Ljubljana, 1. marca 1940 Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Doktor Puc na predvečer novega delovanja Dopisniku »Politike« je izjavil g. dr. Puc po vrnitvi (v Ljubljano): »O uspevkih razgovora (z radikali glavnega odbora v Belgradu) vairn ne smem trenutno ničesar povedati. Vtisk imami in tudi sicer se pričakuje, da bo stranka (moljena v najkrajšem času. Šele jk> uradnem dovoljenju stranke se bo začelo bolj živo delo na -področju in s tem v zvezi tudi ureditev stranke v krajih izven Srbije. Dokler pa tega dovoljenju še ni, se ne bo začela v Sloveniji nobena organizacija, toda takoj potem nameravam jaz s svojimi prijatelji začeti živahno zbiranje radikalskib vrst v Sloveniji im združiti ipo možnosti vse napredne sloje v vrstah radikalne stramke. Že pred leti sem na željo pokojnega Nikole Pušica prevzel nalogo, da »berem v Sloveniji napredne sloje v radikalni) stranko, ali tu namen ni mogel talkrut uspeti zaradi nerazumevanju nekih -mlajših naprednjakov. Mislimo, da imoramo imeti tesne zveze s Srbijo, in naravno je, da so radikali kot najmočnejša srbska stranka najboljša podstava za te tesne zveze. Pričakujem, da bo po odobritvi strankinih pravil naša akcija v Sloveniji naletela na zelo dober odziv.« Iz »Politike« z dne 26. februarja 1940. Pred.stoječi naveddk je kolikor mogoče dobeseden prevod. Zato prosim oproščen ja, če zrcali Judi prevod tisti značilni radikalski politični slo,g, ■I .Odlik u je govore izrazni kov le stranke. Če premem takoj na stvar, moram ugotoviti, da se šteje dr. Puc za radikala glavnega odbora- in za njegovega političnega delegata v Sloveniji. Radikalna stranka, utelešena v osebi 'dr. Puca, hoče jhieti v Sloveniji med Slovenci postojanke ter čaka samo na varnejši trenutek, da se uredi. Kaj pomeni radikalna stranka'' To vedeti je Potrebno, ko vabi dr. Puc Slovence v njeno na-nkje. Povedati hočem najprej, kaj vidimo mi v njej in nato. kaj poudarja o njenih lastnostih dr. Puc. Ob svoji ustanovitvi je bila radikalna stranka Svetozarja Markoviča stranka malomeščanske levice in opozicije proti Obrenovičem. Privzela je v program zahteve s socialističnim videzom. Zaradi vedno večje nepriljubljenosti Obrenovičev je žela svoje glavne uspehe po njih padcu, kajti včlenjenost v radikalno stranko je takrat pomenilo obenem izraz pripadnosti k novemu redu. Imela je v začetku dobre voditelje, ideologe in politične praktike: Pačuja. Protiča, Ljubo Jova-n o vica in Pašiča. ki je nazadnje vprav zaradi taktične spretnosti, v katerih sploh ni bilo več •deologijc, prerasel vse ostale in jih tudi preživel. Kot morena iz ledene dobe živi iz tega poko-enja še Stanojevič, obdan z žarom odklanjanja jTsakterega ministrstva ali udeležbe v vladah. Od *eta 1903. naprej, posebno pa po letu 1918. je bila radikalna stranka do danes vselej tako aii tako na vladi, ker so bili presledki, v katerih ni bila na vladi tako kratki, da ne štejejo. Že samo ta okornost bi zadoščala in ne bilo bi treba, da so ideologi z ideologijo iz stranke povsem izginili, da predstavlja danes radikalna stranka močno, a agolj oblikovno izročilo in da je med njeno besedo čili programom in meri njenim delom ali 'esnico nepremostljiv prepad. Radikalna stranka { ja danes iz voditeljev, ki so iz vrst visoke ^rržim/ije, veleposestva, visokega uradntštva, veje trgovstva in financ in z izročilom privezanih kmečkih plasti, katerih bistvo je konservativnost, Jkr tudi nevednost. Sloji, ki so v mladih letih radikalne stranke dotekali, v njo, se zbirajo danes cisto drugje, tako da nima današnja radikalna pran k a z ono prejšnjo nobene druge zveze, ka-°T svoje ime in izročilo. Za nas ni dvoma, da ta stranka po svojem bi-®l'Vn ni niti napredna, niti izvensrbijonska. Ona Jpnej niti ni srbska glede na narodno ozemlje 'rbov, temveč po svojem značaju stranka, ki -se dura med Srbi v bivši Srbiji. Na tem ne spredeni prav nič okolnost, da so se ji po letu 1918. sili iz preča ustk ih krajev natančno listi druž-k'nj stoji, ki so že vnaprej vodrdi dn v domačem kraju iz lastne moči -niso ime Sporedu o s preraščanjem taktičnega delovanja stranke nad programskim delom so je v stranki razvijala tudi pestrost »garnitur«, katerih ima radikalna stranka danes nič koliko. Vselej je po le,m ovinku vendarle ona na vladi, pa naj se njena »garnitura« imenuje tako ali drugače. Odločilni voditelji JNS > narod ni naprednjaki« z dobrim noisom poskušali litično zgodovino: namreč petomajski ban. Pii izvesti fuzijo »narod no-napredn e stranke« z ra- »J ut ru« ga dobro poznajo, bol je kakor mi, ki smo (likalno. Ali Pašic je imel sc boljši nos. Za ob- vselej stali drugje kot dr. Puc. Dr. Pucova »Slo- last radikalne stranke v Sloveniji mu ni bila venska(l) beseda« je iskala — po »jutru« — naj - potrebna maloštevilna skupina nekih »liberalcev« po malih mestih Slovenije, temveč stranka z množično podstavo. Tudi ni mogel Pasic doumeti, zakaj naj bi se vezal v elementi, ki se strukturno tako odlično ujemajo s sloji srbske demokratske stranke. In tako so morali »narodni naprednjaki«, ki so se že šteli za srečne dediče prevrata in preboda iz katoliške Avstrije v državo s pretežno pravoslavnim življem, ugrizniti, v fuzijo z demokratsko stranko, ki je bila pač druga najmočnejša srbska, a na žalost ne najmočnejša stranka, medtem ko je Pašič polagoma pripravljal povečanje radikalne stranke s tistimi elementi v pre- 'prej zveze z dr. Stojadinovičem, nato se je razglasila za »avtentično« radikalno skupino, pri volitvah je agitirala za abstinenco, in sicer potem, ko je bila nekaj časa ustavijenn(!). je napadala opozicijo in svoj lastni izvir, JNS, potem je bila »nadstrankarska«, nato je naenkrat prešla k Laziči Markoviču. Če bi> bili Slovenci v tem kratkem času sledili dr. Pucu, bi bili morali prežvečiti šest različnih politično začinjeni,h golažev. Tako, zdaj pa kar na novo delo, dr. Puc! ' E. D. Na robu vojnega vrtinca z as 'slombe. I. ijie smo opozorili na pomen, ki ga imajo balkanske države v sedanji vojni. Opozorili simo tudi, da se tega pomena ne zavedata samo oibe vojskujoči se strani, ampak prav tako tudi obe velesili, ki sta za zdaj 'kolikor toliko zunaj glavnega vojnega viharja: Rusija in Italija. Prav zaradi križanja tolikšnih in tako močnih svetovno-pol itičn i h in gospodarskih koristi imajo balkanske države v meddržavnem svetu večjo samostojnost in so dobile večjo težo, kakor bi jim sla po njihni gospodarski, še posebno pa politični moči. Ka jti Balkan je navznoter še zmeraj preveč raznoličen im neenoten. Ne manjka trenja med posameznimi državami. Pa tudi navzven je njegova odpornost mestoma precej rahla. Glavni pri*(Imet skrlbi ne samo balkanskih držav, ampak ludi vseli prizadetih velesi) sta pa Romunija: in Bolgarija. Bolgarija leži nekako v sredi balkanskega državnega sklopa. Zato je njen pomen večji, kakor bi bil zgolj glede na njeno silo, isaj je najmanjša mod balkanskimi državami in po dveh zgubl jenih vojnah tudi najbolj oslabljena. Toda prav njena osrednja loga povzroča, da je vsaka trdnejša povezanost Balkana brez nje nemogoča. Ker ista šli zgubljeni, vojni v precejšnji meri na njene stroške. jo Bolgarija seveda za revizijo mirovnih pogodb, Zato lio Bolgarija zmeraj nekakšen dinamit na Balkanu. K sreči se razstrelivu vsak nerad približuje z zažigaInico. Kajti nihče ne ve, kam vse šine plamen ob razletu. II. Medtem pa. ko je bila Bolgarija v narodnem pogledu že v balkanski, še bolj pa v svetovni vojni v vsakem pogledu prikrajšana, je bila z druge strani Romunija prav tako prenasičena. Romuni ja jc že. pred tema vojnama imela v Dobrudži znatno slovanske manjšine, največ Bolgare, deloma pa tudi Ukrajince in Ruse. Romuni namreč narodno dejansko ne segajo do morja. V obeh Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsak petek Leto IX. Št, Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din vojnah pa je Romunija narasla na več kakor dvojni obseg (od; 131.000lam* in 7 milijonov prebivalcev na 295.000 km2 in 16 milijonov ljudi). Pridobil a je ves bolgarski del Dobrudže, priddbilla tudi Besarabijo, 'ki je v severu orni delu popolnoma (ukrajinska, pridobila Bukoivino, ki je po večini ukrajinska, pridobila vse svoje na prejšnjem Madžarskem živeče rojake, a z njimi tudi poldrug milijon Madžarov. Razumljivo je zategadelj, dla vsi trije prizadeti sosedje s tem stanjem niiso zadlovol jni, da hočejo, naij se jim narodna krivica popravi. Tembolj je to razumljivo, če se upošteval, kako delajo Romuni s svojimi narodnimi manjšinami. V svojem listu smo že večkrat pisali o iromunski narodnostni politiki. Poročali smo, da so imeli mu iprimer Ukrajinci pred vojno v Bukovini okoli dive sito ljudskih šol, tri gimnazije in troje učnih mesit na vseučilišču v Černovicah im kako so jim Romuni prav vse to cvetoče šolstvo uničili. Poročali smo tudi, da. jim to še ni bilo dovolj, da so ovirali Ukraj inčem celo verski ipouk im jim požigali cerkve. Priobčili smo loročilo švicarskega listat, da so delali Rom umi z lesaraibskimi Ukrajinci če le mogoče še slabše, da je morail postati Ukrajinec odpadnik, preden je dobil službo, da celo v trgovini ni smel govoriti v svojem jeziku. Skratka: delali so tako, da so morali svoje narodne manjšine odbiti in jih napraviti godne za vsakršno propagando. In ta propaganda je seveda prišla — pravi čudež 'bi bil, če bi ne bila prišla. Romunija je danes po pravici v skrbeh za; svoje meje, pri čemer se zavedla., da jih iiz svojih moči ne more 'braniti. Pri vsem tem je mikavno še eno: medtem ko je mogoče bolgarske in ukrajinske zahteve spolniti, ne da bi bili Romuni sami kot narorli kdo ve kaj prizadeti, pri Madžarih to ni mogoče. Kajti madžarska manjšima ma Romunskem je naroden otok, od vsepovsod obdana od širokega pasu romunskega prebivalstva. Če bi sc po madžarski zahtevi obnovile tako imenovane zgodovinske meje, četudi samo deloma, ibi moralo priti pod Marl-žare mnogo več Romunov, .kakor šteje danes madžarska manjšina v Romuniji. Ravno z narodnega stališča torej Madžarom s poravnavo mej mi mogoče ugoditi. Kaj drugega je seveda z narodnimi pravicami madžarske manjšine. Pri tem bi pa to pripomnili, da'bo pravno in nravno Madžarom težko zastopati ne samo prvo, ampak tudi dinigo zali tevoi, ko so pred letom dni zoper voljo prebivalstva zasedli Podkarpatsko Rusijo in ko so zatirali prej in zatirajo danes svoje manjšine, da «o se Romuni lahko samo učili od njih. 111. K vsemu temu pa prihaja še dejstvo, da je Romunija važen proizvajalec za vojno potrebnih surovin. Današnja vojna je v prvi vrsti tehnična vojna, vojna strojev. Ne težkih topov, ne tankov in drugih bojnih vozov, me letal in zrakoplovov, torej nobenega odločujočega vojnega orodja ni danes mogoče gibati in rabiti 'brez petroleja in njegovih proizvodov. Tiisiti hip, ko bi e»ni vojskujoči se stranki poišel bencin, se že lahko reče, da je vojno zgubila. Bencin pa je v več pogledih tum sicer bolj važen 'kakor druge surov ime. 1 rvic ze zaradi velikanske množine, ki jo novodobna vojna potrebuje. Nadalje zato, ker je mnogo tez j c prevozen, ker ga je tudi težje za daljso dolbo hraniti, saj izhlapeva ielo skozi pločevino, in ker je njegovo pridobivanje omejeno samo na nekaj v tem pogledu srečnih, včasih prav zaradi njega tudi nesrečnih dežel. v Romunija spada med take srečno-nesreč ne dežele. Njem pridelek petroleja sicer pada od leta do leta. Vendar je pa še velik dovolj, da lahko krije velik del tiste množine, ki jo Nemčija tako silno potrebuje in ki je od drugod ne more dobiti. Zahodne države to seveda natančno vedo. Zato so tudi trdlno odločene, preprečiti izvoz v Nemčijo, kolikor se le preprečiti da. Po eni strani jim je to olajšamo, ker je večina romunskih petrolejskih vrelcev v mjihni lasti im ker neuradna pa tudi uradna Romunija simpatizira z njimi. I o dirugi je pa Romunija zemljepisno vse bolj v območju Nemčije in njene zaveznico Rusije, razen tega pa še vezana po .gospodarskih pogodbah. Geopolitični položaj Romunije pa bo gotovo usmerjal njeno politiko, dokler ne bodo zavezniki na vzhodu tudi vojaško dovolj močni, da lahko začnejo iskati spopadov. Zato prevladuje za zdaj v Romuniji nemški vpliv. Sklep romunske vlade, postaviti državnega poverjenika za petrolejsko gospodarstvo, priča o volji Romunije, da ustreže nemškim potrebam. Če so pri tej priložnosti dolžili v Berlinu, da skušata Anglija in Francija s svojimi zasebno-gospodarskimi vplivi motiti nemške petrolejske kupčije, se. gotovo nilso prav nič motili. Anglija im Francija sta' bili isicer zaradi romunske petrolejske politike precej vznemirjeni im vznevoljeni in grozili sta že, da prekličeta Romuniji dano poroštvo zoper nemški napad. Metl-tem pa se je tej menda posrečilo,, prepričati jiu, da v danem položaju mi mogla drugače delati. Težave, ki jih ima Nemčija z odvozom petroleja, pa kažejo, da ni treba imeti zahodnima zaveznicama v tem pogledu prevelikih skrbi. Romunska vlada pripoveduje tudi, da proizvodnja petroleja prav v zadnjih mesecih močno pada. Prav verjetno. In verjetno je tudi, da so pri tem padcu tisti »zasebno-gospodarski vplivi« zahodnih držav precej sodelovali. V to smer kažejo tudi nemške ponudbe Romuni ji, da ji pomagajo s svojimi strokovnjaki. In morebiti so imele vse tiste vesti, da se zbirajo v Galiciji na romunski meji nemške čete, posebno tudi to nalogo, da dajo nemškimi ponudbam potrebno oporo. IV. Če pa zdaj čolnič romunske države še nekako spretno in srečno plava med čermi velike politike, gre zato gotovo v precejšnji meri hvala njeni latinski sestri Italiji. Razložili smo to žc zadnjič in opozorili tudi, da dela to seveda v na jbolj Iastmo korist. Kajti kakršno koli podjarmljenje Romunije bi. poipenilo neizogibno tudi pritegnitev drugih balkanskih držav v območje zma^-govalcai, Ibi torej poimenillo, da je Italija kot velesila — bila. Ali ob vsem tem ne smemo nikoli zgubiti spred oči, da velja vse to zgol j za stvari, kakor so ob današnjem razmerju sil. Dailjinovidbiost državnikov se kaže v tem. 'da niso zamaknjeni v vsakodnevne liomati je, ampak da dogodke predvidevajo. To pa ne velja samo za državnike tistih na- rodov, ki so ta hip v vojni, ampak prav tako za tisto, ki j'ih bodo ti ali drugi spori prav v živo zadeli. In če govore na primer romunski politiki, da bodo sicer morebiti upoštevali bolgarske zahteve ,glede poprave mej, toda šele po vojni, tedaj se lahko samo reče, da s tem; sicer priznavajo pravno in nravno bolgarske zahteve, da pai jdli ne mislijo .spolniti, razen če bi morali. Ne pomislijo pa, da utegne biti račun potem precej drugačen. Tako slabe na eni strani svoj lastni položa j, ne da bi za to dobili kak nadomestek. Ob vsem tem razmišljam ju smo se spomnili zgodbe, ki smo jo nekoč brali. Avstralski rudar si je po dlollgem delu, pa tudi z nekoliko sreče, nakopal težak tovor zlata nekje sredi puščave. Napotil se je domov. Pot skozi brezvod.no pušča' vo je Ibilai dolga im težavna, moral bi se bil torej vseka ko dobro založiti z vodo, a seveda, bi bil moral zavreči precejšen del zlate rude. Kajti za oboje ni imel moči. In kakor se že ob takih pri' ložnostih rado dogaja, vzel je vse zlato in malo vode, pji upal, da bo že po nekakšnem premagal puščavo. Pozneje, čez dolgo časa, so našli napol s svižem zasuto njegovo okostje zraven nedotaknjene vreče zlata. Toda menda je v politiki spoznanje in ravnanje po tem spoznam ju sploh najtežja stvar. Pred novim koledarjem (Razredčeno in pospešeno nadaljevanje.) Sobota, 12. 3. 1938. — Tudi »Slovenec« se pridruži novičk da je Rašovičev primer »čisto navadim mistifikacija in nespretno pripravljen trik«. — V mladinskem glasilu JRZ, »Slovenski juig«, objavlja dr. Bojan Pire sestavek o jugoslovenski kulturi in pravi med ostalim: Naše plemensko mišljenje >se še ni zlilo v jugoslovenski značaj. To se bo zgodilo takrat, kadar se bo posvetila pri nas vsa pozornost vzgoji in povzdigi jugoslo-venske nacionalne mladine. Potrebno je ustanoviti jugoslovansko kulturno nacijo, ki bo združila vse jugoslovanske kulturne sile, iz raznih krajevnih prosvetnih fyez in ustanov pa je treba napraviti skupno zvezo za prosvetljevan je našega naroda. — Kakor poroča »Slovenec« med drobnimi vestmi, je bila delavka Marija Žumer obsojena v Ljubljani na 14 dni zapora, ker je razširjala brošuro, v kateri; je kritizirala policijske zapore v Belgradu. Potem ko se j e pritožila na apelacijsko sodišče, ji je to sodišče kazein povišalo na mesec zapora. (»Slovenec« ni povedal, da se je ipriitožil tudi državni praivdnik. s čimer je spravil ne vede v slabo luč apelaci jsko sodišče; ono je smelo namreč prvoltno kazen zvišati samo, ker se je pritožil državni pravdnik zoi|X'r prenizko kazen.) Nedelja, 13. 3. 1938. — Polemika »Jutra« zaradi tega, ker je bila z repertoarja narodnega gledališča odstranjena Kreltova »Veiilka punta-rija«, zaide tudi v »Slovenca«, ki vzame osebje »Straže v viharju« v obrambo kot povsem nedolžno pri stvari. Pač pa trdi »Slovenec«, da je »Jutro« »na prodaj«, češ da se dr. Kramer im Ribnikar pri sedanjem stanju me bi niti pomišljala prestopiti v JRZ. , Četrtek, 17. 3. 1938. — »Slovenec« ni zadovoljen z akademijo »jugoslovensko-bolgarske lige«, ker Puistoslemšek in Jelačin nista »miti z besedo omenila zaslug dr. Stojadinoviča za zbližam je z bratovskim bolgarskim narodom, kaj šele zaslug dr. Korošca«. V uvodniku slavi »Slovenec« »novega duha prosvetne uprave«, ki je z nastopom Stojadinovič-Koroščeve vlade začel izpreminjati položa j in se zato bližamo normalnim razmeram. — Na predlog poslanca JRZ izključi »narodna skupščina« poslanca Rašoviča s 30 sej. ker je »na osnovi sodnih im policijskih ugotovitev dognano, da je mistificiral«. Sobota, 19. 3. 1938. — »Slovenec« ugiba, »kdo bo kupil Jutro*.« Četrtek. 24. 3. 1938. — l}<*' naslovom »JNS blati Slovence in moti mir v državi,« objavlja »Slovenec« daljše poročilo o preračunski razpra- vi v senatu, ki vsebuje govor dr. Kramarja, govor ministra dr. Kreka (o slovenski svobodoliub-nosti) in govor Franceta Smodeja, ki je v »daljšem in temperamentnem govoru obračunal z opozicijo«. — Posebno pozornost zasluži novica, da se je v teku treh let le posrečilo pridobiti za JR/ večino senatorjev, ki so pravkar ustanovili klub senatorjev JRZ, čigar tajnik je Franc Smodej. — V senatu govorita ta amko«. — Z veliko zamudo zaidejo v javnost vesti o sipo-iih pri .gasilni četi v Gornji Radgoni, zaradi katerih se je izvedla volitev novega odbora v boju med dvema seznamoma. Izvoljen je bil seznam Joža Hrastelja, medtem ko je dobil nasprotni »e-znam Franca Snoja; (poznejšega ministra) natančno en glas. — »Jutro« posveti proračunski razpravi v senatu še kratek sklep, v katerem trdi, da so nosili »debato v glavnem členi JNS kluba senatorjev, čeprav jih je samo 1() im ki so'.kljub'tej ma-loštevilnosti ostali predtetavitelji jasne politični črte ter visoke moralne in intelektualne ravni«-Četrtek, 31. 3. 1938. — Pod napisom »O nacio-na listi h im o pesku ali fantazija pri visoki temperaturi« beleži »Jutro« več sestavkov v »Slovencu«, katerih vsebino priobčuje v odlomkih in V spremstvu svoje razlage. — V zvezi z govoricami, tila pojide dr. Maček v Belgrad na obisk združeno opozicije, zatrjuje »Samouprava«: Voditelji zdru; žene opozicije si na vso moč prizadevajo, da Ib* privedli tir. Mačka v Belgrad. lodai združena opozicija upa zaman nu prihod tir. Mačka. Dr. Maček gleda v prvi vrsti na koristi svoje strank® itd. itd. — »Slovenec« poroča, daj se je ponoč* vozil mimo Zagreli ki dr. Stojadi novic. G. predsednik so je zelo zanimal zaradi naraščanja organizacije JRZ v saviski banovini, ki napreduje pred-vsem jm) vaseh, 'katere zapuščajo HSS in prestopajo v JRZ, in je zaklical predstavnikom JR/" ki so ga pričakali s tem (poročilom na kolodvoru-»Le tako naprej po začrtani poti! Zmaga nam J1’ zaigotovljena.« Nato je odpotovali v smeri projo Splitu. — V drugi beležki omeni »Slovenec«, je »Jutro« poprai viil o .govor dr. Ang jeli novica, da tej 'beležki napis »Najnoveijši ,Jutrov‘ reko1*1 v laži«. (Dalje prihodnjič.; Akademska podružnica Izseljenske zbornice za končno rešitev našega izseljenskega Samo neka j idealistov se je Izseljensko vprašanje je cino m a j važnejših slo-v eniški h vprašanj, ki jih je usoda prihranila za sedanjo slovensko pokolenje. da jih reši. Morda je samo še vprašanje slovenskih manjšin v tujih 4ržavah tisto. ki predlstavlja enako žalostno poglavje slovenske narodne zgodovine. Pol milijona slovenskih ljudi se mam je samo v 'preteklem in Sedanjem stoletju izgubilo in se nam še izgublja v tujini. To so naši izseljenci, umirajoča 'tretjina s I O'venskega n a rod a. O usodi teh naših izseljencev se je prelilo pri nas že precej emila in se nacedilo morje fraz, ne da bi »e bilo v resnici •kaj bistvenega sito ril o e I j enskejgai vprašanj a. _ i v sklopu Rafaelove družbe za izseljence zagrizeno in požrtvovalno borilo, da nam reši pri izseljencih, kar se še da rešiti za slovenstvo, toda še it.i so izčrpavali svoje moči in svoj idealizem v brezplodnem otepava-uj u z domačim uraldnim bi rokratizmom. Šele zadiija leta se je začelo vzbujati mod nami malo več zanimanja1 zai izseljensko vprašanje. \aponi pi vih idealalsftov v Rafaelovi družbi so začeli roditi prve sadove. Ustanovili smo si Izseli jensko zbornico. ki naj bi vzela v bodoče vse dtelo za izseljence in za končno rešitev slovenskega izseljenskega vprašanja v svoje roke. Toda s pravim organiziranim delom na tem področju se vkljub vsemu temu še vedno ni, začelo — če izvzamemo delo Rafaelove družbe, ki pa ji manjka delovnih moči prav tako kakor denarnih sredstev. Še vedno nismo čisto razitiimeili preproste in prastare resnice, da še nikoli nihče: ni rešil kake velike narodne naloge s samimi lepimi in zvenečimi besedami. , V spoznanju vsega tega in v prepričanju, da zadnji čas, da se začne z nesnim delom na, tem področju,, dokler še ni prepozno, se je zbralo ne-‘'I mladih slovenskih inteligenitov ter ustanovilo •akademsko podružnico Izseljenske zbornice«. V ,0J se bodo zbrali, vsi tisti izmed mladega, ipolcole-."Ja, ki se nočejo izmikati velikim narodnim nalogam, pred: katere jih je postavila usoda., da jih ^ši jo. Dne 115. februarja t. I. so se zbrali na iprvem sestanku in si ustanovili zaenkrat štiri odseke, ki si bodo porazdelili delo med seboj. Ti odseki so: Propagandni, ki je prevzel skrb za to, da bo smisel za to naše veliko narodno vprašanje v resnici vzniknil v vseh plasteh slovenskega naroda, ^asti med mladino in izolbraženstvom, ki je prvo poklicano, «La reši vsa velika narodna vprašanja. Skrbel bo za izdajo literature o slovenskem izseljenskem vprašanju, tako znanstvene kakor tu-polj mine. za popularizacijo dela za rešitev izseljenskega: vprašanja po naiših šolali, zlasti med srednješolci, po naiših prosvetnih društvih vseh kulturnih smeri in v časopisju:. Nadalje bo gojil kulturne stike med domovino in slovenskimi izseljenci v obliki izmenjave medsebojnih obiskov kulturnih delavcev, pa tudi drugih izseljencev in izseljenskih skupin, zlasti mladinskih in otroških, rirejal in organiziral bo umetnostne razstave: iz- seljenskih umetnikov v domovini in domačih umetnikov v tujini, med izseljenci. Organiziral bo tudi knjižne, narodopisne in druge razstave med našimi izsel jenci, ki naj pomagajo buditi in vzdrževati med njimi živo slovensko narodno zaves«, V domovini bo skušal v doglednem času organizirati veliko razstavo slovenskega' izseljenstva. morda v okviru ljubljanskega velesejma. Ta razstava naj pokaže, kaj so dali slovenski izseljenci svetu in domovini, pa tudi, kakšne važ-nosti je za nas izseljensko vprašanje. Skušal bo doseči tudi izmenjavo čirn več akademikov na ta način, da bi se omogočilo priti slovenskim ameriškim akademikom študirat na. slovensko univerzo, slovenskim pa na tuje univerze v središčih slovenskih izseljencev. To bi bil eden izmed najučinkovitejših načinov dela za to. da se ohrani jo naši izseljenci tudi v drugih in nadaljnjih poko-lenjih slovenstvu, obenem pa tudi' tisti, ki bi do-našal največ praktičnih sadov in koristi oll>ema stranema. Veliko bi doprinesel k medsebojnemu spoznavanju in pospešil rešitev slovenskega izseljenskega vprašanja: sploh. Ta odsek bo skiibel tudi za vsestransko propagando slovenstva in Slovenke domovine med izseljenci, in to z vsemi sredstvi, ki mm JhkIo na razpolago. Finančni odsek Ibo skrbeI za finančna sredstva, da ne bo vsa akcija šepala: in nazadnje popolnoma ohromela zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. To svojo nalogo bo skušal doseči po poiti nabiralnih akci j v poiselbnih »nabiralnih dnevih«, s prirejanj eni akademij itd. Statistični odsek bo zbiiral podatke o slovenskih izseljeniških kolonijah po vsem svetu in odkrival vire za slovensko izseljensko zgodovino. Zbiral in registriral bo slovensko izseljeniško literaturo, kolikor je bo izšlo doma in v tujini. Ustanovil bo posebno »Izseljensko 'knjižnico«, v katero 'bodo prišle vse knjige, ki so važne za študij izsel jenskih vprašanj, in to ne samo slovenske, aimjpak tudi tuje, iz katerih se moremo kaj naučiti pri reševanju teh vprašanj. Četrti odsek je odsek za zunanjo kolonizacijo, ki bo raziskoval in iskal možnosti za slovensko strnjeno kolonizacijo v tujih pokrajinah, ki so za to primerne. Kajti zavedamo se, da je edino v takšni strnjeni kolonizaciji prava in dokončna rešitev slovenskega, izseljenskega vprašanja. Naloga, tega odseka je zaradi tejga: še posebno važna. Želeti bi bilo. da se vsa slovenska inteligenca poprime dela v teli odsekih vsaj s približno takšno vrnemo, kakor jo je razodevala pri reševanju abesinskih, španskih in finskih vprašanj. Tukaj pa gre vendar za eno naših lastnih velikih vprat-šanj, katerega rešitev bo bistveno soodločevala usodo vsega slovenskega naroda za dolga stoletja, da, mirno lahko rečemo: za vso bodočnost. Opazovalec Gospodarska enotnost in državne dobave Neimenovani gospodarstveniki so se v »jutru« na vse mogoče načine trudili dokazati, da pretijo slovenskemu gospodarstvu velike nevarnosti, če pride do ustanovitve banovine Slovenije. Izmišljali so si vse miojgoče strahove, ki so jih slikali v najbol j črnili barvah. Vse njihove'trditve, 'nabrane v dolgoveznih sestav-kih. pa niso bile podprte niti z eniim. resnično otipljivem dokazom, temveč, so visele na samih domnevah. Niti v onemi sestavku nismo določno brali, kaj nam dejansko nudi gospodarska enotnost in v čem je nevarnost, da bi se naše gospodarske razmere poslabšale, če bi dobili slovensko banovino z enakimi pravicami. kot jih ima banovina Hrvaška. Ker nam ti bojevniki za enotnost niso prikazali dejanskega razmerja Slovenije do enotnega državnega gospodarstva, jim' hočemo priti na pomoč z nekaterimi stvarnimi i|>odafki. Za danes bomo povedali, kako imenitno je Slovenija pri današnjem državnem ustrojiu zastopana pri državnih dobavah, ki, so brez dvoma najpomembnejša postavka v jugoslovanskem gospodarstvu sploh. Pri splošno znanem dejstvu, da je Slovenija najbolj industrijska dežela v državi, ki plača v resnici tudi 16 odstotkov vsega pobranega usluž-benskega davka, bi vsakdo pričakoval, da je ta pokrajina tudi med prvimi državnimi dobavitelji. Toda to je velika zmota, kajti Slovenija je med zadnjimi državnimi dobavitelji in je pri teh dobavah udeležena s celimi 7 odstotki. Zaradi popolnejše' slike omenjamo, da je glavni dobavitelj Belgrad z Duinavsko banovino, ki krijeta 42 odstotkov vseh državnih potreb. Iz povedanega je jasno razvidno, da je slovensko gospodarstvo pri današnjem centralističnem režimu ne samo neenakopravno, marveč daleč zapostavljeno in da je k državnim dobavam pripu-ščeno koma j s tretjino tega, kar bi mu po njegovi moči dejansko šlo. Zaradi teiga je tudi za slovensko gospodarstvo nujna: potreba, da se državni posli decentralizirajo, 'ker 1h» s tem v veliki meri prešlo tudi odločanje o dobavah od države na banovino. Odstotek dobav se bo tedlaj igotovo spremenil v korist slovenskega gospodarstva in ne narobe, kakor hočejo to dokazovati zagovorniki enotnosti. Glede naših navedb samih pripominjamo, da niso vzete iz zraka in jih ne bo mogel nikdo odpraviti s cenenim odgovorom, da niso nikjer utemeljene. Kdor bi hotel to storiti, mu svetujemo, da naj se v tem pogledu prej nekoliko pozanima za razne statistike finančnega ministrstva. B. Odloženi hegemonizem Belgrajski vseučiliški docent in tajnik Srbskega kulturne.ga kluba dr. Slobodan Draškovič je predaval, kakor posnemamo po »Obzoru«, v Bel- Očluk Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v 1.1918-1920 (Nadaljevanje.) Ko se je zdanilo in smo prvi del naše radgonske zmage imeli za seboj, je bilo v belem snegu lla nekaterih krajih prav dobro videti, kje ležijo ||sti, iki so morali dati to, kar jiim je bilo naj-jubše in sploh nenadomestljivo — svoja razmeji mn še mlada življenja — za Radgono. Mrlič, . 1 je^ najbol j v oči padel iz Miklovih oddelkov, Je ležal blizu radgonske splošne meščanske boll-nicsnice. Ležeč na hrbtu nekoliko 'postrani je dr-I svoj trdiv mrtvi in zmrzli, precej dolgi nogi dobesedno v »rak, in sicer desno nekolik;o višje kakor lovo,. Poigled na te,ga — lahko bi rekel Kakorna glavi v snegu stoječega mrliča, ki sc J« očitno ranjen skušal še dvigniti ali vsaj kitati na pomoč in je potem, ker ga ni nihče slišal, ?radi rane umrl im zmrznil, tako da sta se miu 'i v noS' strdili v položaju, v kakršnem jiih je 1 rz?! v. svojem smrtnem boju — je njegovim Preživelim w>bojevnikom v zvezi s splošnim po-ozajem na bojišču bil gotovo bolj v svarilen in °*>upen, kakor v spodbuden in navdušujoč zgled. Od mrtvega pešca Govedičo, ki je padel in J® bil pri mojem oddelku, sem na samem ikra ju {'Jegove junaške smrti, to je na stranski cesti, K' krene proti Muri, blizu glavne ceste in mo-^iča U ray-Kodolič, vzel tiho 'tovariško slovo. Junaško smrt našega četovodjo Ajda, ki je T*e in ure umiral v snedli pri radgonskem kolodvoru, popišem v posebnem poglavju. Preskrba s strelivom mojega osamljenega oddelka v radgonskih bojih. • Bojevnikom iz fronte J>o znano, da jo za vojake v bojih strelivo važnejše kakor hrana in °da. Kaj koristi vojalku zaužita ali rezervna jed in pijača, če nima streliva, da bi se branil ali napadal, ko se pokaže potreba. Nič čudnega, če mi je misel, da mi bo zmanjkalo streliva, v prvih jutranjih spopadih v Radgoni, ko sem ugotovil, da sem odrezan od svojih, bila zelo 'mučna. Takoj ko sem razorožil prve ujetnike, ki so imeli precejšnje število nabojev za puške in granat pri sebi in 'ko smo malo pozneje iz zavzetih pozicij pregnali nasprotnika, ki je pri, svojem umiku za seboj tudi puščal puškine naboje, ročne granate in munieijo za strojne puške, mi skrb za svinčenke mi delala nobenih preglavic več. Moji vojaki so pa kljub temu Streljali samo v potrebi po mojih navodilih, tako da smo s strelivom varčevali, kadar je to bilo v skladu z operacijami. Ko smo dobili zopet stik z našimi četami v vojašnicah, od ikoder sem najprej zahteval strelivo in šele potem jedi in pijače, sem ugotovil, da bi nam zaloga streliva, ki smo ga še nosili s seboj, zadostovala, tudi če bi nadaljevali borbo, še ves dan. Kar smo sovražniku streliva zaplenili, nam je bilo koristno, ker je bil sovražnik oborožen z enakimi puškami kakor mi. Puške avstro-oigrske-,ga modela »Mannlicher 1895«, izboljšane v letu 1899., so si tukaj štrlele nasproti, kakor so iz naših vojašnic na nasprotnika, iz nasprotne strani pa na maše vojašnice in na moj oddelek merile strojne puške avstr o-og rsk ega sistema: »Schvvarz* lose«. Seveda so tudi ročne granate obeh taborov bile enega in istega izdelka. Mi smo napadalce odbijali z ofenzivnimi, oni so pa na nas metali ofenzivne in defenzivne, to se pravi ročne granate za napad in ročne granate za obrambo pri napadih, oboje takih, kot jih je imela avstro-ogr-ska armada. Vsaka taka po mojih ljudeh zaplenjena ročna granata nam je torej kot bivšim av-stro-ogrskim vojakom bila znana in vedeli smo, kako jo je rabiti in kako učinkuje. Ker pešec ne more nositi velikega številla ročnih granat s se- boj, je moj oddeleik, ki je najbolj delal z gra^ n atami in bajoneti, granate kot vojni plen veliko višje cenil, kakor zaplenjeno strelivo za puške. Oboje pa je bilo v konist našim lepim, lahko rečeni naravnost čudežnim uspehom. Kako je v radgonskih bojih padel junaške smrti pešec Govedič. Takoj po krvavo 'potrebnem in imenitno uspelem ^Zei Ih of er jevem alarmu in po prihodu moje straže na inostiič med Urayevo in Kodoličevo hišo, kjer so sovražni oddelki, še preden smo iprišli tja, tani stoječo našo nočno predstražo tako do konca pomandrali. da, ni bilo tam ne živih in ne mrtvih, se spomnim radgonslke slovenske orožniške 'postaje. ki se je nahajala v stranski ulici kakih 80 korakov od našega mostu. Ker nisem vedel, če je orožniška postaja, ki je bila zaradi bližajočega se sovražnega napada izpostavljena istim nevarnostim kalkor naša vojaška posadka, alarmirana ali ne in pa da bi po potrebi službe prosto moštvo uvrstil v svoj oddelek, oklenem orožnike za vsak primer opozoriti na 'pretečo nevarnost. Zato vprašam svoje strelce, kdo izmed njih bi bil pripravljen skočiti do orožniške postaje, razibiti okno kar s puškinim kopitom ter zbuditi in alarmirati orožnike, zraven pa v dveh besedah povedati, kaj in kalko. Ko Govedič to sliši, pravi: »Grem jaz«, nakar mu pritrdilni. In že ga vidim, 'kaiko teče s puško v roki v ozko temno ulioo. Ko gledam za Govedičem, kii je v poltemi drvel protii orožnikom, navale veliko močnejše sovražne čete na mojo ravnokar v sneg postavljeno stražo; prigrmeli so od spredaj in od strani. Naravno, da sem moral usmeriti vso pozornost na to, da odbijem sovražni napad. V hipu so začele pokati strojnice in pušike okro;g nas, boj se je začel z vso močjo, tako da mi ni bilo mogoče, misliti na kakšno pomoč, *ki bi jo bil Govedič morebiti 'potreboval. (Dalje prihodnjič.) gradu o sedanjem položaju in nalogah Srfoov. Zali te val je, da se naredi naroden program, ki .se bo izvajal, ko se konča vojna. Smisel njegovega predavanja pa je bil, da se zagotovi premoč in vodstvo srbstva v državi. Mislimo, da ni treba posebej razlagati nujno povezanost obeh misli, ki smo ju podčrtali. Samo nekaj velikosrbskih imenitnosti iz tega govora naj še navedemo, da se ibodto tudi slepcu odprle oči. Draškovič je med drugim postavil res izvirno trditev, da gre Srbom premoč nad Hrvati in Slovenci zaradi višje srbske kulture. Hrvaška kultura da se sploh giblje v oizkem krogu vsakdan je-ga dogajanja: rojstvo, poroka, smrt, žeiev, naravne sile, veselje in žalost. redlnih poslov, ipa talko naprej. Hrvatom dal je pred vsemi za mirno in lagodno življenje, v kaiteri državi, to pa jim je vseeno. Nasiproitno pa je Srbom država: in svoboda nad vse. zato pa mislijo,, da je vredno živeti samo tedaj, kadar narod sam vodi svojo usodo. To je res logika, belgrajskegai vseučiliškega , kljub temu danes skoraj nima resnega; zagovornika1. Za svojo osebo sem prepričan, da ni šiba še nikogar poboljšala. Vsak elan dokazu je znova, da so stra-liovallne metode najslabše vzgojno sredstvo. Pričajo le o nesposobnost i tistega, ki se jih poslužuje. Telesna kazen, v kakršni koli obliki, tuicli odtegnitev ali poslabšanje hrane, je v istvari surovost, pravica močnejšega; ni pa vzgojno- sredstvo, a najmanj nadomestili o za stvaren dokaz. Navadno vpliva ravno v nasprotni smeri, kakor si jo želi is t raho val ec; slepo strahovanje draži in razburja tudi sicer neprizadeto okoliico. Ne govorim o telesnem kaznovanju odraslih, dasi bi tudi to bilo zanimivo poglavje. Tako na primer se je v Angliji, »klasični deželi demokracije«, ohranila kaizem pretepanja do današnjega dne. Lani jo je mislila vlada odpraviti, toda je umaknila zakonski predlog, ki jo že bil ^predložen spodnji zbornici. Zagovorniki moizaične zakonodaj e v pomnoženi izdaji imajo torej sivetal vzor. V mladih letih sem slišal večkrat: Vajen jo ipa-lice kakor berač uši ali mraza. In res bi lahko navedel primere, ko se otrok ni več bali palice za>-radi njenega pogostega uporabljanja. Saj postane zoprna še svatba, če se predolgo vleče. Ponekod na Gorenjskem pravijo, tla se je mogoče privaditi še pekiu. O neki hiši gre glas, da sega začetek njene imovitoisii v čase glasovi,tega Dimeža, imenovanega »strah kranjske dežele«. Tedaj da so bili polovili več njegovih pomagačev in jih zaprli v Kranju, j a da so izsiljevali m njih priznanja z žejo, dajoč j im hudo- zabeljene žgance, vode pa ne. trd ov r atn e j še so plašili tudi z vislicami in pekleniskimii mukami po smrti. Pa je prišla mati k zaprtemu sinu. »Za božjo voljo, ne vdaj se. Jože,« mu jo prigovarjala rokovnjač-ka. »Strašno sem žejen, mati; ne bom zdržal,« je tarnal sin. namesto da bi jej odgriznil nos. kakor smo slišali v soli v neki dru,gi povesti. »Potrpi, sin moj, boš že prestal; umreti te vendar'ne bodo pustili, ga je hrabrila mati. »Toda pekel, mati,« je stokali sin. »Kako bo šele tam, če sem že tukaj tako žejen!: »Nič ne mara j,« ga je pogumila ona. »Se ga boš že privadil; človek se vsega privadi, če hoče. te boš povedal, kje imaš zaklad, ga bodo pobrali in reveži bomo; ti boš pa vseeno kaznovan.« Govorica je resnična: če se je kdaj tudi zgodila in v taki dbliki, pa ne vem. Saj se tista o odgriznjenem nosu tudi ni. pa so nam jo vendar pripovedovali kot naj čistejšo resnico. V drugačnih in hujših oblikah pa se dogaja še dandanes; le da nastopajo v vlogi rokovnjaške matere in njenega sina drugi. In prav ti krošnjari , ) s pravljico o odgriznjenem nosu. Telesne kazni so postale proti koncu osemde- setih let vsaj na II. mostni deški ljudski šoli v Ljubljani, na tako imenovanem Gojkovem grabnu, že zelo redke. Kaj je vplivalo na to. bi «0 mogel reči natančno, dasi sem pozneje večkr# govoril z nekaterimi starejšimi učitelji, ki so pil bili zagovorniki »leskove maisti«. Lastna opazovanja, doumljena šele pozneje, mi ne dajejo dovolj no osnovo za zanesljivo sodbo. Na sploh j® gotovo, da so se začeli uveljavljati novodobnejsi nazori o vzgojnih metodah tuidii pri mnogih starejših učiteljih. Voditelj šole- Leopold Be l ar, ni ljubil p«' lice, višaj ne na stara leta, dasi je bil krepak in močan. Odklanjal jo je tudi njegov naslednik. Priame 1’» akt el j . še večji hrust. Oba pa; sta dalla« da so jo uporabljali drugii, kadar se jim je zdelo potrebno. Pod obema, je bila palica v vseh razredih stalen predmet, kakor raizpelo in cesar jeva podoba. Navadno je bila leskova; učitelji, ki so se je poslliuževali v iizdatnejši meri, so imeli >>lu>' pan«. Brez palice mi bi'l noben r niz red1; kjer je ni bilo, jo je simbolično nadomeščala, tristika za kazanje na tabli. „ Največ so jo i-abili učitelji Leopold Arnič* Franc Koka i j in Jože ('ep ud er. Vsi iunemo' vani iso k les ten je spremljali s kričanjem, večkra talko, da se je sli šali o v druge razrede, liilo je 'p® več groma kakor toče. Kokal j je imel navado red' Sem. pošast. 1 rdamaipa! I i bom že pokazal, cig*'1' sakramenlski; tako te bom, ozno, se je zbralo ne-»aV i * slovenskih inieligentov ter ustanovilo tej ‘^ktnsko podružnico Izsel jenske, zbornice«. V nja k zbrali vsi t usti izmed mladega pokol,e- lo" tn nočejo izmikati velikim narodnim na- rešijo katere jih je postavila usoda, da jih setstaid februarja. t. I. so se zbrali na prvem u_.i u 'n si ustanovili zaenkrat štiri odseke, ki sel jenskih umetnikov v domovini in domačih Umetnikov v tujini med izseljenci. Organiziral bo tudi knjižne, .narodopisne in druge razstave med našimi izseljenci, ki naj pomagajo buditi in vzdrževati med njimi živo slovensko narodno zavest. V domovini bo skušal v doglednem čaisu organizirati veliko razstavo slovenskega izseljenstva, morda v okviru ljubljanskega velesejma. Ta razstava, naj pokaže, kaj so dali slovenski izseljenci »vetu, in domovini, pa tudi, kakšne važnosti je za nas izseljensko vprašanje. Skušal bo doseči tudi izmenjavo čim več akademikov na ta način, da bi se omogočalo priti slovenskim ameriškim akademikom študirat na. slovensko univerzo, slovenskim pa. na tuje univerze v središčih •slovenskih izseljencev. To bi bil eden izmed najučinkovitejših načinov dela, za to. da se ohranijo naši izseljenci tudi v drugih in nadaljnjih poko-lenjih slovenstvu, obenem pa tudi tisti, ki hi do-našal največ praktičnih sadov in koristi obema stranema. Veliko bi doprinesel k medsebojnemu spoznavanju in pospešil rešitev slovenskega izseljenskega vprašanja sploh. Tai odsek bo skrbel tudi za vsestransko propagando slovenstva in slo-vemke domovine med izseljenci, in to z vsemi sredstvi, ki mm bodo na razpolago. Finančni odsek bo skrbel za finančna sredstva, • ;.......i — ■ ~ »j i i^i ut u m uuAvuina rešitev slovenskega, izseljenskega vprašanja. Naloga tega odseka je zaradi tega še posebno važna. Želeti bi bilo. da se vsa slovenska inteligenca poprime dela v teh odsekih vsaj s približno takšno vinemo. kakor jo je razodevala pri reševanju abesinskih, španskih in finskih vprašanj. Tukaj pa gre vendar za eno naših lastnih velikih vprašanj, katerega rešitev bo bistveino soodločevala usodo vsega slovenskega naroda za dolga stoletja, da, mirno lahko rečemo: za vso bodočnost. Opazovalec si bodo P°'J'aizdelili delo med seboj. Ti odseki so: p r^Jiuzaenii smisl0pugandni’ k' je prevzel skrb za to, da bo nič/ Zi* t' rei;"' y-sa' velika narodna, vprašanja, j. p i za izdajo literature o '.slovenskem itz-•'& jenskem vprašanju, tako z n umstvene kakor tm-P°lj Dclne. za. popularizaci jo dela za rešitev iiz-sc jenskega, vprašanja po naših šolah, zlasti med ■ t con ješolci, po naših prosvetnih društvih vseh kul nih smeri in v časopisju. Nadalje bo gojil sel' Ura° stike med domovino in slovenskimi iz-obliki izmenjave medsebojnih obiskov izist>prn i1 /delavcev, Pu tudi dirugih izseljencev in Prj JVns‘ki'h skupin, zlasti mladinskih in otroških. eJol in organiziral bo umetnostne razstave iz- Gospodarska enotnost in državne dobave Neimenovani gospodarstveniki 'so se v »Jutru na vse mogoče načine trudili dokazati, da pretijo slovenskemu gospodarstvu velike, nevarnosti, če pride do ustanovitve banovine Slovenije. Izmišljali so si vse mogoče strahove, ki »o jih slikali v najbol j črnih barvah. Vse njihove 'trditve, nabrane v dolgoveznih sestavkih, pa niso bile podprte niti z enilm relsnično otipljivom dokazom, temveč so visele na samih domnevah. Niti v enem sestavku nismo določno brali, kaj nam dejansko nudi gospodarska enotnost in v čem je nevarnost, da bi se naše gospodarske razmere poslabšale, če bi dobili slovensko banovino z enakimi pravicami. kot jih ima banovina Hrvaška. Ker nam ti bojevniki za enotnost niso prikazali dejanskega razmerjaiSlovenije do enotnega'državnega. gospodarstva, jim hočemo priti na pomoč z nekaterimi stvarnimi podatki. Za danes bomo povedali, kako imenitno je Slovenija, pri današnjem državnem ustrojiti zastopana pri državnih dobavah, ki so brez dvoma najpomembnejša postavka v jugoslovanskem gospodarstvu sploh. Pri splošno znanem dejstvu, da je Slovenija najbolj industrijska' 'dežela v državi, ki plača v resnici tudi Ib odstotkov vsega pobranega uisluž-bemskega davka, bi vsakdo pričakoval, da je ta pokrajina tudi med prvimi državnimi dobavitelji. I oda to je velika zmota, kajti Slovenija je med zadnjimi državnimi dobavitelji1 in je pri teh dobavah udeležena s celimi 7 odstotki. Zaradi popolnejše slike omenjamo, da je glavni dobavitelj Belgrad z Duinavisko banovino, ki krijeta 42 odstotkov vseh državnih potreb. Iz povedanega je jasno razvidno, da je slovensko, gospodarstvo pri današnjem centra lis ti enem režimu ne samo neenakopravno, marveč daleč zapostavljeno in da je k državnim dobavam priipu-ščeno komaj s tret jino tega. kar Ibi mu po njegovi moči dejansko šlo. Zaradi tegai je tudi za slovensko gospodarstvo nujna potrell>a, da se državni posli decentralizirajo, ker bo s tem v veliki meri prešlo tudi odločanje o dobavah od države na banovino. Odstotek dobav se bo tedaj gotovo spremenil v korist slovemskega gospodarstva in ne narobe, kakor hočejo to dokazovati zagovorniki enotnosti. Glede naših navedb samih pripominjamo, da niso vzete iz zraka in jih ne bo mogel nikdo odpraviti s cenenim odgovorom, da niso nikjer utemeljene. Kdor bi hotel to storiti, mu svetujemo, da nuj se v tem pogledu prej nekoliko pozanima za razne statistike finančnega ministrstva. B. Odloženi hegemonizem Belgrajski vseučiliški docent in tajnik Srbske-g akulturnega kluba dr. Slobodan Draškovič je predaval, kakor posnemamo po »Obzoru«, v Bel- f)5|ak Perj- rer«inand: 2 ivP0|flini na osvobodilne boje fersko in Koroško v 1.1918-1920 k (Nadaljevanje.) ske znv!,- obrnilo in smo prvi del naše radgon-n« iuT.C'fe .imeli za seboj, je 'bilo v belem snegu ti^i, k r'h krajih prav dobro videti, kje ležijo ljubšo *' 80 ™?rali <^ati to, kar jim je bilo naj-‘°m * v'n Sp'loh nenadornestljivo — svoja razmeji ie ‘I6 v!™Ha življenja — za Radgono. Mrlič, je bžal I r i v (Kli Pa(lel iz Miklovih oddelkov, Hišnice f * radfon®ke splošne meščanske holL-žul sv '• , .V* mi hrbtu nekoliko postrani je dr-^WvtJ S mitvi i,n zmrzli’ precej dolgi nogi kok«* .Iu> v zrak, in sicer desno nekoliko višje huk0r *ev°. Pogled na tega ... _____ ju oči/n“ šrlavi v snegu stoječega mrliča, k,j ,se c»ti HqIU> raninil°č in je potem, ker ga ni nihče slišal, obe umrl in zmrznil, tako da svta se mm držal v strdili v položaju, v kakršnem jtih je preživel;Svokmi smrtnem boju — je njegovim ožajem !n sobojevnikom v zvezi s splošnim po-,1. .la L,::«.. UM i— i; ........:l — sje lahko hi reke1! °bupen, bojišču hi 1 gotovo bol j v svarilen in Od Dih v spodbuden in navdušujoč zgled, je biil pri Iega P^ca Govediča, ki je padel im .Njegove j,, iem oddelku, sem na samem kraju ' kreme i l^.ke .smrtii. to je na stranski cesti, V d JUl»«8kt zmanjkalo streliva, v prvih jutranjih spopadih v Radgoni, ko .sem ugotovil, da sem od režam od svojih, bila zelo mučna. Takoj ko sem razorožil prve ujetnike, ki so imeli precejšnje število nabojev za puške in granat pri sebi in 'ko smo malo pozneje i'z zavzetih pozicij pregnali nasprotniku. ki je pri svojem umiku za seboj tudi puščal puškine naboje, ročne granate in municiijo za strojne puške, mi skrb za svinčenke mi. delala nobenih preglavic več1. Moji vojaki so pa kljub temu streljali samo v potrebi po mojih navodilih, tako da smo s strelivom varčevali, kadar je to bilo v skladu z operacijami. ho smo dobili zopet stik z našimi četami v vojašnicah, od koder sem najprej zahteval strelivo in šele |>otem jedi in pijače, setm ugotovil, da bi nam zaloga streliva, ki smo ga še nosili .s seboj, zadostovala, tudi če bi nadaljevali borbo, še ves dan. Kar smo sovražniku streliva zaplenili, nam je bilo koristno, 'ker je bil sovražnik oborožen z enakimi miškami kakor mi. Puške avstro-ogrske-ga modela »Mamnlicher 1893«, izboljšane v letu j899.. so si tukaj štrlele nasprotii, kakor so iz naših vojašnic na nasprotnika', iz nasprotne strani pa na maše vojašnice in na moj oddelek merile strojne puške avstro-ogrskega sistema »Schvvarz-lose . Seveda vso tudii ročne granate obeh taborov bile enega In istega izdelka. Mi smo napadalce odbijali z ofenzivnimi, orni so pa na nas metali ofenzivne im defenzivne, to se pravi ročne »'rana te za napad in ročne granate za obrambo pri napadih, oboje takih, kot jih je imela avstro-ogr-ska armada. Vsaka taka po mojih ljudeh zaplenjena ročna granata nam je torej kot bivšim av-stro-ogrskiim vojakom bila znama in vedeli smo. kako jo je rabiti in kako učinkuje. Ker pešec me more nositi velikega števila ročnih granat s se- boj, je moj oddelek, ki je najbolj delal z granatami iin bajoneti, granate kot vojni plen veliko višje cenil, kakor zaplenjeno strelivo za puške. Oboje pa je bilo v korist našim lepim, lahko rečem naravnost čudežnim uspehom. Kako je v radgonskih bojih padel junaške smrti pešec Govedič. Takoj po krvavo potrebnem in imenitno uspelem Zeilhoiferjevem alarmu im po prihodu moje straže na mostiič meni Uravevo in Kodoličevo hišo. kjer bo sovražni oddielki, še preden smo prišli tja. tam stoječo našo nočno predstražo tako dio konca pomandrali, da ni bilo tam 'ne živih in ne mrtvih, se spomnim radgonske slovenske orožniške postaje. ki se je nahajala v stranski ulici kakih 80 korakov od našega mostu. Ker nisem vedel, če je orožniška postaja, ki je bila zaradi bližajočega se sovražnega napada izpostavljena istim nevarnostim kakor naša vojaška posadka, alarmirana ali ne im pa da bi po potrebi službe prosto moštvo uvrstil v svoj oddelek, sklenem orožnike za vsak primer opozoriti na pretečo nevarnost. Zato vprašam svoje strelce, kdo izmed njih bi bil pripravljen skočiti do orožniške postaje, razbiti okno kar s puškinim kopitom ter zbuditi in alarmirati orožnike. zraven pa v dveh besedah po ved a it, kaj im kako. Ko Govedič to sliši, pravi: »Grem jaz«, nakar mu pritrdim. In že ga vidim, kako teče s puško v roki v ozko temno ulico. Ko gledam za Govedičem, kii je v poltemi drvel proti orožnikom, navale veliko močnejše sovražne čete na mojo ravnokar v sneg postavljeno stražo: prigrmeli so od spredaj in od strani. Naravno, dia sem moral usmeriti vso pozornost na to. da, odbijem sovražni napad. V hipu so začele pokati strojnice in puške okrog nas, boj se je začel z vso močjo, talko da mi ni bilo mogoče miši iti na kakšno pomoč, ki bi jo bil Govedič morebiti potreboval. (Dalje prihodnjič.) gradu o sedanjem položaju in nalogah Srbov. Zahteval je, da se naredi naroden program, ki se ho izvajali ko se konča vojna. Smisel 'njegovega predavanja. pa je bil. da se zagotovi premoč in vodstvo srbstva v državi. Mislimo, da ni treba posebej razlagati nujno povezanost obeh misli, ki smo ju podčrtali. Samo nekaj velikosrbskih imenitnosti im 'teiga govora naj še navedemo, da se bodo (udi slepcu Draškovič je med dirugim postavil res izvirno trditev, da gre Srbom premoč -naitl Hrvati in Slovenci zaradi višje srbske kulture. Hrvaška kul- i ura: da se sploh giblje v ozkem kroigu vsakdanjega dogajam ja: rojstvo, poroka, smrt, žetev, naravne sile, veselje in žalost rednih poslov, pa talko naiprej. Hrvatom da je predi vsemi za mirno in lagodno življenje, v kateri državi, to pa jim je vseeno. Nasprotno pa je Srbom država in svoboda nad vse, zato pa mislijo, da je vredno živeti samo tedaj, kadar nairod sami uredi svojo usodo. To je res logika, 'belgrajskega vse učil iškega docenta vredna. Če bi ta g. docent znal samo malo misliti, bi vendar ne govoril na isto sapo o srbskem vodstvu in o odporu Hrvatov zoper njega, pa o brezbrižnosti Hrvatov do vsega drugega kakor do življenjskih lagodnosti ln če govori na isto samo o skrbem idealu svobodic, >ki je nad vsem, ki pa je po njegovih izvirnih dognanjih Hrvatom in seveda tudi Slovencem tuj, kako si razlagai v svoji docetovski pameti dejstvo, da niso hoteli ostati ne Hrvatje pod Madžari ne Slovenci pod Nemci, da mo eden me drugi tudi mi hotel na primer pod Italijo, četudi bi imeli tam večjih im še več »življenjskih lagodnosti«? Morebiti se pa temu učenemu gospodu le oddaleč malo zdi, da gre pri vsej stvari za vse bolj tvairne zadeve, in da so Hrvatje in Slovenci najbolj zaradi tega nezadovoljni, ker nočejo, da bi jim jemala v ideal svobode zaverovana velikosrbska čaršija v svoji zai-inaknjeinosl-i tako denar kakor narodne pravice, ker hočejo mogoč ost, da razpolaigajo sami s svojimi tvaTinimi dobrinami. Očitno izvaja ta vzgojitelj srbskih študentov. ki si ne da svojega denarja in drugih dobrin jemati, svoboden idealist pa je. ki si dalje pravico, da vse 'te stvari drugimi Brezozirna zahteva po srbskem hegcimonizmti. (o je torej zahteva nepolitičnega Srbskega k n 1 -turnega kluba. Jm če tolaži Srbe, da morajo počakati z njim doi komca sedanjih vojnih im stetov-no-političinih zapletlijajev in homatij, tedaj vidimo, koliko je resnice v zagotavljanju, da so do-bilii Hrvatje del svojih pravic zaradi neke posebne bratovske sprevidnosti in pravi col jub ja, ne pa ravno zaradi svetovno-političnih razmer — stvar, ki je bila. mimogrede poved imo, na vse 'povrh tudi uradno ugotovi j ena. Zapomnimo si torej: Srbski 'kulturni klub nam obeta po končani vojni, ko se bo j uigoslo ven oim spet zdelo, da n iveč zunanje nevarnosti i>n da sme spet vladati njihna čaršija. nov hegemon i-zem. to se pravi vrnitev k centralizmu. Zato tudi delajo z vsemi močmi, da bi od sedanjega centralizma za te 'prihodnje čase čim več ohranili. Slovenci in Hrvatje pa imamo pravi ideal svobode, takega namreč, da hočemo biti mi sami svobodni, ne pa takega, da bi lahko kaki jugosloveni z nami svobodno delali, kakor se njimi zdi. In še eno stvar si je treba 'zapomnit1!: Veliko-srbi mislijo, da je sporazum, samo za kritične čase. Ko ti minejo, naj se pa začne vse po starem, to se pravi, na mesto sporazuma naj stopi diktat. S tem pa priznavajo, da jinn z&< pravi sporazumi sploh nikoli ni resno bilo. In s tem moramo računati tudii mi. Janez Kocmur: Brez naslova (Nadaljevanje.) »Šiba novo mašo poje« Svoje dni je veljalo pravilo, da šiba novo mašo poje. Mislimi, da je dal pesniško obliko temnu ‘pravilu škof Antom Martin Slom/ek. No, kljub temu danes skoraj nima resnega zagovornika'. Za svojo osebo sem prepričam, da ni šiba še nikogar poboljšala. Vsak dlan dolkarzuje znova, da so stra-hovalne metode majslabše vzgojno sredstvo. Pričajo le o nesposobnosti (istega, ki se jih poslužuje. Telesna kazen, v kakršni koli obliki, tudi odtegnitev ali poslabšanje hrane, je v stvari surovost, pravica močnejšega; ni pa vzgojno sredstvo, a najmanj nadomestiHo za .slivaren dokaz. Navadno vpliva ravno v nasprotni smeri, kakor si jo želi istrahovalec; slepo strahovanje draži im razburja tudi sicer neprizadeto okolico. Ne govorim o telesnem kaznovan ju odraslih, dasi bi tudi to bilo zanimivo poglavje. 1 a.ko na primer se je v Angliji, »klasični deželi demokracije«, ohranila kažem pretepanja: do 'današnjega dne. Lami jo je mislila vlada odpraviti, toda je umaknila zakonski predlog, ki je že bil predložen spodnji zbornici. Zagovorniki mozaične zakonodaje v pomnoženi izdaji imajo torej svetal vzor. V mladih letih sem slišal večkrat: Vajen je palice kakor berač uši ali mraza. In res bi lahko Podoba tega hegemon ističnega predavanja bi pa ne bila popolna:, če ne bi dostavili, d'a so srbski poslušalci predavatelju viharno pritrjevali im ploskali, im da je še zmerom vodičev med Slovenci.. ki hočejo pri preurejan ju države pomagati hegemonizmu na kom ja. Priznanje pravice je žrtev »Snpsika riječ«. glasilo velikosrbsko usmerjenih Srbov v banovini Hrvaški, piše v uvodniku »Za boljše medsebojno razumevanje« med drugim: Dobiva se vstiske, kaikor 'bi morali savno Srbi računati z državno skupnostjo iin da je to mogoče ohraniti samo z enostranskim 'prijenjavamjem s »krlbske st rani. |e načrt im sestav v tako trdovratnem ponavljanju tako očitno neresničnih trditev. Nič drugega nočejo ne Slovenci ne Hrvatje kakor samo dejansko, in popolno enakopravnost, to se pravi, vsak ju gosi o venski nairod naj svoje stvari upravlja sam, za skupne stvari pa naj skrbimo vsi v enakem razmerju im enaki meri. Zato pa seveda nočejo, da bi en del moral žrtvovati za to skupnost več kakor drugi, že celo pa nočejo, da bi en del živel in bogatel ma stroške drugih. In ni stvari na svetni, ki bi jo 'bilo mogoče laže pošteno im pravično urediti kakor to. Če pa seveda 'nekateri o teli zahtevah Slovencev in Hrvatov molče. če imajo celo prizmam j e i mak op ravnosti za enostransko pri jen javan je s srbske strani, torej našo pravico na svojo kriv ico, našo neenakopravnost ipa za svojo pravico, tedaj seveda ne moremo reči drugega, kakor da je takim ljudem skrb za državno skupnost deveta briga. In zanimivo je pri vsem. tern, da ne najde človek takega lista, ki bi svojim bralcem povedal, kaj Slovenci in Hrvatje res hočejo. Ka j ti s tem hi morali povedati in prizmalti (udi. da je govorjenje o ogražam em srbstvu ali celo o kakih srbskih žrtvah grda potvaira resnice. ..Slovenska zernlja“ Po daljšem, presledku je začela spet izhajati »Slovenska zemlja, glasilo kmečko delavske politike«. in sicer to pot kot t edini k im v večjem ob-' eigu. List je glasilo taiko imenovanega kmečko-delav.sket^a gibanja, ki ima v narodnem pogledu iste- čili je, kakor jih irnai Hrvaška kmečka: stranka. ki jo vodi tir. Maček. Zato seveda pod centralistično Stojaidinovičevo vladavino ni bil •priljubljen. Uvodini sestavek izvaja program lista in gibanja : zahteva ljudsko vladavino, enakopravnost Slovencev v skupni državi s Hrvati in Srbi. sorazmeren življenjski obstoj za vse, ki pošteno delajo. Drugi sestavki se bavijo s posameznimi ipro-'giamatičninii točkami giban ja in prikazujejo :no-'trainje- in zunainje-poliitični položaj. V posebnem sestavku se ukvarja list z načini našega političnega boja, pri čemer omenja, da tudi kmečko-delavskemu gibanju ni bilo prizaneseno z očitkom komunističnih priganjačev. Sicer pa, da se te stvari dotaknemo še mi: Taki politični načini niso nič novega — pri 'nas. Dokaiz so ase nizke poili- 1 ično-ivra vstvene ravni in so najgrše naše hlapčev ko izročilo, denumeirati političnega nasprotnika in se 'tako prikupovati vsakokratnemu oblastniku. Tako so včasih dem u nciral i z ene st rami, da so' na na-protini politični strani zgollj vseslovanski izdajalci, ki škilijo v Moskvo ali Bel,grad — kamor je pač v tistem času bila usmerjena jeza takratnih nemški h gospodov. Tako so pozneje spet navedel primere, ko se otrok ni več bal palice zaradi njenega pogostega uporabljan ja. Sa j postane zoprna še svatba, če se predolgo vleče. Ponekod na Gorenjskem pravijo, da se je mogoče privaditi še peklu. O neki hiši gre glas, da sega začetek njene i.movitosii v čase glasovi!egu Dimeža, imenovanega »strah kranjske dežele«. Tedaj da so bili polovili i več njegovih pomagačev in jih zaprli v Kranju. Tu da so izsiljevali iz njih priznanja z žejo, dajoč jim Hudo zabeljene žgance, vode pa ne. Trdovratnejše so plašili tudi z vislicami in peklenskimi mukami po smrti. Pa je prišla mali k zaprtemu sinu. »Za božjo voljo, ne vdaj se. Jože,« mu je prigovarjala rokovn.jač-ka. »Strašno sem žejen, mati; ne bom zdržal.«^ je tarnal sin, namesto da bi jej odgriznil nos, kakor smo slišali v šoli v neki drugi povesti. »Potrpi, sim moj. boš že prestal: umreti te vendar ne bodio pustili,« ga je hrabrila mati. »Toda pekel, matii,« je stoka1’ sin. »Kako bo šele tam, če sem že tukaj tako žejen!« »Nk* ne niairuj. ' £a je poginniia ona. »Se ga boš že privadil: človek se vsega privadi, če hoče. Če boš povedal, k je imaš zaklad, ga boidb pobrali in reveži bomo: ti boš pa vseeno kaizno- van.« v Govorica je resnična: če se je 'kdaj tudi zgodila in v taki oibliki, pa ne veim. Saj se tista o odgriznjenem nosu tudi ni. pa so nam jo vendar pripovedovali kot najčistejšo resnico. V drugačnih in hujših oblikah pa se dogaja še dandanes; 'le da nastopajo v vlogi rokovnjaške matere im njenega sina drugi. In prav ti krošnjarijo s pravljico o odgriznjenem nosu. Telesne kazni so |X)stale proti koncu osemde- denuriciraili z drugi strani, dla .so na drugi strani zgol j izdajalci zedinjene domovine, v službi nekdanjih avstrijskih oblastnikov seveda. Nečedni nagib je bil pa v vsakem primeru, da si hlapec z vrtorepjem pridobi milost v očeh svojega gospoda in (la se tako povzdigne za vallpta svojemu narodu. Zmeraj pa je bili a v tern demuciraristvu še povrh skrita — zavedbo ali podzavedino — 'bo-jaizein, da bi slovensko ljudstvo drugače sodilo, če hi imelo priložnost, da vidi razločno dejstva in nakane. In zmeraj je bilo zato to denumcirainje izraz protil jmdskega. nedemokratičnega duha. Kajti zmeraj je klicalo nanj tujca za sodnika. Mali zapiski »Živela federativna Jugoslavija« V Zagrebu so te dni predvajali film o prihodu kneza namestnika Pavla v ZagTeb. Na koncu fiI" ma: je predstavljen tudii podpredsednik vilade dr. Maček, ki .govori o pomenim teiga prihoda im spo* razuma in ki končuje svoj govor s klicem: »ži vela federativna Jugoslavija!« Kot dokaiz zn čudovito kratkotrajnost večini!1 jugoslovenisikih resnic je vredno, da »e spominja mo tega dogodka. Kajti ae pred kratkim časom ib' bil. prišel! v Glavnjačo, ki bi si bil upal talko 'klicani. Danes je pa načelo zvezne države uraduj program jugoslovansko vlade, ki se bo izvršil tud' 'za Slovence, četudi morebiti spričo naših premis-Vi ujocili vodičev in gospodarstvenikov s precejšnjo im za nas Slovence hudo drago zammido. Novo monumentalno železniško poslopje v Nišu V Belgradu h i to. Zdaj so ustanovili novo žete®' niško ravvatel jsto v Nišu. Postavili bodo, kuk(Tr pravi uradno poročilo, monumentalno železini&k0 stnv'b:> v Nišu. Samo za na,grad o arhitektom, ki se bodo udeleževali 'natečaja, je določen znesek tisoč dinarjev. Ljubljansko ravnateljstvo im askoraj sto let staro poslopje, ki je bilo samo tu pa tam in kadar je bila na j večja, zadrega, nekoliko pokrpamo. P« vendar donaša naše ravinatel j st vo skoraj četrtino vseh 'dohodkov. Nov dokaiz, da je treba' uvesti popolno finančno snmonpravo, to se pravi, prav v vseli stvareh- Poljska posest pride pod nemško upravo Nemški minister Goring je izdal navedbo, d* se bodo ja vno upravljala vsa poljedelska in gozdna posestva in obrati v pridruženih vzhodmih i>o: krajinah, ki niso bile I. septembra ll)>9 v last' Nemcev. V ta namen imenuje minister za' Prl' hrano in poljedelstvo generalnega upravitelj;1-Dosedanji lastniki zguibe pravico upravljati svoj(> zemljo in razpolagati z njo. Po preudarku geitf' ralnega upravitelja se lahko vpiše ta uprava ' zemljiško knjigo ali v kak drugi javni regiist®1’' Kdor skuša odtegniti kak del inventarja razpok' ga n j u generalnega, upravitelja, se kaznuje z porom in denarno kaznijo, v težkih primerih 1‘ ječo »Neue Ziiricher Zeitung« oznamemuje to redbo kot začetek razlastitve v velikanskem ob' K0gu. Kajti po tej naredbi sitne generalni upravi' telj poljubno razpolagali z zemljišči in tudi prej**' uie posei-tnike preganjati z njih. Samo procM' jih nima pravice. Vrednost tako razpoložljivega imetja gre v milijarde. __ L redni k in izdajatelj: Vitko K. Musek. Ljubljana- setih let vsaj na II. mestni deški ljudski soh ^ Ljubljani, na tako imenovanem ( ojzovemi gr*1"' n u. že zelo redke. Kaj je vplivalo na to, bi 'M<( mogel reči natančno, dasi sem pozneje večk-f® govoril z nekaterimi stairejšiimi učitelji, ki so ‘P1 bili zagovorniki »leskove masti«. Lastna opa*^ vam ja. doumljema, šele poizneje, mi ne dajejo f.’ voljno osnovo za zanesljivo sodbo. Na sploh J,, gotovo, da so se začeli uveljavljati inovodobnej' nazori o vzgojnih metodah tudi ]>ri mnogih istf* rejših učiteljih. Voditelj šolct, I,eopold Bel ar, ni ljubil p lice, vsaj ne na stara leta, dasi je bil krepak ' močan. Odklanjal jo je tudii njegov nasledili ' Franc R a k t e l j . še večji hrust. Oba pa; sta da1^ da so jo u pora bij ali drtugii. kadar sc jim je zde potrebno. Pod obema je bila. palica v vseli rf'^ redili stalen predmet, kakor razpelo im cesarje' podoba. Navadno je bila leskova: učitelji, ki \ se je poislluževali v izdatnejši meri, so imeli »f^-pan«. Brez palice ni bil noben razred: kjer je bilo, jo je simbolično nadomeščala trstika. za 'k' zan je na tabli. . Največ so jo rabili učitelji Leopold A r n 1 Franc'Kokalj in Jože C ep ud er. Vsi imK'^ vani so k les tem je spremljali s kričanjem, v ec k« tako. da se je slišalo v d ringe razrede. Bilo Je jj; več* groma kaikor tom KokaI j je ijmel naivado »Sem, poisaisii frclanuiinai! l i bom že ipokaizal, sak ramenski: tako te bom. da bom počival n^l , boj!« Glas je imel sonoren, predirljiv. Bil je čen. da se je tresel od jeze: kadar ga. je pi*J se ni pomiril do konca pouka. je) (Nadaljeval