritnim pepelom, ki gaje “celuloza” vozila v brežiško Vrbino tako rekoč brez dovoljenja. Pa takrat ni nihče vprašal, kakšno okolje puščamo zanamcem, daje pod površino podtalnica, še manj je bilo govora o kakšni odškodnini. ...strani 3 Rezervirano zo slovensko glasbo Radio Sevnica & Veseljak Dolenjska .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Nezdružljivost funkcij mnenja, odgovori, popravki ... Je delo tajnice krajevne skupnosti združljivo s svetniškim? Brežice - Brežiška svetnica Socialnih demokratov Rajka Križanac je na sklicala novinarsko konferenco, na kateri je predstavila različna pravna mnenja glede nezdružljivosti svetniške funkcije s tajnico krajevne skupnosti. Po lokalnih volitvah je namreč brežiška občina dobila od službe vlade za lokalno samoupravo dopis, da tajnica krajevne skupnosti ne more hkrati biti tudi svetnica. Rajka Križanac ima pogodbo o zaposlitvi od leta 2000 sklenjeno s Krajevno skupnostjo Jesenice na Dolenjskem, ki je samostojna pravna oseba, in ne z občino, prav tako ni na občinskem plačilnem seznamu, v občinski sistemizaciji ni njenih del tajnice krajevne skupnosti. Toda vladna služba za lokalno samoupravo je lani na brežiško občino poslala dopis, da krajevne skupnosti kot ožji deli občin in zaposleni v njih opravljajo naloge občine. “Izvoljena članica občinskega sveta se mora v enem mesecu od potrditve mandata na podlagi 37. člena Zakona o lokalni samoupravi odločiti, ali bo še naprej zaposlena v krajevni skupnosti ali bo opravljala funkcijo članice občinskega sveta,” je zapisal Rudolf Rome iz vladne službe za lokalno samoupravo. Rajka Križanac še danes opravlja obe funkciji, v tem času pa je tudi pridobila mnenje predavatelja na ljubljans- ki pravni fakulteti mag. Saša Zagorca in predavatelja na Fakulteti za družbene vede dr. Rada Bohinca, ki trdita, da se zakon tolmači tako, da lahko opravlja obe funkciji sočasno. Na različna pravna tol-mačenja o nezdružljivosti funkcij se je odzval tudi brežiški župan Ivan Molan, ki pravi, da bo deloval v skladu z zakonom: “Za nas je edino pravo mnenje Ministrstva za lokalno samoupravo, ki tolmači zakonodajo o lokalni samoupravi. Vem, da to mnenje morda komu ni všeč in da je bilo včasih morda drugače, vendar bom sam spoštoval zakonodajo.” Ker je občinska komisija za imenovanje videla vsa različna pravna mnenja, je sedaj poslala še prošnjo za tolmačenje 37. člena Zakona o lokalni skupnosti na Ministrstvo za javno upravo. O usodi Rajke Križanac pa bodo najverjetneje že na prihodnji seji odločali svetniki. Po naših informacijah naj bi svetniki potrdili, da bo Križančeva ostala na obeh funkcijah, sama pa si želi, da bi se razrešile nejasnosti o nezdružljivosti funkcij. Če se bo morala odločati, ah bo še naprej tajnica ali samo svetnica, se bo odločila za slednje. Sicer to ni edini primer nezdružljivosti funkcije v brežiški občini. Občinski vzdrževalec Stane Radanovič (SNS), ki je trenutno na bolniškem dopustu, je zaradi nezdružljivosti funkcije s svetniško že predviden kot tehnološki višek in naj bi se kmalu znašel na borzi dela. RB. Ivan Molan, župan občine Brežice: “Je na novinarski konferenci gospa Križanac spregovorila tudi o svoji plači, ki požre vsa interventna sredstva KS Jesenice na Dolenjskem? Njena plača presega plačo občinske pravnice s pravosodnim izpitom in večletnimi delovnimi izkušnjami. Sprašujem krajevne svetnike, če bodo dopustili takšno plačno politiko in bo manjkalo denarja za programe v KS? Bodo ukrepali znotraj sveta ali bo moral to storiti občinski nadzorni odbor?” Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Posavske mušice SavaGlas, štev. 180, str. 2 Spodaj podpisana Jožica Lazanski ostro protestiram proti neresničnim navedbam, ki jih je gospod Vlado Podgoršek napisal v rubriki “Posavske mušice”jpod mednaslovom “ Ko politika dela red”, ne da bi jih preveril. Če bi želel, bi mu bilo pojasnjeno, da nisem v nikakršni povezavi z občinsko koalicijo SDS in da NISEM ČLANICA STRANKE SDS ter z vzpostavljanjem reda v občinskem svetu nimam nobene povezave. Na volitvah v letu 2006 sem nastopila kot NEODVISNA KANDIDATKA. Ne vem, od koga je g. novinar pridobil podatek o užaljenosti v zvezi z nezaupnico oziroma razrešitvijo z mesta predsednice Sveta KS Jesenice na Dolenjskem. Če bi podatke preveril, bi mu bilo pojasnjeno, da sem v zvezi z nezaupnico in razrešitvijo z mesta predsednice na občinsko statutarno komisijo naslovila zahtevek za pravno tolmačenje razrešitve. Statutarno pravna komisija je na seji 8.3.2007 soglasno sprejela mnenje, da sta sklep sveta KS Jesenice na Dolenjskem, v katerem je odločeno o nezaupnici, in sklep o izvolitvi novega predsednika NEZAKONITO SPREJETA. Takšno je tudi mnenje Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko z dne 5.3.2007, ki ga je Statutarno-pravna komisija Občinskega sveta občine Brežice pridobila pred sejo. Z vso odgovornostjo trdim, da sem vodila KS Jesenice na Dolenjskem v duhu dobrega gospodarja, v dobrobit vseh krajanov KS Jesenice na Dolenjskem. Težko je biti dober gospodar ob dejstvu, da dobimo od Občine Brežice sredstva v višini, ki v celem letu pokrije le polovico plače frontalno napadene tajnice krajevne skupnosti gdč. Rajke Križanac (kakor jo g. novinar v članku opisuje.) Ostalo polovico pa naj bi KS Jesenice krila iz lastnih prihodkov in iz interventnih sredstev. Zaradi objave neresnic pričakujem, da se mi bo pisec članka pisno opravičil. Jožica Lazanski Nova vas pri Mokricah 17 8261 Jesenice na Dolenjskem POSAVSKE m/SICE Mnenje avtorja ni mnenje uredništva. In vendar se premika “Eppur si muove” - in vendar se giblje, je menda dejal Galilei, ko so ga pred inkvizicijskim sodiščem pri- močja. Svet regije Posavje, za zdaj ga vodi brežiški župan Ivan Molan in deluje v okviru Regionalne razvojne agencije, je doživel podporo vseh posavskih županov. Prav tako kot pred 34 leti razvojni koncept gospodarskega, socialne- Župani Ivan Molan, Franc Bogovič, Jožef Pregrad, Kristijan Janc in Matjaž Han silili k odpovedi nauka o vrtenju zemlje okrog sonca. Zadnje mesece se tudi v Posavju vse vrti okrog selitve regijskih institucij, ustanavljanja bodoče pokrajine in njenega sedeža oziroma dogajanj med brežiško, krško, kostanjeviško in sevniško občino. Nekaj znamenj je le, da se v odnosih med njimi nekaj spreminja, marsikaj pa izboljšuje tudi na drugih področjih. Tisti bolj pravoverni bodo zdaj lahko mahali z dokumentom o prihodnjem regionalnem razvoju Posavja, ki naj bi se v letih 2007-2013 ob zagotovitvi poldruge milijarde evrov uvrstilo med razvitejša slovenska ob- ga in regionalnega razvoja Posavja za obdobje 1971-1985, ki je tedaj pravzaprav prvič uspešno povezal tri občine, na čelu katerih so bili Jože Radej, Vinko Jurkas in Marjan Gabrič. Starejša generacija se še dobro spominja, da se je pri pripravi skupnega dokumenta, nato podpisanega v Sevnici, najbolj trudil Ivan Živič. Starejši in mlajši seveda upajo, da bo uresničen tudi pravkar sprejet razvojni načrt, četudi v njem ni rešitev o zadevah, ki kalijo medobčinske odnose in so všečne državi. Kljub temu menda želijo v energetsko-tu-ristično-kultumo posavsko pokrajino stopiti nekatere sosednje občine. Župani so to izpričali tudi ob nedavni desetletnici posavskih seniorjev, ko so skupaj sedli prvi možje Brežic, Krškega, Sevnice, Bistrice ob Sotli ter Radeč, manjkal je le župan Kostanjevice. Tako so pravzaprav posavski seniorji - mladi povz-petneži jim dajejo vzdevek “senilni manekeni5’ - povezali območje od Radeč do hrvaške meje in Obsotelja ter s tem hkrati zakoličili bodoče novo Posavje, na kar se zdaj “šlepajo” tudi domači politiki. Nekaj se torej očitno premika, prav tako kot med krajani, ki se končno le odzivajo na pozive civilne družbe in nevladnih organizacij okrog odlagališča jedrskih odpadkov, novega bloka nuklearke, cerkljanskega letališča in drugih projektov, ki v prostor lahko prinesejo negativne posledice. Nanje tudi v Občinskem svetu Brežice opozarja Hr- zoperstaviti skupaj občini Brežice in Krško, njuna župana pa bi tudi zato malce spus- Gradbišče marketa Udi sameva voje Oršanič, ki prijateljuje z Ivom Troštom , četudi ga je ta spodnesel pri imenovanju za direktoija Kozjanskega parka. Morda je neodvisni Oršanič naklonjen ideji, da bi se okrog gradnje odlagališča NSRAO proti državi morali Ivo Trošt in Hrvoje Oršanič tila svoja grebena. Prav tako kot veliki bizeljski vinogradniki, ki so z zagotovljenim trgom tudi neposredno krivi, da si ne opomorejo bizeljska bela in rdeča vina, o kakovosti katerih je potrdilo nedavno ocenjevanje. Ne napreduje niti gradnja centra Lidl v Brežicah, medtem ko je ta trgovska veriga po državi pravkar odprla 15 svojih marketov. Zimsko-pomladna otepanja Tudi o vremenu je treba nekaj reči; tokrat vsaj to, da nedavni sneg ni presenetil le cestarjev. policistov in komunal-cev, ampak z dežjem odplaknil tudi motokros tekme na Prilipah. zato pa na Lisci ljudi razveselil z brezplačno smuko. Pomlad še očitno nič ne vpliva na delovanje političnih strank. Le pri LDS v Brežicah se lahko pohvalijo, da medtem ko črkuje njihova centrala v Ljubljani, sami dobro delajo. Pozitivnega premi- ka svoje stranke so veseli posavski socialdemokrati, zato pa niso najbolj zadovoljni občani Kostanjevice. Precej neusklajeni sta menda nova in stara svetniška garnitura, župan naj bi brezmejno zaupal svetovalcu Francu Pavlinu iz Krškega, okrog kulturnega doma je moratorij. In okrog treh blokov v Resljevi ulici še vedno primanjkuje parkirišč, čeprav je v njihovi bližini dovolj prostora za ureditev parkirnih mest. Morda seje zato in zaradi novih radosti iz mesta bolj ali manj kar izselil Milan Herakovič, zaradi grehov pa se je s podboškim župni- podžupanjo Ano Somrak. Na državne birokrate pa se jezi Niko Galeša, ker niso dana tudi vodna soglasja, četudi kljub manjšim zamudam gradnja spodnjesavskih elektrarn lepo napreduje in so pri Sotelskem že bile dane osnove za krožišče, most in HE Krško. Bo razen Kosta-kovih kooperantov Alojza Češnovarja in Jerneja Žarna dela pridobil še kdo? V Brežicah so se medtem v nove prostore preselili policisti in v stari objekt iz Krškega prometna policija, na dve lokaciji pa tudi inšpektorji. Dober ducat jih je pod stre- Štirje posavski socialdemokrati kom menda napotil spovedat kar v Jeruzalem. Medtem kot gobe po dežju rastejo mostovi v Podbočju, ki za razliko od Kostanjevice, in v okrilju občine Krško, lepo napreduje. V krškem občinskem svetu medtem ostaja bič božji Vojko Omerzu, ki neizprosno razgalja občinske birokrate, tako da včasih spravi iz tira celo ho upravne enote začasno vzel načelnik Bukovinski. V Krškem medtem upajo, daje prvi val selitev v Brežice, ki naj bi jih zakuhal minister Vizjak, zdaj mimo in da se lahko nadaljuje borba za sedeža pokrajine in upravne-ga okraja. Naj ne bo preveč krvav! , Vlado Podgoršek Vlada odgovarja .SEVNICA, ia zahteve Krčanov Krško, Ljubljana - Občina Krško je na Ministrstvo za okolje in prostor prve dni marca podala zahteve, od katerih so odvisni nadaljnji postopki za umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini. Župan Franc Bogovič, ki se je s svojimi sodelavci 20. marca na omenjenem ministrstvu udeležil pogovorov na to temo, je z vsebino seznanil občinske svetnike, vendar ni prišlo do razprave. O tem bodo govorili na izredni seji, ko bo občina bolj natančno oblikovala zahteve, roke za realizacijo in nosilce projektov, kar mora storiti do 30. marca. Župan Franc Bogovič seje skupaj s sodelavci na povabilo Ministrstva za okolje in prostor sestal z njihovimi predstavniki, predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste, Uprave RS za jedrsko varnost in Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO). Na sestanku so župana seznanili, na katerih področjih skušajo odgovoriti na zahteve in smernice, ki jih je občina podala k državnemu lokacijskemu načrtu (DLN) za odlagališče NSRAO oziroma z odgovori na vprašanja, ki so jih na svoji zadnji seji izpostavili člani Občinskega sveta Krško. Gre za vprašanja in zahteve v zvezi z jedrskim objektom, nadomestilom zaradi omejene rabe prostora za območju NEK, za zahteve po individualni renti, za sofinanciranje investicij v Krškem kot so bazen, telovadnica pri šoli, obnova gradu Leskovec, gradnja vrbinske ceste. Med zahtevami iz Krškega je tudi razporeditev državnih ustanov na območju občine. V nadaljevanju je bil sklen- jen dogovor, da se bo občina Krško do 30. marca opredelila do odgovorov ministrstev in vladnih služb ter pripravila konkretne predloge za izvedbo posameznih zahtev z nosilci in roki, na osnovi katerih se bodo vladne službe lahko bolj natančno opredelile, v kolikšnem obsegu in na kakšen način sprejmejo krške pogoje. Po uskladitvi interesov je ob zaključku dogovorov med občino in vlado predviden podpis obvezujočega dogovora, ki bo osnova za nadaljevanje postopka izdelave DLN za odlagališče NSRAO in v tem okviru izvedbe druge prostorske konference. Agencija za radioaktivne odpadke je v marcu predvideno drugo prostorsko konferenco, osredotočeno na državni lokacijski načrt, preložila, saj direktor Miran Veselič meni, da pred sklenjenim dogovorom med Krškim in vlado ne bi bilo plodno z razgrnjenim načrtom stopiti pred lokalno javnost. Branka Demovšek Krajani KS Šentlenarta vzhodno od Milavčeve do obvoznice, Sodarske poti in Cundrovca so bili v razpravi veliko bolj konstruktivni; postavili so veliko vprašanj in ob tem dobili tudi veliko zanimivih odgovorov; med drugim so izvedeli, da v nekaterih državah celo iztrošeno gorivo, ki je visoko radioaktiven odpadek, še predelajo in uporabijo za gorivo v druge namene. Krajani Brežine, ki tudi sodijo v KS Šentlenart, so prav tako z zanimanjem prisluhnili razlagi obeh predstavnikov ARAO in se na koncu strinjali, da vsekakor velja biti zraven, pa če bo odlagališče na tej ali na oni strani Vrbine. Kazalo je, da so sprejeli pobudo in se bodo vključili v odbore lokalnega partnerstva, preko katerih bodo lahko izražali svoje zahteve. Še jagode bi zardevale letos januarja na HPG naslovil čenju pazijo na postavljene odločbo o obveznem čiščenj u cevi namakalnega sistema, ker te površine, ki bi moralo biti da ima v načrtu letos nekaj sa-opravljeno do 15. marca. Ko diti na teh površinah. Najbrž je bil z odločbo seznanjen ga kar lep čas ni bilo blizu, Jankovič, je zgolj skopo od- da bi videl, kako se je pone-pisal Maljkoviču, naj pri čiš- kod folija zažrla v zemljo in Šentlenart - Prizor na fotografiji je posnet na nekdanji plantaži jagod Rosa d.o.o. v Sentlenartu, z njim pa nista zadovoljna ne kmetijski inšpektor ne direktor podjetja Hortikultura, plantaže, gradnje Mirko Maljkovič. HPG je kot najemnik površin Sklada kmetijskih zemljišč pred 15 leti s Petrom Jankovičem oziroma njegovim podjetjem sklenil pogodbo o poslovnem sodelovanju za 12 ha površin, na katerih so več let zorele jagode. Najprej pod znamko Tron, ko je šel ta v stečaj, pa pod Roso. Lani je Sklad kmetijskih zemljišč najemno pogodbo odpovedal in Rosa je plantažo pustila ne le neobdelano, ampak tudi nepospravljeno. Kmetijski inšpektorje kakšen pogled ponuja njegovo “delovno taborišče” v odsluženih vagonih. Še jagode bi zardevale, če bi to videle. “Spravili smo se na delo, za pomoč se obračamo tudi na šolarje. Ti imajo pri nas naravoslovne dneve, tako da slišijo kaj zanimivega in uporabnega, za zlaganje folij pa razred dobi od HPG donacijo. Za odvoz folije na deponijo smo v dogovorih s Kostakom in brežiško komunalo. Čiščenje, kije zaradi odnosa Rose padlo le nam v breme, bo stalo med 34.000 in 42.000 evrov (8 in 10 milijonov SIT), a delo nameravamo kljub zamudi temeljito opraviti. S skladom bi želeli ponovno skleniti najemni odnos za teh 12 ha površin,” pravi Maljkovič. B.D. Uslišani prebivalci Vrbine Krško - Prebivalcem Vrbine je bila preselitev obljubljena že ob začetku gradnje nuklearke. Sedaj, ko se na tem območju predvidevajo še novi jedrski objekti, pa so njihove zahteve postale glasnejše in nepreklicne. Kot kaže, bodo tudi uslišane, saj je župan občine Krško Franc Bogovič predstavnici Vrbine Ani Pajič nakazal realne možnosti za odhod z “dvorišča” nuklearke. Razgovora z Ano Pajič so se poleg župana udeležili podžupanja občine Krško Ana Nuša Somrak, vodja oddelka za okolje in prostor Simona Lubšina, predstavnica Lokalnega partnerstva Klavdija Žibert, direktor GEN-ener-gije Martin Novšak in direktor Jedrske elektrarne (NEK) Stane Rožman. Dogovorili so se, da bo Občina Krško po uskladitvi interesov po organiziranem odkupu domačij poiskala primemo nadomestno lokacijo ali primemo odškodnino pod pogojem, da v roku petih let to območje zapustijo. Za zagotovitev sredstev za odkup nepremičnin bosta v okvira objektivnih možnosti pristojni tako GEN-energija kot NEK, ki podpirata izpraznitev tega območja. Kot poudarja župan občine Krško Franc Bogovič, bi s preselitvijo občanov iz Vrbine dobili prostor za zaokroženo poslovno območje tehnološkega parka in celotne poslovne cone Vrbina, kar je v interesu občine. “O vsebini pogovora sem poročala vsem dvanajstim lastnikom hiš in 3. aprila se bomo vsi skupaj sešli z županom,” je povedala Pajičeva, zaenkrat zadovoljna z razpletanjem njihovih četrt stoletja starih pričakovanj. Občina načrtuje tudi razgovore s posamezniki, ker mora pred nadaljnjimi ukrepi poznati njihova pričakovanja, o čemer bosta podrobno seznanjena občinski svet in lokalno partnerstvo. B.D. Krajanom Šentlenarta predstavili postopek za umeščanje radioaktivnih odpadkov Raziskav ne bo pred poletjem Šentlenart - Občina Brežice je z lokacijo Vrbina, ki jo je ponudila Agenciji za radioaktivne odpadke kot teren za raziskavo primernosti za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), po lani prekinjenem sodelovanju zopet v lokalnem partnerstvu. To ji prinaša dobrih 233 tisoč evrov (56 milijonov SIT) letne odškodnine. Nekaj od tega je že namenjeno Krajevni skupnosti Šentlenart, če pa krajani ne bodo nasprotovali terenskim raziskavam, bo občina primaknila še kaj več, obljublja župan Ivan Molan. Sodeč po predstavitvi postopka izbora lokacije za NSRAO v preteklem tednu so mnenja deljena, a manj je tistih, ki raziskavam nasprotujejo. Predsednik KS Šentlenart Stane Radanovič pravi, da s ponujeno lokacijo brežiškega dela Vrbine dobijo tamkajšnji krajani priložnost sodelovanja v postopku izbora končne lokacije odlagališča. Tudi če bo v krški občini, je to le dober kilometer od občinske meje in prav je, da ljudje povedo, kaj kot sosedje pričakujejo od prisotnosti takšnega objekta. “Prizadevali si bomo, da bi imeli tisti v bližini jedrskih objektov nižji davek na nepre- mičnine, nižjo ceno elektrike in dodaten zdravstveni nadzor,” pravi Radanovič. Sicer pa se bodo zahteve in pričakovanja lokalne javnosti izoblikovala v nadaljevanju postopka. Njihove interese bo zagovarjal Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva, v katerem bodo iz KS Šentlenart trije predstavniki. Postopek za Vrbino je komaj v fazi priprave predpri-merjalne študije, na podlagi katere bo izbrana mikroloka- Nadja Železnik iz ARAO in Stane Radanovič cija in če bo vlada nanjo dala soglasje, bi poleti lahko začeli s terenskimi raziskavami. Geolog Matej Rupret je kra- Krajani KS Šentlenarta, zahodno od Milavčeve do Vrbine, Trga vstaje in Cerjakove ulice so bili najbolj nastrojeni proti odlagališču, tudi proti vsakršnim raziskavam; trdijo, da je teren poplaven in zato neprimeren, pa tudi zanamcem ne želijo zapustiti z radioaktivnostjo onesnaženo okolje. “Ni denarja, zaradi katerega bi spremenili svoje stališče, ” so glasno zatrjevali. Franc Peterkovič, kmet iz Gornjega Lenarta: “Nuklearko imamo v svoji soseščini že 20 let in zaenkrat večjih problemov s prodajo pridelkov in živine s kmetije nimamo. Seveda pa krajani Šentlenarta pričakujemo, da bomo končno od nuklearke in odlagališča, kjerkoli že bo, tudi kaj imeli, da se bo izboljšala infrastruktura in podobno.” janom podrobno razložil, za kakšne vrste posege gre. Morda te pokažejo, da brežiški del Vrbine za odlagališče NSRAO ni primeren, a bo občina končno imela podatke o uporabnosti tega prostora. Čeprav je postopek komaj na začetku, ljudi zanima, kdo daje končno soglasje za potrditev lokacije. Zupan Molan je zatrdil, da bi v primera tehnične in varnostne primernosti lokacije vsi občani Brežic na referendumu izrazili svojo voljo, največjo težo pa bi prinesli glasovi prebivalcev KS Šentlenart, ki bi imela pri glasovanju odločilni veto. Branka Demovšek Jelica Koršič Prašičje meso bomo zaradi kuge na Hrvaškem jedli le v Sloveniji Dovoljen zakol prašičev Brežice ■ Na območju posebnih ukrepov, ki mu je zaradi prašičje kuge na Hrvaškem podvržen del občine Brežice, je od 27. marca naprej možno voziti živali na zakol v klavnico, vendar se meso lahko proda zgolj na slovenskem trgu. Po napovedi direktorice Veterinarske uprave RS (VURS) Vide Čadonič Špelič, ki se je na vabilo brežiškega župana in območne Kmetijsko gozdarske zbornice v Brežicah udeležila sestanka s predstavniki prašičerej cev, bodo konec prihodnjega tedna najbrž umaknjeni vsi zaščitni ukrepi. “Začela je veljati odločba evropske komisije, da rejci lahko z odločbo veterinarskega inšpektorja svoje prašiče odpremljajo v zakol. Vendar gre meso lahko le na slovenski trg, čeprav je zdravo in kakovostno. Takšna je pač odločitev komisije,” je v Brežicah pojasnila direktorica VURS-a. Ker je 20 dnevni rok ukrepov za 10-km pas že potekel, so veterinarji v skladu z evropsko zakonodajo pobrali vzorce krvi 674 prašičev, ki sojih analizirali v laboratoriju Nacionalnega veterinarskega inštituta. Vzorčenje v 3-km pasu se bo lahko pričelo 31. marca in po opravljenih analizah bodo zaščitni ukrepi v celoti odpravljeni, kar pomeni zopet odprt mesni trg ne le doma, pač pa v uniji. Vendar rejci na trgu ne bodo mogli pokriti škode, ki so jo utrpeli zaradi ukrepov. Kdor redi odojke, ki ne smejo presegati teže 30 kg, in pitance do največ 120 kg bo Hinko Maver, Vida Čadonič Špelič in Ivan Molan težko spravil v promet prepi-tane živali, pa še slabše bodo plačane. Brežiškega župana Ivana Molana in rejce je zato zanimalo, če bodo upravičeni do povračila škode z naslova ukrepov, zato je tudj sklical sestanek. Čadonič Špeličeva je povedala, da po uredbi sicer velja nadomestilo le v primeru izbruha bolezni. Ker pa so bili zapovedani vsi ukrepi, kot če bi bolezen pri nas obstaja- la in je njihovo trajanje dejansko prizadelo rejce, se VURS nadeja, da bo država iskala in v Bruslju dobila soglasje za nadomestilo škode. Vendar rejce opozarja, da se lahko škoda oceni in prizna le na podlagi natančnih datumskih zapisov in situacije od prvega dne ukrepov do preklica. Občina Brežice bo s Kmetijsko svetovalno službo oblikovala komisijo, ki bo škodo ocenila. Sicer pa se rejci bojijo ve- likonočnih praznikov, ko bo na maloobmejnem področju pretok ljudi še povečan in morda bo kdo s Hrvaške želel na slovensko stran prinesti “žegen”. Prva veterinarka v državi pravi, da so cariniki dobro seznanjeni s prepovedjo vnosa suhomesnatih izdelkov in živih živali, na kar bodo opozarjali še veliki plakati na prehodih, delili pa bodo tudi zloženke. Branka Demovšek Prvič javno seznanjeni z načrtom širitve letališča Cerklje ob Krki - “Nad hišo je tako nizko letel pilatus, da sem od šoka otrpnila. Hrup je tolikšen, da ne moremo poslušati poročil po televiziji,” je na javni predstavitvi načrta širitve letališča v Gasilskem domu Cerklje ob Krki potožila krajanka Vida Javornik. Ljudje vedo, da ne morejo preprečiti širitve letališča in tega tudi ne nameravajo. Hočejo pa, da jih odgovorni poslušajo in priznajo zmanjšano kakovost življenja v tem okolju, čemur naj bi sledila odškodnina. Načrt širitve mešanega vo-jaško-civilnega letališča so domačini poznali le iz medijev. Predstavitev vodje projekta na obrambnem ministrstvu Jožeta Lacka, polkovnika Gabrijela Možine in direktorja direktorata za logistiko Igorja Nereda je bila dobrodošla, a lahko bi se zgodila prej. Domačini zamerijo, da jih nihče ni vprašal za soglasje že takrat, ko je nastajala ideja o širitvi letališča. Ker z njim živijo 50 let, jih večina projektu ne nasprotuje, a želijo, da najodgovornejši resnično spoznajo, kako hrup in močne vibracije vplivajo na njihovo življenje. V preteklosti z vojsko ni bilo dialoga, v novi državi in v drugem režimu pa domačini zahtevajo drugačen odnos. Odgovorni iz obrambnega ministrstva so zagotavljali, da bo državni lokacijski načrt za letališče nastajal s tesnim sodelovanjem lokalne skupnosti, ne le Občine Brežice, ki je svoje zahteve v obliki smernic že poslala. Tako bo poskrbljeno za čistilno napravo in lokalno cestno omrežje, s katerim bo povečano število vhodov v letališče. Vzletna steza bo podaljšana za 330 m na vzhod in 250 m na zahod. Skupno je na leto predvidenih 260 dni poletov, od tega 50 dni nočnih naletov. Po letu 2012 bo v Cerkljah 16 heli- kopterjev in 26 letal slovenske vojske, občasno bodo pristajala letala zavezniške vojske, za kar bo prej dajala soglasje vlada, saj ne gre za NATO bazo. Cerkljansko le- za prve sosede in za vaščane Zasapa že sedaj neznosen. Zanima jih, kolikšen bo zaščitni pas okoli letališča, kjer bo prepovedana stanovanjska gradnja in bo omejeno giban- Silvo Lopatič (prvi z leve), član projektne skupine za letališče: “Sramota, da je edini večji prostor v kraju dotrajan gasilski dom. V zameno za pol stoletja sobivanja z letališčem bi morali že zdavnaj dobiti vsaj večnamenski dom. ” tališče ne bo v ničemer podobno bazi v italijanskem Avi-anu, zatrjuje Lacko. Lokacijski načrt izdeluje Ministrstvo za okolje po postopku, ki velja za vsakega investitorja, torej vojska ni obravnavana kot izjema, je poudaril Jože Lacko. V izdelavi je 23 študij različnih vplivov letališča na okolje. Krajane skrbi predvsem hrup, saj je ta je. Bo neposrednim sosedom dana možnost preselitve ali v primeru, da ostanejo, pravica do odškodnine? Bo krajevna skupnost dobila kakšno obliko rente? Igor Nered odgovarja: “V tem trenutku za rento ne obstajajo pravni temelji. Najprej je potrebno izdelati lokacijski načrt, v njegovem okviru pa bodo izdelane ustrezne meritve in študije, ki bodo pokazale vplive na okolje. Na tej podlagi bodo sprejeti ukrepi, ki bodo na eni strani zagotovili, da dejavnosti, ki se izvajajo na letališču, ne bodo v nasprotju z okoljskimi standardi. V delih, kjer bo nameščena določena infrastruktura, se bomo z lokalnim prebivalstvom pogovarjali o odkupu zemlje oziroma o odškodnini za dejavnosti glede na standarde.” Krajane zanima, koliko možnosti bodo imeli za predvidene nove zaposlitve domačini, “pa magari za travo kosit”, kot se je pridušal kmet iz okolice. Bo vojska gradila v Cerkljah na Krki stanovanja? Največje zagotovilo, da bo letališče delovalo v predpisanih mejah glede hrupa, bi bilo bivan je vojaških pilotov in inštruktorjev z družinami ob letališču, menijo domačini. Sedaj se letov na predpisani višini ne držijo, kar hrup seveda povečuje. Predstavniki obrambnega ministrstva so obljubili takojšnjo intervencijo pri odgovornih in domačine vabijo, naj jih sproti obveščajo o incidentih. Prav tako imajo na krajevni skupnosti nov računalnik, na katerem si lahko vsakdo ogleda projekt širitve letališča in po elektronski pošti na ministrstvo naslovi svoja vprašanja. Branka Demovšek Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana Predstavitve postopka izbora lokacije odlagališča NSRAO Lokalno partnerstvo Brežice je skupaj s predsednikom KS Šentlenart Stanetom Radanovičem pripravilo niz predstavitev postopka izbora lokacije odlagališča NSRAO, vlogo lokalnega partnerstva v postopku ter načrtovane aktivnosti terenskih raziskav. Na pojasnitvene razgovore ter predstavitve možnosti vključevanja občank in občanov v lokalno partnerstvo so v štirih nizih od 20. do 23. marca povabili celotno krajevno skupnost. Na posamezni predstavitvi se je v povprečju zbralo okoli 30 krajanov. Zbrane sta uvodoma pozdravila predsednik KS Stane Radanovič in predsednik Vodstvenega odbora Lokalnega partnerstva Brežice Stane Preskar. V strokovnem delu pa sta sodelovala strokovnjaka Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO). Mag. Nadja Železnik je predstavila postopek umeščanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) in sicer od državne zasnove postopka umeščanja in idejnih zasnov iz obdobja 1997 -1999 dalje. Zbranim je pojasnila, da je trenutno v sprejemanju program dela lokalnega partnerstva ter izdelava predprimerjalne študije za lokacijo Vrbina. Sklep vlade o nadaljevanju postopka, ki je osnova za terenske raziskave, pričakujejo maja ali junija letos. Njen sodelavec Matej Rupret je podrobneje pojasnil, da v fazi primerjalnega ovrednotenja na lokaciji v Vrbini opravljajo zbiranje podatkov in osnovni površinski ogled terena. Terenske raziskave, ki jih je podrobno predstavil, se lahko predvidoma končajo v petih mesecih. Na uvodni predstavitvi je zbrane pozdravil župan Ivan Molan in se jim zahvalil za pogum ob nadaljevanju postopka za potencialno lokacijo odlagališča, saj tako po njegovih besedah občina Brežice ostaja v postopku izbora in ima možnost aktivnega sodelovanja v postopku. Pestre razprave Prav aktivno sodelovanje so izpostavljali tudi krajani Šentlenarta, saj imajo Nuklearno elektrarno Krško (NEK), kljub temu da je v sosednji občini, na svojem pragu. V KS se zavedajo, da jih ob varianti odlagališča v krški Vrbini, ne bo nihče nič vprašal. Prezrti zahtevajo t. i. rento z naslova NEK in druge ugodnosti. Tako Radanovič kot Preskar sta opozorila, da je potrebno medobčinsko sodelovanje med Brežicami in Krškim. Preskar pa je poudaril, da bi želeli doseči spremembo vladne uredbe, saj lokalno partnerstvo skupaj z županom zagovarja določitev vplivnega območja okoli NEK na podlagi koncentričnih krogov. Krajane je zanimalo, ali je predvidena kapaciteta odlagališča namenjena tudi hrvaškemu delu odpadkov. V odgovoru so izvedeli, da mora vsaka država poskrbeti za svoje odpadke, kapaciteta odlagališča pa bi zadoščala za vse odpadke. Prav tako so strokovnjaki ARAO odgovarjali na vprašanja o variantah izvedbe končnega odlagališča in zbranim pojasnili, da bodo vse povabili na ogled začasnega odlagališča NSRAO v Brinje pri Ljubljani, možen pa bo tudi ogled v tujini. Železnikova je pojasnjevala, da govorijo o odlagališču za nizke in srednje radioaktivne odpadke, visoko radioaktivni odpad, kot je izrabljeno jedrsko gorivo, ostaja v bazenih v NEK. V dokaj mirnih in konstruktivnih razpravah je krajane zanimalo, kdo bo končno odločal o umestitvi odlagališča. Župan je prvi večer pojasnil, da z Lokalnim partnerstvom zagovarja referendum na področju celotne občine z možnostjo veta za ožji del KS ali področje lokaciji bližnjih zaselkov. Radanovič pa je zagotovil, da brez odločitve krajanov Šentlenarta in Gornjega Lenarta ne bo nobenih odločitev. Razprava je potekala še o zastopanosti v 'Vodstvenem odboru Lokalnega partnerstva Brežice, ki je zaradi izbora nove lokacije v rekonstrukcijskem postopku. Vanj bodo na predlog KS, občinskega sveta in župana predlagani novi člani in sicer iz KS Šentlenart, kjer je potencialna lokacija, in sosednjih skupnosti. V 10-članskem vodstvenem odboru bo imela KS Šentlenart tri predstavnike. Vsi zainteresirani pa so vabljeni, da aktivno sodelujejo v različnih odborih. lokalno partnerstvo brežice Več preberite na spletni strani www. lokalnopartnerstvo. si Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice KRONIKA Brankica Hudina Sladič za goljufijo obsojena na zapor Namesto na županski stolček v zapor Krško - Na Okrožnem sodišču Krško se je zaključila obravnava zoper Brankico Hudina Sladič iz okolice Brežic, obdolženo goljufije in napeljevanja krive izpovedbe, s čimer si je skušala prilastiti hišo psihično motenih Vilibal-da in njegove hčerke Jane Kosirnik. Tožilec Bogdan Matjašič je v postopku dokazal obdolženkino krivdo po obeh točkah obtožnice, sodnik Peter Žnidaršič pa ji je izrekel zaporno kazen leto dni in deset mesecev. Zgodba o prevari, ki je tedaj 80-letnega Vilibalda Kosirnika in njegovo hčerko Jano spravila ob hišo v Bu-košku, sega v leto 2003. Človeka z omejeno poslovno sposobnostjo, odvisna od tuje pomoči, sta sprva v sosedi Bran-kici Hudina Sladič našla dobrotnico, ki jima je bila v tolikšno pomoč, da sta hotela z njo skleniti izročilno pogodbo. Sladičeva bi v zameno za njuno doživljenjsko oskrbo dobila po njuni smrti hišo. V pripravi izročilne pogodbe se je izkazalo, da je na Janinem deležu v zemljiški knjigi zaznamek o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti. To je pomenilo, da bi izročilno pogodbo lahko sklenil le njen oče Vilibald z a svojo polovico hiše. A Sladičeva je medtem prišla na idejo, da bi lahko hišo dobila po hitrejši poti in se izognila doživljenjski skrbi za oba lastnika. Podtaknila jima je kupoprodajno pogodbo, v kateri sta nasto- Policijsko nasilje bo preiskovalo državno tožilstvo Ljubljana - Vlada Republike Slovenije je sprejela Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o kazenskem postopku (ZKP). S predlaganimi spremembami in dopolnitvami bo omogočeno učinkovito in neodvisno oziroma nepristransko odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki so pripadniki policije, vojaške policije, obveščevalno varnostne službe ali so napoteni na misijo v tujini. V skladu s predlaganim novim členom ZKP bo pristojnost za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo omenjene uradne osebe, prenesena na policiste in državne tožilce novega specializiranega oddelka skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Glede na to, da tak specializiran oddelek še ni ustanovljen, hkrati pa tudi ni pravne podlage za njegovo ustanovitev, je bil hkrati s tem predlogom sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu. Okoliščine, v katerih pooblastila policije v predkazen-skem postopku opravljajo dodeljeni policisti v specializiranem oddelku skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala so obstoj razlogov za sum, da je kaznivo dejanje, ki sepreganjapo uradni dolžnosti, storila uradna oseba, zaposlena v policiji oziroma druga uradna oseba, zaposlena na področju notranjih zadev, uradna oseba v vojaški policiji ali uradna oseba, napotena na misijo v tujini. Veljavni ZKP namreč v zvezi z vsemi kaznivimi dejanji, ne glede na status osum- ljenca, določa, daje za odkrivanje osumljencev in zbiranje informacij v predkazenskem postopku pristojna policija. Za pregon storilcev in s tem v zvezi tudi usmerjanje predka-zenskega postopka pa državno tožilstvo. Zato se lahko pojavi dvom v nepristranskost policije ob izvajanju pooblastil v zvezi z osumljenci, ki so pripadniki te iste policije. Razlog za omenjene spremembe in dopolnitve je tudi odločba Ustavnega sodišča RS z dne 6.7.2006. V obrazložitvi svoje odločbe Ustavno sodišče poudarja ustavno dolžnost državnih organov, da opravijo nepristransko preiskavo primerov, v katerih obstaja sum mučenja oziroma nečloveškega ah ponižujočega ravnanja policije. Taka preiskava mora omogočiti odkritje, pregon in kaznovanje odgovornih, saj bi bila drugače splošna prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja v praksi neučinkovita, ker bi v določenih primerih omogočala, da se storilci takih dejanj -predvsem kadar so to pripadniki državnih represivnih organov - izognejo odgovornosti. N.Č.C. pala kot prodajalca vsak svojega deleža, hiša pa je bila ocenjena na 11,2 milijona SIT. Reveža sta podpisala, misleč, da gre za izročilno pogodbo, saj nista dobila nobenega denarja. To se je zgodilo oktobra leta 2003, decembra pa je Sladičeva izkoristila priložnost, ko Kosirnikovih ni bilo v hiši, in zamenjala ključavnice. V mrzlem predprazničnem dnevu sta ostala na cesti in trkala na vrata znancev, saj nista imela kam. Vilibaldov prijatelj Silvo Gorenc iz Krškega se je takrat pridušal, da bo kot njegov skrbnik sodno izpodbijal veljavnost kupoprodajne pogodbe, Center za socialno delo Brežice mu je pri tem pomagal in poskrbel za zdravstveno oskrbo ter nastanitev Kosirnikovih v Domu upokojencev, kjer sta še danes. V civilni tožbi je sodišče kupoprodajno pogodbo razveljavilo in Sladičeva je morala hišo izprazniti. Pregon proti njej je zaradi goljufije in napeljevanja h krivi izpovedbi prevzel okrožni državni tožilec Bogdan Matjašič. V dokaznem postopku je bilo potrjeno, kar sta Kosirnika zatrjevala, da nista nikoli dobila denarja za hišo in nista vedela, da gre za kupoprodajno pogodbo. Priča, kije sprva lagala, daje bila prisotna, ko naj bi Sladičeva Vilibaldu izročala denar, seje nato odločila za resnico in preklicala poprej izpovedano laž. Na krivo pričanje jo sedaj opominja pogojna kazen. Brankico Hudina Sladič pa bodo na njeno dejanje leto dni in deset mesecev opominjale rešetke zapora. To ni njena prva obsodba za goljufijo. Sodbo z izrekom zaporne kazni sije lani prislužila tudi na Okrajnem sodišču v Brežicah za poneverjen sindikalni denar članov Neodvisnosti kolektiva Terme Čatež, a se je nanjo pritožila in je sedaj v reševanju na Višjem sodišču. Silvo Gorenc, ki Kosirni-kova redno obiskuje, je zadovoljen, ker je sprevržena goljufija Sladičeve dobila takšen sodni epilog. “To je obliž za njuno rano, saj sta takrat, ko ju je vrgla iz hiše, neizmerno trpela,” pravi Gorenc. Tožilec Matjašič se strinja, da morajo takšne zgodbe priti iz sodne dvorane v javnost kot svarilo ljudem, ki v zameno za varno starost ali nego v bolezni želijo tretji osebi zaupati premoženje. Kdo ve, kako bi končala Kosirni-kova, če ne bi bilo Silva Gorenca, njegovega znanja in predvsem srčnosti. B.D. Alkohol pogost vzrok prometnih nesreč Posavje - Na Policijski upravi (PU) Krško ugotavljajo, da so povzročitelji prometnih nesreč pogosto vinjeni, zato bodo psihofizičnemu stanju voznikov posvečali posebno pozornost. V zadnji akciji poostrenega nadzora nad psihofizičnim stanjem voznikov, ki sojo policisti PU Krško izpeljali v noči s sobote na nedeljo, so ustavili 129 voznikov motornih vozil. Zoper 118 voznikov so odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. Ugotovljeno je bilo, da je 7 voznikov vozilo pod vplivom alkohola. Najvišja stopnja alkoholiziranosti - 0,93 mg alkohola v litru izdihanega zraka - je bila ugotovljena pri vozniku osebnega avtomobila na območju Brežic. Prav tako so policisti ugotovili, da sta dva voznika vozila brez ustreznega vozniškega dovoljenja. Zaradi ugotovljenih drugih kršitev so policisti trem kršiteljem na kraju prekrška izdali plačilni nalog ter izrekli dve opozorili. Alkohol kot sekundarni vzrok prometnih nesreč je v zelo veliki meri prisoten pri povzročiteljih prometnih nesreč na območju Posavja, saj trenutni podatki kažejo, daje pod vplivom alkohola kar 15,03 odstotka vseh povzročiteljev prometnih nesreč oziroma daje bila pri vsakem sedmem povzročitelju prometne nesreče ugotovljena prisotnost alkohola. S poostrenimi aktivnostmi bodo zato policisti nadaljevali tudi^ v prihajajočih mesecih. N.Č.C. V letu 2006 je bilo v postopku 20 delavcev Policijske uprave (PU) Krško. V večini primerov je šlo za sum storitve kaznivega dejanja kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 270. členu Kazenskega zakonika RS, ki pravi: “Uradna oseba, ki pri opravljanju službe z zlorabo svojega uradnega položaja ali uradnih pravic s kom grdo ravna, ga žali, ga lahko telesno poškoduje ali sploh ravna z njim tako, da prizadene njegovo človekovo dostojanstvo, se kaznuje z zaporom do treh let.” Sum kaznivih dejanj delavcev Policijske uprave se v glavnem ugotavlja preko pritožb, je pojasnil Stefan Hren, predstavnik za stike z javnostjo na PU Krško. Policija se je preselila Brežice -Policijska postaja Brežice seje preselila v nekdanje prostore Jutranjke. Za odkup stavbe in ureditev novih prostorov, kjer bo imelo 189 zaposlenih na voljo 3000 m2 površin, je bilo potrebno odšteti nekaj več kot 4 milijone evrov (okrog milijarde SIT). Uradno odprtje sodobne policijske postaje direktor Policijske uprave Krško Andrej Zbašnik napoveduje za prihodnji teden. V prostore nekdanje Policijske postaje Brežice pa seje že preselila Postaja prometne policije Krško. N.Č.C. Tretja smrtna žrtev na cesti Posavje - V letošnjem letu so na posavskih cestah umrli že trije ljudje; dva pešca in motorist, 34-letni Brežičan. 28-letni Brežičan je okrog 18. ure vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Šentlenarta proti Sp. Pohanci. Ko je zunaj naselja Gornji Lenart, kjer cesta poteka v ravnini, pripeljal do gostinskega lokala, je z vozilom zavil v levo proti parkirnemu prostoru pred gostinskim lokalom. Takrat je iz nasprotne smeri po svojem smernem vozišču z motornim kolesom pripeljal 34-letni Brežičan. Motorist je, ne da bi zaviral, trčil v osebni avto. Pri tem seje tako hudo poškodoval, daje v brežiški bolnišnici, kamor so ga odpeljali po nesreči, uro kasneje umrl. Voznik osebnega avtomobila in 20-letni občan iz Brežic, ki je bil sopotnik v osebnem avtomobilu, sta bila lažje telesno poškodovana. N.Č.C. Smrt v potoku Slovenska vas - V potoku Bregana v Slovenski vasi je bilo najdeno moško truplo. Posredovali so reševalci nujne medicinske pomoči iz Brežic, vendar je bila intervencija prepozna, saj je bil moški že mrtev. Po vsej verjetnosti se je moški, za katerega domnevajo, daje bil pod vplivom alkohola, utopil. Štefan Hren, tiskovni predstavnik Policijske uprave Krško, je povedal, daje tuja krivda izključena, obdukcija pa bo pokazala, zakaj je domačin Zdravko Psič umrl. N.Č.C. Še vedno prehitri Krško - Policisti so na območju PU Krško izvedli poostren nadzor nad ugotavljanjem prekoračitev hitrosti. V času izvajanja nadzora so ugotovili 36 kršitev prekoračitve hitrosti. Vse kršitve so bile ugotovljene v naseljih. Namen aktivnosti, ki jih bo policija izvajala tudi v prihodnje, je povečati ukrepanje zoper najhujše kršitelje cestno prometnih predpisov in povečati vidnost policije na kritičnih cestnih odsekih. Hitrost kot primarni vzrok prometnih nesreč je na cestah v Posavju v prvih treh mesecih letošnjcgajeta namreč na prvem mestu med vzroki prometnih nesreč. N.Č.C. Tudi voznik kamiona iz Krškega, ki je v Dolenji vasi povzročil nesrečo, v katero so bili vpleteni trije Krčani, je vozil prehitro. Zaradi neprilagojene hitrosti je trčil v avto, ki ga je nato odbilo v drug avto.' Ena oseba je bila v nesreči lažje poškodovana, nastala pa je precejšnja gmotna škoda. Nesreča v Siliku Radna - V soboto ponoči, ob 4.41, je v podjetju Siliko, ki deluje v nekdanjih prostorih Jutranjke na Radni, prišlo do delovne nesreče, v kateri se je poškodovala delavka. Reševalci nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Sevnica soji nudili medicinsko pomoč in jo prepeljali na zdravljenje v bolnišnico. V podjetju Siliko, kjer se ukvarjajo z izdelovanjem gumijastih, gumi-plastičnih in gumi-metalnih izdelkov so povedali, da ni šlo za hujšo nesrečo. N.Č.C. Pri popisu nepremičnin ni težav Posavje - Popis nepremičnin, ki se je začel lani 1. decembra, se bo na terenu zaključil 30. junija. Prvotni rok zaključka z aprilom se je izkazal za prekratkega, saj povprečno popisovalec naredi pri lastniku preko dva obiska namesto enega, kot je bilo načrtovano. V Sloveniji je v katastru približno milijon 800 tisoč delov stavb, vsak dan pa popisovalci na terenu registrirajo še objekte, ki doslej niso bili evidentirani. V Posavju je 83.600 delov stavb in doslej popisani objekti presegajo slovensko povprečje za 7 odstotkov. ■ POPI9 NBPHEMJČNIN • isett««« ***•««►*.(*» Popit otprtmltnkt v ijtidnm š£$t RS 47/2006 trne Priimek šifra 6^ © Identifikacijska kartica Iz republiške Geodetske uprave sporočajo, da so se med popisovalci znašli tudi taki, ki se lažno predstavljajo. Pravi popisovalci imajo identifikacijsko kartico in se morajo predstaviti. Na srečo je doslej prišlo do lažne predstavitve le v treh primerih na ravni cele države. “To seje zgodilo v Ljubljani in v Mariboru, v Posavju pa do nas ni prišla nobena informacija o kakšni zlorabi. Upam, da tudi v prihodnje do tega ne bo prišlo, saj se na podeželju med ljudmi hitro razširi glas, daje v naselju popisovalec in marsikje je to človek, ki ga poznajo. Ob dosedanjih 60 smo za delo na terenu angažirali in usposobili še 5 dodatnih popisovalcev. Verjamem, da bomo v roku, torej do konca junija, s terenskim delom zaključili. Ljudi pa prosim, naj imajo izmeijene svoje nepremičnine, saj bo tako popis lahko opravljen v zelo kratkem času,” pravi Roman Novšak. Pili bodo dražjo vodo Kostanjevica na Krki - Občinski svetniki so na zadnji seji, ki je potekala ravno na dan, ko smo obeleževali dan voda, obširno spregovorili o vodi. Ta jim povzroča kar precej težav, odslej pa jo bodo tudi dražje plačevali. V Posavju je 5 odstotkov slovenskega stavbnega fonda. V občini Brežice je doslej popisanih 16 tisoč stavb, kar pomeni 53 odstotkov, v krški in kostanjeviški občini skupaj 14 tisoč stavb, to je 44 odstotkov, v sevniški pa 10 tisoč popisanih stavb predstavlja 42 odstotkov vseh. Na ravni države je popisanih 33 odstotkov nepremičnin. Popisovalci se na terenu srečujejo z “lažnimi” objekti, zavedenimi na podlagi avio-posnetkov, ki so bile v resnici skladovnice drv ali česa podobnega, ali pa so bili stari objekti že porušeni in ni nadomestnih. Geodetska uprava je v državi iz evidence doslej brisala 73 tisoč takšnih zadev, od tega v Posavju 3500. Na novo pa je evidentiranih 44 tisoč objektov, od tega v Posavju 1900. Podatki veljajo do 1. marca, poudarja vodja Območne geodetske uprave Roman Novšak, saj se podatki dnevno dopolnjujejo. Kot pravi Novšak, 60 popisovalcev v Posavju doslej ni imelo opaznih problemov pri svojem delu. Zanemarljivi so primeri, ko lastnik noče dati podatkov o nepremičnini. Tudi državna uprava, ki je bila sprva na slovenskem nivoju kritizirana kot nepripravljena na popis, v regiji ne dela težav. Dobro je bila pripravljena cerkev, nekatere velike posavske firme, kot na primer NEK, Papiroti, Tanin. Sev-niška občinska uprava je pristopila k predpopisu občinskega premoženja, medtem ko v Brežicah in v Krškem tega niso štorih. Vendar je sodelovanje z obema občinama pri popisu dobro, dodaja Novšak. Na zadovoljstvo Območne geodetske uprave je brez problemov potekal popis nepremičnin v lasti Romov v brežiški občini, za kar gre zahvala občinskemu referentu za romska vprašanja, v krški občini pa se na tak popis šele pripravljajo. Za tujce, lastnike nepremičnin, so pripravlje- ni popisni obrazci v angleščini in prav tako navodilo na spletu, vendar mora biti popis narejen v slovenščini. Angleški obrazec jim je zgolj v pomoč, da bolj razumejo, kaj popisovalec potrebuje. Precej je še nepopisanega premoženja zdomcev, saj je malo takih, ki so za to pooblastili sosede ah sorodnike ah pa se prijavili za samopopis. Območna geodetska uprava se pripravlja, da bodo glavnino nepremičnin zdomcev popisali med velikonočnimi prazniki. Krško - Na zadnji seji Sveta regije Posavje so sprejeli regionalni razvojni program za obdobje 2007-2013, kije temeljni programski dokument na regionalni ravni. Program opredeljuje razvojne prednosti regije in finančno ovrednotene programe za njen razvoj. Finančni okviri predvidenih razvojnih projektov s strateškimi cilji v tem obdobju obsegajo okvirno 1,2 milijarde evrov. Javni projekti v tem znesku predstavljajo 408,7 milijona evrov ah 35 odstotkov, energetski projekti 581,6 milijona ah 47 odstotkov ter Kostanjevičani bodo odslej pili precej dražjo vodo, saj so svetniki dali soglasje, da se oskrba s pitno vodo poviša za 30 odstotkov, odvajanje odpadnih in padavinskih voda za 40 odstotkov, za 40 odstotkov pa se poviša tudi cena za čiščenje odpadnih voda. Krški Kostak je sicer predlagal še večje povišanje, a ga Kostanjevičani niso sprejeli. Vzrok za tako povišanje cen je v razgibanem območju, saj je na 68 km vodovoda priključenih le 2500 odjemalcev. Veliko je vikendašev, ki le občasno prihajajo v kraj in niso veliki porabniki vode, zato prihaja do izgub, pojasnjujejo v Kostaku. Problem je tudi v tem, da je kostanjeviška voda zelo trda. podjetniški projekti 212,8 milijona evrov ah 18 odstotkov vrednosti, je povedal brežiški župan Ivan Molan, ki vodi Svet regije Posavje. Na podlagi usmeritev regionalnega razvojnega programa so oblikovati tudi nabor 26 pomembnejših javnih regionalnih projektov, katerih skupna vrednost v omenjenem finančnem obdobju znaša 250 milijonov evrov. Nacionalni projekti se bodo v celoti ah delno izvajati na področju Posavja, od njih pa sta le dva vključena v finančni okvir regionalnega razvojnega programa, in sicer Taka voda je sicer zelo okusna, a na Kostaku razmišljajo, da jo bodo začeli mehčati. Jože Leskovar in Darja Modic iz Kostaka sicer nista zagotovila, da se bo to zgodilo že letos. Kot je povedal Leskovar, se podoben problem pojavlja tudi na Sremiču, odkar so priključeni na krško vodo. Kostanjevičani so nezadovoljni tudi glede odpadnih voda, saj kanalizacijski sistem ni urejen, plačujejo pa ga kljub temu. Mimogrede, tudi gradnja Gorjanske ceste, ki bi se morala že zdavnaj začeti, še ni stekla, ker je projekt pomanjkljiv ravno na področju kanalizacije in vodovodnega sistema. N.Č.C. skladišče plina ter gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Razvojni potencial regije naj bi glede na zastavljen program, temeljil predvsem na temelju energetskih, logističnih in turističnih projektov, pri tem pa v regiji računajo tudi na večji delež sredstev Evropske unije. V Posavju do leta 2013 predvidevajo tudi okrog 2000 novih delovnih mest, večjo povezavo med gospodarstvom in izobraževalnimi institucijami ter pomladitev in povečanje prebivalstva, zlasti na podeželju. STA Lidl je že v Sloveniji, ne pa še v Posavju Pooblaščena prodajna enota Branka Demovšek Sprejeli regionalni razvojni program Slovenija, Posavje - Na dan izida 181. številke časopisa Savaglas (29. marca 2007) je najbolj “dinamičen evropski diskontni trgovec Lidl” v velikem slogu vstopil tudi v Slovenijo. Tega dne je namreč odprl 15 svojih poslovalnic, med katerimi pa še ni krške in brežiške. Lidl je trgovska veriga s prehrambnimi in neprehram-bnimi izdelki, ki se s svojo dejavnostjo hitro in uspešno širi po vsej Evropi, saj ima več kot 7000 trgovin v 20 evropskih državah. S ponudbo, ki obsega več kot dva tisoč izdelkov, želijo zadovoljiti vsakdanje potrebe povprečne slovenske družine. Kot pravijo v Lidlu, je njihova glavna naloga tudi v prihodnosti hitro in uspešno odpiranje trgovin na novih trgih in utrjevanje vodilnega položaja na sedanjih. Lidl bo svoji diskontni trgovini odprl tudi v Posavju, a trgovini v Brežicah in Krškem nista bili zajeti v prvem paketu otvoritev, saj sta še v gradnji. Ali prihaja do zamude pri gradnji oz. kdaj bosta trgovini odprti, na Lidlu ne odgovarjajo. Kot so nam pojasnili na upravi, so bili v preteklih dneh preveč zasedeni s pripravami na odprtje, zato niso imeli časa pojasnjevati ostalih projektov, ki so še v gradnji. Tudi Občina Krško nima podrobnejših informacij o tem, kako poteka gradnja Lidla. Občina je namreč sodelovala le v fazi prostorskega umeščanja. Tako je leta 2005 za Obrtno cono MDB spremenila zazidalni načrt za potrebe trgovine Lidl in dela infrastrukturnih koridorjev v tem območju. Prav tako nismo uspeli izvedeti, kdaj bo Lidl v Brežicah. Z njihove strani tudi ne poznamo razloga, zakaj z neizpolnitvijo obljub iz urbanistične pogodbe, sklenjene z občino, zapletajo gradnjo. Gre za spremembo prvotno načrtovane infrastrukturne ureditve, ko naj bi trgovski kompleks z blokovskim naseljem Trnje na drugi strani regionalne Ceste svobode povezoval nadhod. Nova rešitev predvideva krožišče na Maistrovi, ki ga mora zgraditi Lidl. Ko je to trgovsko podjetje v jeseni 2005 prišlo na občino s pobudo o spremembi ureditvenega načrta zaradi nekoliko znižanega objekta, so na oddelku za okolje in prostor takoj pristopih k delu in izvedli kompleten postopek za spremembo tega akta. Da pa bi zavarovali javni interes, torej investitorja prisili k izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti, so spremembo odloka o ureditvenem načrtu na občinskem svetu na predlog vodje oddelka za okolje Branka Blaže vica sprejeli z zadržalnim vetom. To pomeni, da bo dokument dan v objavo v Uradni list, ko Lidl izkaže garancijo, da bo svoje obveznosti izpolnil. Tak način zavarovanja javnega interesa je brežiška občina uspešno uporabila leta 2002 pri sprejemanju državnega lokacijskega načrta ceste Krška vas-Smednik, ko so soglasje pogojevali z vr-binsko cesto. Zadržalni veto je spodbudil Ministrstvo za promet, da so takoj podpisali pismo o nameri, danes pa se za vrbinsko cesto že pripravlja lokacijski načrt. Ob odprtju omenjenih trgovin v Posavju bo delo dobilo precej trgovcev. Na Zavodu za zaposlovanje Sevnica pa s strani Lidla doslej še niso dobili nobenih nobenega povpraševanja po tovrstnih delavcih. Nada Černič Cvetanovski V pooblaščeni prodajni enoti KD v Krškem lahko brezplačno prejmete _ • _ *_____ _ ir • _ vse informacije o varčevanju v vzajemnih skladih in pristopite k vzajemnim skladom KD Investments d.o.o. "Živimo v času, ko postajajo poleg ba druge oblike varčevanja del našega vsakdana. Vsi že vemo, da je treba varčevati in poskrbeti za prihodnost. Pomembno pa je, kakšno obliko varčevanja izberemo. Ni namreč za vsakogar primerno vse. In pred odločitvijo, kam s prihranki, je zelo pomembno pridobiti prave informacije. O vzajemnih skladih, delnicah, tveganju... Mi vam te informacije lahko posredujemo!" Oglasite se v pooblaščeni prodajni enoti KD na Cesti Krških žrtev 58 v Krškem od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro, ali nas pokličite na tel. št. 07 490 56 78. KD Investments. družba za upravljanje, d.o.o., Celovška cesta 206, Ljubljana, upravlja vzajemne sklade KO Nova energija, delniški vzajemni skiad. KD Vitalnost, deinBki vzajemni sklad, KD Balkan, delniški vzajemni sklad, KD Novi trgi, delniški vzajemni sklad, KD Severna Amerika, delniški vzajemni sklad. KD Surovine in energij** delniški vzajemni sklad, KD Tehnologija, delniški vzajemni skiad, KD Rastko, delniški vzajemni sklad. KD Galileo. vzajemni skiad fleksibilne strukture naložb. KD Bond. obvezniški vzajemni sklad, KO Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, in KD MM, vzajemni skiad denarnega trga. Prospekti in izvlečki prospektov vzaje^J skladov v upravljanju K D Investments d.o.o. so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, v Finančnih točkah in pri vseh pogodb«0^ partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnih skladov. Finančne točke in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh kd-group.si kjer so v elektronski obliki dostopni tudi prospekti in izvlečki prospektov ter letna in polletna poročila vzajemnih skladov. Vlagatelj ima poteg prospekta izvlečka prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila. Ob 8. aprilu - svetovnem dnevu Romov smo se pogovorjali z Natašo Brajdič Pravijo, kakšni vaščani -takšni Romi Nataša Brajdič je 28-letna Romkinja z Drnovega, ki se je s 1. marcem zaposlila na novomeški policijski upravi. Ena od bolj uspešnih slovenskih Romkinj je s svojo novo službo zadovoljna. Poleg tega je aktivna tudi v Zvezi Romov Slovenije in je predsednica sveta za sobivanje z romsko etnično skupnostjo, ki ga je ustanovila krška občina. Z Natašo Brajdič smo se pred svetovnim dnevom Romov pogovarjali o aktualnih romskih vprašanjih. Podatki kažejo, da je več kot 90 odstotkov Romov brezposelnih. Zakaj ste se vi odločili, da si najdete službo? To ni moja prva zaposlitev, saj že od 16. leta sodelujem z zvezo Romov Slovenije. Sodelovala sem pri izdelavi dveh priročnikov Romski jezik 1 in Romski jezik 2. Delal je tudi moj oče, moja mati pa še sedaj hodi v službo. Res pa je, da ima zelo malo Romov danes zaposlitev. Ampak danes težko najdejo zaposlitev tudi izobraženi ljudje z magisterijem. Smo pač v taki situaciji, da služb enostavno ni. Torej ne gre za stereotip, da Romi ne želijo delati in raje živijo od podpore? Če bo delodajalec imel pred sabo Roma s srednješolsko izobrazbo in (ne)Roma z enako izobrazbo, se mi zdi, da bo vedno izbral (ne)Roma, predvsem zaradi tega stereotipa. Vsi imamo stereotipe, ampak vsak človek to na dnigačen način kaže. Zagotovo drži pregovor “sto ljudi, sto čudi”. Pet ljudi v enem prostoru bo lahko gledalo na eno stvar na drugačen način, vsak s svojimi očmi. Menim, da se vsi učimo celo življenje in prav je, da si vzamemo čas, da malo pobrskamo po knjigah, kaj je drugačnost, kaj je druga kultura, kaj prinaša pozitivnega in kaj negativnega. Toda veliko Romov ne dokonča niti osnovne šole. Kje so vzroki? To je pogojeno s kulturo, saj se Romkinje mlade poročijo in imajo hitro otroka, zato lahko največ naredimo pri otrocih. V naselju naredijo nevladne organizacije z delavnicami in projekti veliko na tem področju. Omogočena so tudi razna letovanja otrok, da se jim pokaže, kakšno je še lahko življenje. Bi slovenska država morala več storiti, da bi se Romi zaposlili ali pa vsaj izobraževali? Predvsem bi morala več narediti na izobraževalnem sistemu. Temu področju je treba dati največ poudarka. Veliko mladih Romov nima motivacije. Pravijo, da še šolani Natašo Brajdič (ne)Romi ne dobijo službe, zato ne vidijo smisla v izobraževanju. Določene institucije bi morale skrbeti za mlade, da ko končajo službo, dobijo tudi zaposlitev. Menim, da je to edina prava rešitev. Ste tudipredsednica krškega sveta za sobivanje z Romi. Kakšen je njegov namen? Naš namen je, da se pogovarjamo. V sosvetu so vključene vse institucije, kot so center za socialno delo, občina, policija, ljudska univerza, osnovna šola... Naš namen je, da se skupaj pogovarjamo o trenutni situaciji, ki je v krški občini, da skupaj predlagamo rešitve in da imamo nek cilj. Menim, da mora biti vsepovsod prisotna komunikacija in sodelovanje. En človek sam ne more nič narediti. Pri vsaki stvari je potrebno več ljudi, saj več glav več ve in tako lahko pridemo do potrebnih rešitev. Je krška občina dobro pristopila k reševanju bivanjskega vprašanja Romov? Zdi se mi, daje ena od redkih občin v Sloveniji, ki seje tega lotila na primeren način. Pred seboj so imeli cilj in vedeli so, če bodo šli v tej smeri, da bo sobivanje obeh kultur boljše. Sedaj poteka v naselju tudi šola za odrasle, aktivno se je k reševanju problemov vključil center za socialno delo. Tam, kjer se dela, so rezultati. Država pripravlja zakon o romski skupnosti v Sloveniji. Ga podpirate? Mislim, da je ta zakon velik plus, predvsem za občine, ki so že sedaj storile nekaj na področju reševanja romske problematike. Za občine, ki pa niso, pa jih bo ta zakon bolj zavezal, da kaj naredijo na tem področju. Toda del Romov se ne strinja s tem zakonom. Najbrž zaradi napačnih informacij. Madžarska in italijanska manjšina imata prav tako zakon. Zakonu nasprotuje tudi civilna pobuda za reševanje romskega vprašanja na področju Posavja, Bele Krajine in Dolenjske. Verjetno imajo kakšen razlog, da nasprotujejo. Rome bi vsi nekam dali, ampak Romi bodo vedno ostali v Sloveniji. Manjšina je zmeraj tista, ki trpi posledice. Namesto, da nasprotujejo, bi se lahko pogovarjali z ljudmi, ki so kaj naredili na tem področju in bi tako lahko našli skupno rešitev. Kakšno je vaše mnenje o dogodkih, povezanih z družino Strojan, ki se je morala preseliti iz Ambrusa? Zdi se mi, da so ti dogodki vse obrnili na glavo. Tudi tam, kjer soje kazalo, da bi se lahko razmere izboljšale, se je vse obrnilo na glavo. Se vam zdi, da je država ravnala prav, ko je preselila družino? Tukaj ni kriva država. Strojanovi so v Ambrusu živeli več let in lokalna skupnost bi morala reševati ta problem. Država pa smo mi vsi. Krivi smo torej vsi. Pravijo, kakšni vaščani - takšni Romi. Meni se smilijo samo otroci in ženske, ki niso imeli nič s tem. Strojanovi so si kupili zemljo, ki jo je Romom že tako težko kupiti in za povrh vsega so morali v 21. stoletju še pobegniti od doma. Se vam zdi, da so Romi pozitivno diskriminirani? Diskriminacija je lahko pozitivna ali negativna, toda v obeh primerih je diskriminacija. Kaj bi vi spremenili, da bi se ustvarilo sožitje med Romi in (ne)Romi? Toliko projektov je pripravljenih za Rome, ko pa jih pridejo predstavit, tam ni nobenega Roma. Določeni očitno dobro živijo na račun Romov. Menim, da bi se moralo omogočiti tistim, ki se hočejo izobraževati, da gredo v šolo. Veliko je tudi takih, ki bi radi imeli službo, pa je nimajo. Pa ne samo Romi, ampak tudi (ne)Romi so brez zaposlitve in tukaj bi morali začeti reševati stvari. P.U. Študenti raziskujejo življenje Romov Krško - Študenti ljubljanske Filozofske fakultete se raziskovalno lotevajo odnosov med Romi in večinsko populacijo. Za območje proučevanja so si izbrali občino Krško z romskimi zaselki Kerinov Grm, Loke in Drnovo. Pred odhodom v naselja jih je sprejel župan Franc Bogovič in spregovoril o že realiziranih in prihodnjih smernicah za urejanje romskega vprašanja. Opisal je postopek za legalizacijo Kerinovega Grma, kjer je vse pripravljeno za sklepanje prvih kupoprodajnih pogodb, da bodo Romi postali odgovorni lastniki svojih, nekoč na črno sezidanih hiš. Predstavil jim je načrt urejanja romskih naselij na Lokah in na Drnovem ter dobro utirjen model njihovega izobraževanja v OS Leskovec. Tudi pred meseci ustanovljen Svet za sobivanje je dokaz, da lokalna politika resno pričakuje sodelovanje z romsko manjšino, saj bodo le tako dosegli želene spremembe. Preden so se študenti odpravili na teren anketirat, jim Študenti v sejni sobi pred odhodom na teren je za popotnico dala nasvete Aleksandra Liebenšek iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela, ki že vrsto let sodeluje z Romi. Povedala jim je, na kaj je ta narodnostna skupina še posebej občutljiva, da stereotipi o njih mnogokrat zavajajo in da si želijo razmere, v katerih bi se dobro razumeli z večinskim narodom. Izsledke naloge o odnosu večine do manjšine, o pričakovanjih enih in drugih ter sprejemanju nove družbene odgovornosti bodo študenti, ko bo raziskava zaključena, predstavili Občini Krško, ta pa širši javnosti. B.D. Niti slučajno ne za sedmimi gorami, sedmimi rekami in sedmimi dolinami Verjetno je podobnih zgodb veliko. Verjetno jih premalo pride na piano. Zagotovo pa marsikatera od njih v nas zbudi pripravljenost, da nekaj naredimo. Morda ste v tedenski mozaični oddaji videli prispevek o delavcu, ki so ga po 35 letih dela v gradbenem podjetju postavili na cesto. Razlog - ko je bil na bolniškem dopustu, je iz najemniške sobe, ki jo že leta deli s tremi sostanovalci, nekaj sto kilometrov od svoje družine, na klic hčerke odpotoval domov, da bi obiskal na smrt bolno ženo, ki so ji že drugič operirali tumor glave. Še isti dan so v sobo, v kateri bi moral preživljati vse dni bolniške, poslali zasebnega detektiva, ki je ugotovil, da ga tam ni. V podjetju so ga takoj odpustili. Ni bilo pomembno to, da je v štirih desetletjih dela v Sloveniji zapravil svoje zdravje, da je v zdravniških izvidih povsod pisalo, da ne more opravljati nobenih del, ker je popolno poklicno izgorel, ker je seznam njegovih bolezni in težav tako dolg, da si to težko predstavljamo, da so v zdravniških spričevalih napisali, da prosijo za njegovo upokojitev. Postal je breme, strošek, nebodigatreba.... In čakali so pravi trenutek, da se ga rešijo. Da zadeva ni bila slučajna, govori tudi dejstvo, da so „za te potrebe in namene “ ustanovili hčerinsko podjetje, v katerem so zaposlili vse „podobne “ delavce, ostali so še vedno zaposleni v matičnem. Menda se v hčerinskem podjetju bojijo za preživetje na trgu in direktor pred očmi cele slovenske javnosti brez zadrege prizna, da je bila zadeva na nek način načrtovana. Delavec pa je ostal brez vsega, saj so ga odpustili iz krivdnih razlogov. Brez pokojnine, brez odpravnine, brez socialnih dodatkov, brez zdravstvenega zavarovanja in kar je morda najpomembneje - brez osnovnega človeškega dostojanstva. Priznajmo si, da si tudi z visoko stopnjo empatije težko predstavljamo, kaj doživlja. Nemočen, ure poti daleč od svojih najbližjih, sam, s polno glavo vprašanj, skrbi in obdolževanj. Nad tako imenovano kapitalistično miselnostjo, ki se je v šentflorjanski različici precej razbohotila, sem že malce obupala. Je pa zgodba pokazala tudi drugo plat - tisto človeško, ki se je pojavila po objavi zgodbe. V uredništvo so kar deževali klici ljudi, ki so „ nesrečniku “ želeli tako ali drugače pomagati. In verjamem, da se bo vsaj v tem primeru predvsem zaradi tega zadeva končala bolje, kot bi se lahko. Tudi za to nisem nikoli obupala ne nad svojim poklicem ne nad ljudmi. Kar pa ne pomeni, da lahko dopuščamo, da se kaj takega dogaja. Zgodbe, takšne kot je, sploh ne bi smelo biti. www.volkswagen.si Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR’ Razvajali vas bomo z bogato dodatno opremo, izbrano po okusu slovenskih kupcev, ki vključuje: • klimatsko napravo, • ABS, • radio s CD predvajalnikom, • daljinsko centralno zaklepanje, • električni pomik stekel, • in drugo bogato opremo. Modeli Si Radanovič Brežice d.o.o. Čemelčeva ulica 5, Tel.: 07/49-92-150 8250 Brežice . Fax: 07/49-92-172 ! Stike jo ilmbotne. Skupna poraba 5J>-B4UM0kra. CO, 135-.IM *