GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR« TSTOMMIii ■ ■ - SMhm MumaaBzz&z M flliF • ^ >- -• • • 41 feW ^ * ?' * IT f.. '- Mercator ETO VI. LJUBLJANA, AVGUST 1968 ŠT. 1-2 SMERNICE predsedstva in IH CK ZK Jugoslavije »Zaostajamo v oblikovanju zasnov za nadaljnji razvoj družbe-no-ekonomskega in političnega sistema, pri iskanju pravilnih odgovorov na aktualna vprašanja in pri izvajanju politike ZK Jugoslavije, zlasti pri izvajanju druž-beno-ekonomske reforme.« Tako so ugotovili na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja CK ZK Jugoslavije. Na podlagi teh ugotovitev, uvodnih besed tovariša Tita in bogate razprave o aktualnih druž-beno-ekonomskih in političnih razmerah sta predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ sprejela na skupni seji, 9. junija 1968 smernice o najvažnejših nalogah pri izvajanju sistema družbeno-eko-nomskih in političnih odnosov. Smernice, sprejete na omenjeni seji, vsestransko posegajo v družbeni razvoj. Predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ podpirata vse tiste zahteve in predloge, ki naj pospešijo razvoj naše družbe v smeri samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije. Skupaj z vsemi delovnimi ljudmi podpirajo komunisti tudi zahteve za uspešnejše reševanje problemov materialnega in družbenega položaja študentov in mladine nasploh, univerze in sistema izobraževanja pa še posebej. V smernicah so močno poudarjene tudi naloge v zvezi z izvajanjem naše družbene in gospodarske reforme, pri čemer nosi delavski razred največje breme in najodločneje podpira njeno izvajanje. Na seji so izrazili odločnost, da se še naprej uresničujejo (Nadaljevanje na 2. strani) Pred novo blagovnico PE Standard v Novem mestu pred otvoritvijo ADOLF OSTERC, PO IMENOVANJU ZA GENERALNEGA DIREKTORJA, ODGOVARJA NA VPRAŠANJA UREDNIKA NAŠEGA GLASILA Po začrtani poti naprej Na 18. zasedanju centralnega delavskega sveta dne 18. aprila 1968 je CDS ponovno imenoval tovariša Adolfa Osterca za generalnega direktorja Veletrgovine »Mercator«. Uveljavljeno ustavno načelo o reelekciji direktorjev nam je dalo možnost, da na javen, demokratičen način obravnavamo in ocenimo rezultate gospodarjenja, trenutni gospodarski položaj podjetja in njegove perspektivne razvojne možnosti, razvitost samoupravnih odnosov, principe kadrovske politike in izobrazbeno strukturo kadrov, posebno še vodilnih in vodstvenih delavcev podjetja. To smo tudi storili in po širokih razpravah izrazili popolno zaupanje tovarišu Adolfu Ostercu za vodenje do sedaj in za vodenje v bodoče. Vaša ponovna izvolitev dokazuje zaupanje v vaše vode- nje. Znano je, da se je v času, ko ste že bili na čelu pod- jetja, naše podjetje zelo razvilo. Zanima nas, ali ste morda vi sami presenečeni nad takšnim hitrim razvojem, ali ste predvideli to in kaj menite o nadaljnjem razvoju Veletrgovine Mercator? Podjetje Mercator, ki je bilo do leta 1961 izključno grosistično podjetje in je tedaj doseglo ca. šest milijard starih dinarjev prometa, se je zelo uspešno (Nadaljevanje na 3. strani) VL kongres zveze sindikatov Jugoslavije V dvorani Doma sindikatov v Beogradu se je dne 26. junija ob 9. uri dopoldne začel v svečanem vzdušju VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki mu je prisostvovalo 1225 delegatov in približno 200 gostov — predstavnikov neposrednih proizvajalcev, družbeno-političnih organizacij ter javnih in kulturnih delavcev, 56 delegacij nacionalnih sindikalnih organizacij iz 49 drža , predstavniki 3 regionalnih sindikalnih organizacij in predstavniki 2 mednarodnih delegacij. Udeleženci so vedeli, da bo na kongres prišel tudi tovariš Tito in da bo spregovoril o tem, kje smo sedaj na naši poti v socializem in kaj pričakuje od VI. kongresa ZSJ, da bodo hitreje in določneje odstranjevali ovire, na katere zadevamo pri razvijanju samoupravljanja in pri uresničevanju ciljev družbene in gospodarske reforme. Ko je predsednik jugoslovanskih sindikatov Dušan Pe-trovič-Šane pozdravljal tovariša Tita, je med drugim dejal: »Naš kongres ima velik pomen za nadaljnji razvoj ustvarjalnosti naše revolucije, za premagovanje težav, s katerimi se borimo, za krepitev položaja delovnega človeka, za izboljšanje življenjskih in de- lovnih pogojev delavskega razreda in delovnih ljudi. Zato nam prisotnost tovariša Tita na kongresu, za katerega je človek vedno bil prva misel, za katerega je vredno živeti, boriti se in ustvarjati, vliva še posebno voljo, da z delom in odločitvami kongresa odgovorimo tistim zahtevam, ki jih delovni ljudje postavljajo našemu kongresu. Tito je spregovoril kongresu tako, kot zna samo on: z odkrito, pogumno, brezkompromisno besedo starega revolucionarja, z besedo človeka, ki je bil in ostal tvorec naše revolucije in graditelj naše socialistične skupnosti. Ni skrival napak, ki smo jih na- redili in ki jih še delamo, odgovornost zanje pa je pripisal predvsem tistim vodilnim ljudem, ki so z besedami za družbeno in gospodarsko reformo, v resnici pa so proti reformi in proti samoupravljanju. Takim ljudem, po Titovih besedah, ni mesta niti na vodilnih položajih niti v Zvezi komunistov, delovni Iju-die pa naj pomagajo našemu državnemu in partijskemu vodstvu razkrinkati vse tiste, ki eno govorijo, drugo pa delajo. Tistim komunistom, ki ne bodo izvajali smernic predsedstva in izvršnega komiteja ZKJ, ni mesta v Zvezi komunistov, kateri člani morajo (Nadaljevanje na 2. strani) VI. KONGRES ... takoj začeti z uresničevanjem smernic, kajti če bo drugače, bodo delovni ljudje mislili, da iz smernic ne bo nič, da bodo ostale le na papirju. Tovariš Tito je nato dejal, da imajo študentje vso podporo delavskega razreda, kadar gre za reformo univerze in za njihove pravice, da sodelujejo v samoupravnem sistemu, da pa nikakor ne bodo dopuščali, da ljudje izven študentskih vrst skušajo študentske akcije snremeniti v nekakšno »gibanje«, v zametek večstrankarskega sistema. Predsednik republike je odločno zavrnil tudi kritike na naš samoupravni sistem, ki se pojavljajo predvsem v nekaterih državah in pri tem poudaril, da samoupravljanje ne vodi v kapitalizem, temveč v socializem in to na najbolj human način in z najmanj prisile. Naši delovni ljudje so najvažnejši steber naše družbe in imajo največ pravice, da govorijo v imenu naše države. Sindikati, njihova organizacija, pa naj na svojem kongresu temeljito analizirajo vse, kar zavira naš napredek in tako pomagajo pri odstranjevanju napak, ki se kopičijo že več let in katere moramo odpraviti z odločnimi skupnimi prizadevanji. SMERNICE... smotri gospodarske in družbene reforme. Zato so nujno potrebni učinkovitejši ukrepi in hitreje je treba reševati probleme, ki se pojavljajo med reformo. V središču pozornosti je bilo več bistvenih vprašanj s področja ustvarjanja, določanja in delitve dohodka. Nujno je potrebno natančneje obdelati sistem dohodkov kot osnovo integriranja vseh vrst dejavnosti v enoten proces družbenega dela, v katerem si vsakdo ustvarja dohodek po rezultatih dela, so poudarili na seji. Obenem pa so dodali, da različne vrste neupravičenih dohodkov porajajo politične probleme. Zaradi razlik v pogojih gospodarjenja in doseženih rezultatih nastajajo namreč precejšnje razlike v višini posameznih osebnih dohodkov. Zato je potrebno s celotnim davčnim sistemom zagotoviti doslednejše izvajanje načela, da morajo vsi občani, ki imajo večje osebne dohodke, tudi več prispevati za kritje skupnih potreb. To naj omogočijo progresivno obdavčevanje, diferencirana politika prometnega davka in še druge davčne oblike. Predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ ugotavljata, da poteka reforma izobraževalnega sistema zelo počasi in da je potreben tak sistem, ki bo ustrezal razvojnim potrebam sodobnih proizvajalnih sil, ustvarjalnim sposobnostim mladine in delovnih ljudi ter nadaljnjemu oblikovanju socialističnih odnosov. S temi smernicami predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ pozivata vse komuniste, naj se odločno in enotno zavzemajo za uspešno ureditev prikazanih problemov v vseh partijskih, državnih in samoupravnih organih in organizacijah. Vse organizacije in forumi Zveze komunistov pa na podlagi teh stališč, izraženih v smernicah, izdelajo konkretni program akcij, katerih uresničitev je treba povezati s pripravami na IX. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in na republiške kongrese Zveze komunistov. Naloge komunistov podjetja Na področju Ljubljane je v naših enotah (OE Mercator, PE Emona, Hrana, Grmada, Polje, Rožnik, Špecerija, TMI, Sadje-ze-lenjava, Hladilnica in Emba (med 1924 zaposlenimi, brez vajencev) 126 članov ZK ali 6,55 °/o. Največ članov ZK je v kolektivu PE Polje in sicer 23 Vo vsega kolektiva. V DS teh enot je 24 % članov ZK, v UO teh enot pa 32 "/o članov ZK. Od vodilnih delavcev v teh enotah je 71 % članov ZK. Člani so pa tudi v precejšnjem številu zastopani v izvršnih odborih sindikalnih podružnic. Navedeni podatki nam kažejo, da je v naših enotah na področju Ljubljane tolikšno število članov ZK, da so podane vse možnosti za ustrezno politično delo, kar je za zahtevnost nalog in vloge ZK pomembno, hkrati pa tudi jamstvo, da so lahko naša prizadevanja na taki družbeno-politič-ni višini, kakršno terjajo naši precej zapleteni družbeno-eko-nomski procesi. Tudi glede vpliva članov ZK na razpravljanje o stališčih ZK v organih upravljanja enot in podjetja kot celote obstajajo realne možnosti glede na sorazmerno večjo zastopanost članov ZK v organih upravljanja, od povprečnega števila članov ZK v enotah. To so dejstva, ki nedvomno vplivajo na pričakovanja, da lahko člani ZK v ustreznem sistemu dela — predvsem v enotni organizaciji na področju Ljubljane — in s povečano aktivnostjo zagotovijo izvajanje postavljenih nalog in stališč ZK sploh, kakor tudi svojih stališč, predvsem pa aktivno posegajo v probleme poslovanja in medsebojnih odnosov, tako med enotami, kot med enotami in podjetjem kot celoto. Vse to delovanje pa mora temeljiti na ustreznih ekonomskih in gospodarskih analizah gospodarjenja enot in podjetja, ki morajo realno ocenjevati in vrednotiti prizadevanja kolektivov enot in podjetja. Pri tem pa je treba tudi skrbeti za dosledno izvajanje solidarno sprejetih sklepov, ustvarjati v enotah, med enotami in v podjetju pozitivne ekonomske in samoupravne odnose do problemov perspektivnega razvoja in notranje konsolidacije podjetja. Tu je še treba omeniti pozitivno okoliščino, ki članom ZK daje take možnosti, da so precej enakomerno porazdeljeni po delovnih mestih, oz. člani ZK delajo v vseh enotah in v vseh službah tako v enotah, kot v podjetju. To pomeni, da se lahko ob aktivnosti vseh članov ZK kompleksno obravnavajo posamezna vprašanja in problemi, se lahko realno ocenjujejo in izvajajo tudi ukrepi. Iz navedenega mislim, da je upravičena težnja, da se na področju Ljubljane organizira enotna organizacija ZK Mercator, preko katere se bodo najlažje ustvarjali pogoji za aktivnejše medsebojno povezovanje na širšem področju z namenom uspešnejšega razpravljanja o nalogah in akcijah, idejno-političnega razčiščevanja procesov, pogojev in poti nadaljnjega razvoja enot in podjetja kot celote in drugih družbe-no-gospodarskih procesov. Za dosego teh ciljev pa je treba na vseh nivojih krepiti vlogo članov ZK in njihovo odgovornost za politično delovanje. Le enotna organizacija lahko zagotavlja tudi enotne akcije do vseh tistih vprašanj in problemov, ki nas tarejo na posameznih področjih dela, v naših medsebojnih odnosih in odnosih do družbene skupnosti, kjer naša stroka še vedno nima enakovrednega gospodarskega položaja. Za uspešno delo in konstruktivno družbeno-politično vlogo članov ZK v enotah in podjetju je potrebno predvsem uveljavljati in izvajati določila našega statuta, da je »temeljna dolžnost vseh članov delovne skupnosti, da ustvari pogoje za trajen razvoj podjetja kot celote in hkrati vseh enot ter naraščanje dohodka in življenjskega standarda delavcev«, »da uspeh podjetja kot celote ne more in ne sme biti dosežen na način, ki je v očitno škodo posamezne enote ali skupine enot in da uspeh enote ne sme. biti dosežen na način, ki je v očitno škodo podjetju kot celoti ali neki drugi enoti ali skupini enot«, »da se pripojitve, spojitve ali izločitve izvedejo le na podlagi samostojne in demokratične odločitve delovnih ljudi« ter, »da vsi delovni ljudje v podjetju naj z zavestnim, poštenim in prizadevnim delom ustvarjajo delovno vzdušje zdravega medsebojnega tekmovanja in pomoči, da dosežejo skupne uspehe.« Če hočemo ta načela dosledno uveljavljati, morajo predvsem člani ZK stalno težiti k utrjevanju in razvijanju takšnih odnosov, kar se pravi, da morajo dosledno razvijati načelo kolektivnega dela in odgovornosti, obvezno obravnavati mnenja, stališča in argumente posameznih članov, jih kolikor je mogoče objektivizirati ter izhajati iz kolektivnih odločitev, ki pa morajo biti v skladu z interesi kolektivov in v skladu z idejno-ekonomskimi procesi našega družbenega razvoja. Zato pa aktivnost članov ZK ne sme biti samo na sestankih, ampak se mora odražati predvsem pri opravljanju vsakodnevnih delovnih dolžnosti, v pravilnih odnosih in spoštovanju osebnosti človeka — člana kolektiva, v prizadevanju za pravilno interpretacijo problemov v procesu dela, organih upravljanja, drugih družbe-no-političnih organizacijah in za njihovo objektivno razreševanje. Pri vsem tem pa je potrebno posvetiti večjo in posebno skrb usposabljanju članov ZK za idej-no-politično delo preko raznih oblik — ki morajo biti takšne, da se zagotovi pravilno razumevanje družbeno-ekonomskih procesov našega razvoja in to predvsem za uresničevanje ciljev gospodarske reforme in gospodarjenja v enotah in podjetju kot celoti. Ob kongresu mladine Nemogoče je na kratko strniti izredno širok splet družbeno kritičnih in časovno aktualnih misli, ki so dva dni prevevale najvišjo parlamentarno in resnično demokratično razpravo slovenske mladine na njenem osmem kongresu v Velenju. Če bi skušali povzeti nekatere bistvene značilnosti, bi morali predvsem reči, da je bila beseda mladih pretehtana in neprizanesljiva, razbremenjena vsakršnih parol in špekulacij, to pa je zanesljivo jamstvo, da imamo v mladi generaciji tisto ustvarjalno silo, ki hoče tudi delati tako, kot govori in misli. Značilno je bilo prav tako, da je razprava zelo konkretno in brezkompromisno segla na vsa področja naše družbe in časa, pri čemer seveda ni bilo pomislekov, ki bi morda načelno nasprotovali sistemu, za kakršnega smo se odločili in ga gradimo. Takšna najširša prizadetost slovenske mladine je tudi povsem razumljiva, saj je izšla iz spoznanja, da si mora v okoliščinah mnogih družbenih protislovij, nedopustnih ekscesov in deformacij sama izbojevati svoj »prostor pod soncem« in postati nosilec napredka. Splošen družbeni položaj mladine, v katerem izstopa zapostavljanje mladih strokovnjakov v gospodarstvu, nezaposlenost in po drugi plati kadrovski monopoli, problemi socialistične vzgoje, šolstva in izobraževanja, visokošolskih ustanov, pa pretirano zaslužkarstvo in bogatenje, ki nima nobene zveze z ustvarjalnim delom in tudi ne s socialistično etiko, kakor po drugi plati zopet socialno prizadete strukture — vse to je bilo samo nekaj tem, o katerih je tekla živa beseda. Ti in drugi problemi, ki so se v zadnjem času čedalje bolj kopičili, reševali pa smo jih sploh vse prepočasi, so nujno pripeljali do zaostrenih konfliktov. Zato so mladi na kongresu predvsem zahte- vali, da je vse anomalije čimprej odstraniti iz naše družbe, za kar nosijo vso odgovornost družbenopolitične organizacije. V akcijskem načrtu, ki ga je poleg drugih dokumentov sprejel kongres, sta v strnjeni obliki zajeta vsebina in program ZMS, pa seveda pobude in zahteve za rešitev vseh odprtih vprašanj, zlasti tistih, ki se nanašajo na hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje mlade generacije v našem samoupravnem sistemu. ZMS se bo odločno borila za spoštovanje in hitrejše dograjevanje temeljnih določil ustave SFRJ in ustave SR Slovenije, je med drugim rečeno v akcijskem načrtu. Vsa delovna mesta morajo biti izpostavljena konkurenci sposobnosti in znanja; vodilne funkcije naj dobijo sposobni strokovnjaki; mladi strokovnjaki morajo dobiti ustrezna mesta v proizvodnem procesu; podjetja morajo izdelati dolgoročne programe kadrovske politike; zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov mora zagotoviti delovna mesta strokovnjakom po končanem stažu; ker prevelike in neutemeljene socialne razlike razkrajajo družbo, se ZMS zavzema za učinkovito obdavčevanje vseh dohodkov in ustrezno davčno politiko; ZMS se nadalje zavzema za racionalizacijo šolske mreže v Sloveniji in za ukrepe, -ki bodo spremenili neustrezni položaj študentov in dijakov, ki morajo imeti pravico soodločati o vseh pomembnih vprašanjih dela na šoli in univerzi itd. Zahteve niso prav nič pretirane; so celo zelo tehtne in se zdi, da z njihovim izpolnjevanjem in izpolnitvijo ne bo mogoče zavlačevati. Velenjski kongres pomeni mejnik v razvoju slovenske mladinske organizacije, morda pa tudi kažipot do ureditve odnosov v našem samoupravnem družbenem sistemu. Sklepi organov samoupravljanja SKLEPI CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA VELETRGOVINE MERCATOR Na 14. zasedanju, dne 20. 12. 1967 je CDS razpravljal in sklepal o naslednjem: — Predsednik CDS Vinko Kušar je v imenu delovne skupnosti Veletrgovine Mercator ob odhodu v pokoj izročil priznanje za dolgoletno vestno in požrtvovalno delo v podjetju upravnici EE Straža tov. Pepci Bednar. — Soglašal je s pripojitvijo podjetja za predelavo in embalira-nje živil Emba, Ljubljana, Celovška 50 k Veletrgovini Mer- cator. Pred to odločitvijo je CDS obravnaval dokumentacijo o proizvodno-tehnični in ekonomsko-pravni analizi ter ugotovil ekonomsko upravičenost te pripojitve. Hkrati s tem je razpisal nadomestne volitve za člana CDS iz pripojenega podjetja Emba, za dan 22. 1. 1968. — V komisijo za izvedbo razpisa delovnega mesta generalnega direktorja Veletrgovine Mercator je DS imenoval tov. Mirka Rupija, Franca Berčona in Antona Stančiča. — Sprejel je I. spremembo okvirnega pravilnika o delitvi dohodka Veletrgovine Mercator, s tem, da se doda nov 16.a člen, ki glasi: Po začrtani poti naprej (Nadaljevanje s 1. strani) vključilo v integracijske procese ter se je hitro večalo, tako da je že v letu 1967 doseglo ca. sedemdeset milijard starih dinarjev prometa. K temu je vsekakor pripomogel naš koncept integracijske politike podjetja, ki zagotavlja tako korist tistemu podjetju, ki se pripaja, kot matičnemu podjetju in družbeni skupnosti. Zato nam dosedanji uspehi kažejo, da je treba ta naš koncept razvijati in s takšno politiko v podjetju nadaljevati. Politika razvoja podjetja in hkrati skladnega razvoja vseh enot ter zagotovitev ekonomske in pravne varnosti enotam nedvomno zahteva nenehno sodelovanje v samoupravnih organih podjetja in enot, za čimbolj pravično in hkrati ekonomsko uspešno pot razvoja. Pretežna izpolnitev integracijskih obvez v zvezi z investicijami daje gotovo ugodnejše pogoje za razvoj samega podjetja, ki je že sedaj eno izmed največjih trgovskih podjetij živilske stroke v državi. Samoupravno urejanje medsebojnih odnosov se je v skladu z ustavo, zakonom in statutom podjetja razvilo ter zagotavlja centralnim organom upravljanja kakor tudi organom upravljanja enot obširne pristojnosti za uspešno delo, pri čemer je pa treba skrbeti za najtesnejšo koordinacijo dela pri reševanju vsakodnevne problematike. Vsa pozornost, tako na ravni podjetja kakor posameznih enot, je bila dano razvoju človeka kot svobodne osebnosti, njegovemu nenehnemu strokovnemu izobraževanju in pridobivanju uprav-Ijalskih sposobnosti ter zaščiti vsakega delavca pred neupravičenimi postopki in žalitvami. Skrb za osebni in družbeni standard je bila v dobi naglega razvoja podjetja delno ovirana zaradi pospešene gradnje maloprodajnega omrežja in druge kapitalne izgradnje. Vsekakor bo treba v tej smeri več narediti in vztrajati, da se uresničijo statutarne obveze iz tega področja. Povedati je še treba, da se je podjetje že pred reformo čvrsto razvijalo ob težkih pogojih z lastnimi močmi ter je uspešno skrbelo za potrošnika tudi v odročnejših krajih po konkurenčnih cenah, hkrati pa je širilo svoje prodajne kapacitete tam, kjer je bila pričakovana večja ekono- mičnost in rentabilnost naložbe. Zato se je podjetje vključilo v reformo brez večjih težav. S ponovno registracijo zunanje-trgo-vinske dejavnosti, z nenehnimi izboljšavami organizacije dela, ob upoštevanju samoupravnih pravic, z gradnjo modemih centralnih skladišč, s sistematično preštudiranim tehnološkim postop- Generalni direktor tovariš Adolf Osterc je orisal razvoj in perspektivo podjetja v svojem govoru ob otvoritvi nove blagovnice v Novem mestu kom dela, z nadaljnjim razširjanjem proizvodnih in prodajnih kapacitet ter z nadaljnjo integracijo in s poglabljanjem poslovnega sodelovanja, namerava podjetje še povečati svojo konkurenčno sposobnost, pri čemer bo upoštevalo tako skrb za potrošnika, kakor dolžnosti dobrega gospodarjenja za podjetje in vse enote. »Za enote, v katerih se skupna sredstva podjetja kot celote ne morejo oblikovati na podlagi določenega odstotka čiste razlike v ceni, določi delavski svet podjetja z letnim planom drugo obliko osnove za izračun teh skupnih sredstev. Določbe prejšnjega odstavka veljajo zlasti za obratno enoto Tovarno mesnih izdelkov, za obratno enoto Embo in za druge enote, za katere naj bi se določil najnižji obvezni odstotek dohodka za skupna sredstva, tako da bi bila ta skupna sredstva letno oblikovana v objektivnem sorazmerju z drugimi enotami. Za poslovno enoto Hladilnica veljajo prav tako določbe prvega odstavka, s tem da naj bi se oblikovala skupna sredstva v določenem odstotku, vezanem na tarifo za usluge hlajenja. Za leto 1967 mora centralni Enota DS podjetja določiti obveznost za skupna sredstva v navedenih enotah najkasneje ob sprejemu zaključnega računa. Do istega roka mora delavski svet podjetja določiti tudi obveznosti teh enot po letnem planu za leto 1968. Ce bo CDS med letom ugotovil, da obveznost enot po letnem planu za leto 1968 iz objektivnih vzrokov ni dosegljiva, lahko med letom po poprejšnji ekonomski in računski utemeljitvi obveznost spremeni. — Nadalje je sprejel II. spremembo okvirnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev Veletrgovine Mercator (glej posebno prilogo). — Sprejel je plan gospodarjenja podjetja za leto 1968 ter program investicij za leto 1968, s tem da bodo iz lastnih sredstev podjetja v letu 1968 izvedene naslednje investicije: Znesek Ndin Gradnja oz. adaptacija Polje Zadvor 400.000 Grmada Savsko naselje 2,000.000 Grmada Soseska 6 2,000.000 Emona Črnuče 1,000.000 Hrana Vrhovci 500.000 Preskrba Deteljica 750.000 Odobril je investicijske programe za leto 1968 za PE Sadje-zele-njavo, PE Hladilnico in obratno enoto Tovarno mesnih izdelkov, s tem da se jim odobrijo posojila iz skupnih skladov podjetja za vse svoje prispevke v skupne sklade, ki so jih vložili na podlagi pogodbe med podjetjem in enotami. Soglašal je z izvedbo adaptacij posameznih prodajaln, ki jih bodo izvedla razna stanovanjska podjetja, s tem da morajo stroške za opremo nositi enote same. — Zavrnil je predlog DS PE Sadje-zelenjava za ustanovitev združenega podjetja, ter je soglašal s sedanjo organizacijsko obliko podjetja. — V komisijo za izvedbo referenduma za izločitev PE Sadja-zelenjave od Veletrgovine Mercator je imenoval CDS za predsednika tov. Staneta Vrhovca, za člana pa tov. Franca Selana in Severina Peruzzija. — CDS se je strinjal s predlogom Tovarne perila Pletenina, Ljubljana, za brezplačen odstop 26/100 zemljiške parcele v Bizoviku za gradnjo novega industrijskega objekta. — Odobril je predlog za prodajo stanovanj, ki so v družbeni lastnini pod upravo Veletrgovine Mercator. Prodaja se bo izvedla po zakonu o prometu z zemljišči in stavbami in po drugih ustreznih zakonih, s tem da poprej opravi cenitev posameznih stanovanj sodni izvedenec. Pri prodaji stanovanj bodo imeli prvenstveno pravico do nakupa posameznih stanovanj sedanji nosilci stanovanjske pravice, oziroma morebitni drugi delavci podjetja. Za odprodajo posameznih stanovanj pa morajo dati soglasje še posamezni delavski sveti enot. Na 15. zasedanju, dne 31. I. 1968, pa je CDS razpravljal o naslednjem: — Predsednik centralne volilne komisije tov. Mirko Rupel j je podal poročilo o poteku in izidu volitev člana CDS v pripojenem podjetju Emba. V CDS je bila izvoljena tov. Marija Pisanski. Na podlagi ugotovitve, da so bile nadomestne volitve v redu in pravilno opravljene, je CDS potrdil mandat novoizvoljenega člana CDS. — Po določilih 7. člena statuta podjetja je CDS ustanovil obratno enoto Emba, Ljubljana, kot enoto s samostojnim obračunom, v sestavu podjetja Mercator, z dejavnostjo, ki jo je imelo bivše podjetje Emba Ljubljana. — Obravnaval in potrdil je pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij med matičnim podjetjem in novoustanovljeno obratno enoto Emba. Na 16. zasedanju CDS, dne 28. II. 1968 pa je CDS razpravljal o naslednjem: — Obravnaval in potrdil je zaključni račun podjetja za leto 1967, s tem da bo analiza o zaključnem računu podana na naslednjem zasedanju. — CDS je potrdil pogodbo o odprodaji počitniškega doma v Piranu med podjetjem, obratom TMI in Stanovanjskim podjetjem Portorož, za znesek 72.174,27 novih dinarjev. — Soglašal je s sklepom DS PE Jelka, Gornji grad o povišanju 50 °/o amortizacijskih sredstev, kar velja tudi za vse druge enote podjetja, vendar morajo biti pri tem v celoti upoštevane obveznosti do skupnih sredstev podjetja po okvirnem pravilniku o delitvi dohodka Veletrgovine Mercator. Na 17. zasedanju, dne 26. III. 1968, pa je CDS sklepal o naslednjem: — Razpisal je volitve v centralni DS in delavske svete enot za dan 26. IV. 1968. V centralno volilno komisijo je CDS izvolil tov. Mirka Rupija kot predsednika in člana Marjanco Vrhovec in Jožeta Renarja. — Potrdil je I. spremembo pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij med Veletrgovino Mercator kot matičnim podjetjem in PE Standard, Novo mesto. Na 18. zasedanju, dne 18. IV. 1968 je CDS razpravljal o naslednjem: — Na predlog razpisne komisije za imenovanje generalnega direktorja Veletrgovine »Mercator« je CDS imenoval za generalnega direktorja Veletrgovine Mercator dosedanjega direktorja, tov. Adolfa Osterca. — Sprejel je predlog okvirnega pravilnika o oblikovanju in delitvi sredstev skupne porabe Veletrgovine Mercator, ki je v celoti objavljen kot posebna priloga glasila. — Nadalje je sprejel predlog pravilnika o pripravnikih in o izpopolnjevanju delovnih sposobnosti v delovnem razmerju Veletrgovine Mercator, ki je v celoti objavljen v posebni prilogi tega glasila. — Obravnaval je analizo zaključnega računa podjetja za leto 1967, iz katere je razvidno, da se je celotna realizacija v primerjavi z isto dobo preteklega leta zvišala za 13 odstotkov, letni plan pa je bil realiziran in presežen za 11 %. Iz primerjave dosežene realizacije in plana je razvidno, da ni dosegla realizacije v isti višini kot v letu 1966 EE Straža, zaradi oddaje dveh prodajaln KZ, v enakem položaju pa so se znašle tudi PE Standard in PE Jelka. PE Gradišče pa plana realizacije ni dosegla zaradi previsoko postavljenega plana prometa. Povprečno število zaposlenih je izračunano po opravljenih urah in znaša indeks povečanja za podjetje kot celoto 104. Največji porast zaposlenih je dosegla z indeksom 130 PE Hladilnica, najnižjega pa obratna enota TMI z indeksom 91. Povprečno število zaposlenih v letu 1967 je bilo 2522, kvalifikacijski sestav pa je naslednji: z visokošolsko izobrazbo 16 de- izobrazbo 36 delavcev, s srednješolsko izobrazbo 180 delavcev, z nižješolsko izobrazbo 110 delavcev, visokokvalificiranih 209 delavcev, kvalificiranih 1306 delavcev, polkvalificiranih 227 delavcev, nekvalificiranih 460 delavcev. Povprečni mesečni promet na enega zaposlenega delavca znaša za podjetje kot celoto 20.973 Ndin, najnižji je v PE Hladilnici z zneskom 8259 Ndin, najvišji pa v OE Mercator z zneskom 33.731 Ndin. Porast prometa je odvisen od večanja števila zaposlenih, po drugi strani pa tudi od strukture prodaje, proizvodnje ali uslug. Zaloge blaga na dan 31. 12. 1967 so za celotno podjetje znašale 57.957.659 Ndin, indeks napram letu 1966 pa je 99. Največji porast zalog ima nasproti preteklemu letu PE Jelka z indeksom 140, to pa predvsem zaradi otvoritve noče blagovnice v Ljubnem. Koeficient obračanja zalog, izračunan iz realizacije in povprečnih zalog, znaša v letu 1967 za podjetje kot celoto 10,8, indeks pa znaša v primerjavi z letom 1966 106. Najvišji koeficient obračanja zalog je dosegla obratna enota TMI s 34,6, najnižjega pa PE Gradišče, Trebnje. Čista razlika v ceni, izračunana po plačani realizaciji brez prometnega davka, znaša za celotno podjetje 11,90, indeks nasproti letu 1966 pa znaša 100, po enotah pa se giblje različno. Bruto osebni dohodki so se v letu 1967 glede na leto 1966 povečali za 15 %>, kar je v skladu s lavcev, z višješolsko povečanim dohodkom podjetja, kjer znaša indeks 115. Povprečni neto osebni dohodek za leto 1967 znaša 979 Ndin, ter se je nasproti letu 1966 zvišal za 13°/o. Najvišji povprečni OD je bil dosežen v PE Hladilnici z zneskom 1494 Ndin, najnižji pa v EE Straži z zneskom 814 Ndin. Skladi podjetja kot celote so se povečali za 12 “/o, po enotah pa se indeksi gibljejo od 83 do 199 v PE Hladilnici, zaradi začetka obratovanja nove hladilnice v sredini leta 1967. Iz pregleda celotnega dohodka je razvidno, da se je realizacija povečala za 11 %, močno pa so se povečale terjatve do kupcev, saj znaša indeks 171, zaradi česar je indeks plačane realizacije in celotnega dohodka le 110. Stroški podjetja kot celote so v letu 1967 porastli nasproti prejšnjemu letu za 16%. Iz ugotovitev, ki jih je pokazala analiza zaključnega računa za leto 1967 je razvidno, da je podjetje poslovalo v letu 1967 dokaj ugodno in gospodarno. Na 1. zasedanju novoizvoljenega delavskega sveta podjetja, dne 15. V. 1968, pa je bilo obravnavano naslednje: — Predsednik centralne volilne komisije je podal poročilo o poteku in izidu volitev v CDS, ki so bile 26. IV. 1968 z ugotovitvijo, da so volitve pravilno potekale (izid volitev je objavljen posebej). — V verifikacijsko komisijo za ugotovitev pravilnosti mandatov novoizvoljenih članov CDS so bili izvoljeni Ančka žitnik, Jurij Vuk in Karel Nevečny, ki so ugotovili, da so bila potrdila o izvolitvi pravilno izdana. CDS je nato potrdil mandate novoizvoljenih članov CDS. — Po poročilu predsednika centralnega UO tov. Viktorja Logarja, je CDS po ugotovitvi, da je CUO v svoji enoletni dobi dobro in skrbno gospodaril, sprejel razrešnico prejšnjemu centralnemu UO. — Za predsednika centralnega DS Veletrgovine Mercator je bila izvoljena tov. Vera Aljančič, za namestnika predsednika CDS pa tov. Vilko Korenčan. — Za nove člane centralnega upravnega odbora so bili izvoljeni: 1. Rudi Barbo, PE Standard 2. Franc Berčon, OE Mercator 3. Slavka Damjanovič, PE Grmada 4. Zdenka Jernejčič, PE Logatec 5. Milan Savšek, PE Litija 6. Janez Selan, obrat TMI 7. Lado Stegel, obrat, enota Emba 8. Franc Veber, PE Polje 9. Živko inž. Velkavrh, PE Hladilnica 10. Jurij Vuk, PE Emona — Za namestnike članov centralnega UO so bili izvoljeni: 1. Francka Cer, PE Grmada 2. Rafael Čož, obrat TMI 3. Anton Kalin, PE Litija 4. Janez Kaštrun, obratna enota Emba 5. Vida Petrina, PE Špecerija 6. Franc Prvinšek, OE Mercator 7. Lojze Rupnik, OE Mercator 8. Franc ml. Sojer, OE Mercator 9. Vinko Strah, OE Mercator 10. Drago Verbič, OE Mercator — Centralni DS je imenoval naslednje komisije: a) komisija za varstvo statuta: 1. Mirko Rupelj, predsednik 2. Marjan Pogačnik, član 3. Jože Mokorel, član b) centralna komisija za obravnavo kršitev delovnih dolžnosti: 1. Mirko Rupelj, predsednik 2. Jože Resman, član 3. Rudi Peteh, član 4. Karel Nevečny, namestnik 5. Anton Stančič, namestnik 6. Vera Beber, namestnik c) komisija za osnovna sredstva: 1. Ludvik Rode, predsednik 2. Miro Rozman, član 3. Rado inž. Otrin, član d) komisija za varstvo pri delu: 1. Marjan Pogačnik, predsed. 2. Vera Beber, član 3. Dušan Mole, član e) komisija za okvirni pravilnik o delitvi dohodka: 1. Ciril Jamovič, predsednik 2. Stane Vrhovec, član 3. Olga štrakelj, član — Sprejel je pravila o zaščitnem znaku Veletrgovine Mercator, Ljubljana, ki so objavljena kot posebna priloga k temu glasilu. — Sprejel je ugotovitveni sklep, da začneta pravilnik o pripravnikih in o izpopolnjevanju delovnih sposobnosti v delovnem razmerju in okvirni pravilnik o oblikovanju in delitvi sredstev skupne porabe veljati 8. dan po objavi, to je 11. maja 1968. — CDS je na podlagi 87/3 člena temeljnega zakona o podjetjih in zahteve DS obrata TMI sprejel sklep, naj mešana arbitraža, ki je že imenovana, da mne- nje o statusnem sporu glede odnosov, zlasti med PE Hladilnico in PE Sadje-zelenjavo in s tem v zvezi hkrati glede delitve sredstev med obratom TMI, PE Hladilnico in PE Sadje-zelenjavo. Takoj, ko bodo razčiščena ta statusna vprašanja, bo delavski svet podjetja sklepal o izločitvi PE Sadje-zelenjave. — Za predsednika komisije za razdelitev sredstev, pravic in obveznosti ob izločitvi PE Sadja-zelenjave od Veletrgovine Mercator, je CDS imenoval tov. Jožeta Renarja, za člane komisije kot predstavnike vseh enot podjetja, pa je imenoval: 1. Franc Strojan, PE Emona 2. Stane Marinšek, PE Gradišče, Trebnje 3. Adolf Šmid, PE Hrana 4. Rado inž. Otrin, PE Hladilnica 5. Hinko Čop, PE Jelka 6. Anton Rappl, PE Litija 7. Drago Arhar, PE Logatec 8. Franc Kobe, PE Metlika 9. Edo Božič, OE Mercator 10. Stane čeme, PE Polje 11. Gefka Cerar, PE Preskrba 12. Anton Stančič, PE Rožnik 13. Ciril Jarnovič, PE Standard 14. Malči Debeljak, EE Straža 15. Franc Cvelbar, PE Špecerija 16. Evgen Gregorčič, obrat Emba 17. Marija Križanič, obrat TMI 18. Stane Urbančič, PE Sadje-zelenjava 19. Peter Šalehar, PE Sadje-zelenjava Na 2. seji, dne 13. VI. 1968 pa je CDS obravnaval naslednje: — Na podlagi zahteve delovne skupnosti poslovne enote Sadje-zelenjava, Ljubljana, da se izloči iz matičnega podjetja ter postane samostojno podjetje, je dal CDS soglasje k izločitvi PE Sadja-ze-lenjave. Na osnovi 217. člena temeljnega zakona o podjetjih pa je izdal akt o izločitvi in o osamosvojitvi PE Sadje-zelenjava v samostojno podjetje z nazivom: Sadje-zelenjava, podjetje za promet, skladiščenje ter predelavo sadja in zelenjave, Ljubljana, Poljanska 46/a. — Potrdil je pogodbo za prenos pravice uporabe za gradnjo trgovskega lokala za PE Emono v Črnučah na podjetje »Investa« Ljubljana, ki bo gradilo to prodajalno. — Trgovskemu podjetju Hrastnik je CDS odobril za gradnjo prodajalne investicijski kredit v višini 200.000 Ndin za dobo treh let in 8 % obrestno mero. Pogled v novo SP na Vevčah — PE Polje Izidi volitev v centralni delavski svet podjetja Skupno število_______Glasovnice__ Ni glasovalo Število Poslovna enota volivcev glasovnic Emona 159 146 Gradišče, Trebnje 60 52 Grmada 280 264 Hrana 237 222 Jelka, Gornji grad 44 44 Litija 80 76 Logatec 64 61 Mercator 453 408 Metlika 62 59 Polje 102 99 Rožnik 100 94 Straža 9 9 Špecerija 152 144 Standard, Novo mesto 136 117 Sadje-zelenjava 333 320 Tovarna mesnih izdelkov 329 274 Hladilnica 35 29 Preskrba, Tržič 102 99 143 3 10 3 2 1 52 — 8 — 3 1 263 1 15 1 3 1 219 3 15 — 2 1 44 — — — 1 1 75 1 4 — 2 1 61 — 3 — 3 1 382 26 42 3 4 2 58 1 2 1 2 1 99 — 3 — 3 2 94 — 4 2 2 1 9 — — — 1 1 144 — 7 1 3 1 117 — 19 — 3 1 313 7 11 2 4 4 267 6 55 — 6 4 27 2 6 — 3 1 97 2 3 — 2 1 Skupaj 2.737 2.517 2.454 207 Člani CDS izvoljeni 26. 4. 1968 Enota Izvoljeni 25. 4. 1967 Franc Urbančič Emona Jurij Vuk Olga Pate Gradišče Vera Beber Grmada Ančka Žitnik Marija Peklaj Hrana Vilko Korenčan Marjanca Vrhovec Joža Pečnik Jelka Anica Seliškar Anton Kalin Litija Jože Nagode Logatec — Dušan Mole Karel Nevečny Vera Aljančič Mercator Franc Berčon Alojz Skoliber Metlika Drago Verbič Marija Hudobivnik — za 2 leti Jože Kavs Polje — — za eno leto Minka Mrak Rožnik Marija Petrič Anica Korče Straža Zora Škoda Špecerija Milan Kavčič Peter Luzar Standard Ciril Jarnovič Zdravko Kocjančič — za eno leto Štefan T&nčak — za eno leto Franc Dolinšek Sadje-zelenjava — — za dve leti Anton Kolenc — za dve leti Marija Križanič — za eno leto Alojz Škrjanc — za eno leto Rafael Čož — za dve leti Hinko Pust — za dve leti Rado ing. Otrin Gefka Cerar Marija Pisanski — izvoljena 22. 1. 1968 Papirnica Vevče je v letošnjem juliju slovesno praznovala 125-letnico obstoja. Pred 125 leti so na Vevčah prvič strojno izdelali papir. Letos so odprli nov obrat za premazovanje papirja. Hkrati s papirnico je praznovalo tudi naselje Vevče. Pri tem je sodelovalo tudi naše podjetje, ki je na dan osrednjih proslav odprlo na Vevčah novo samopostrežno trgovino Združenje novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah Tovarna mes. izd. — Hladilnica Preskrba Emba Jože Mokorel Dne 24. maja letos je bila v Mariboru ustanovna skupščina združenja novinarjev in organizatorjev informiranja v delovnih organizacijah. Združenje bo delovalo pri Društvu novinarjev Slovenije in si bo prizadevalo za stalno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje kadrov, ki v delovnih organizacijah skrbijo in O vlogi in položaju glasil delovnih organizacij je govoril tovariš Mitja Švab odgovarjajo za samoupravno komunikacijo. Ustanovna skupščina Združenja je izvolila odbor za informiranje in tisk v delovnih skupnostih pri Republiškem svetu Zveze sindikatov za Slovenijo, ki bo deloval na področju obveščanja zaposlenih v delovnih skupnostih in skrbel, obravnaval in predlagal izboljšave glede položaja in vsebine sredstev obveščanja. Hkrati pa bo seznanjal urednike glasil s političnimi dogajanji v sindikatih, ZK, SZDL, ZM in z drugimi pomembnejšimi prizadevanji naše družbe. člani združenja so se obvezali, da se bodo zavestno zavzemali, da bodo prek sredstev obveščanja v delovnih organizacijah resnično objektivno obveščali javnost. Pri tem prevzemajo vse mo-ralno-politične obveznosti, ki jih nalaga kodeks jugoslovanskega novinarstva ter zakon o tisku. Prav tako so se zavzeli za preprost in razumljiv način pisanja ter za čistost slovenskega jezika v teh glasilih. Iz našega podjetja je bil izvoljen v odbor Združenja tovariš Marjan Pogačnik, direktor splošnega sektorja. Okvirni pravilnik o oblikovanju in delitvi sredstev skupne porabe Centralni delavski svet je na 18. zasedanju, dne 18. IV. 1968 sprejel okvirni pravilnik o oblikovanju in delitvi sredstev skupne porabe. S tem pravilnikom se urejajo osnovni okviri za oblikovanje in delitev sredstev skupne porabe za podjetje. Pravilnik ureja hkrati okvirne pogoje za pridobitev stanovanj in za določitev nosilcev stanovanjske pravice za stanovanja, ki so v družbeni lasti in za katera ima razpolagalno pravico podjetje. Nadalje ureja okvirne pogoje, po katerih delavci dobijo posojila za gradnjo, nakup, povečanje ali izboljšanje lastnih stanovanj. Posebnost tega okvirnega pravilnika je v tem, da so posamezne določbe sicer res okvirno postavljene in da izdajo na podlagi njih natančne določbe enote v svojih pravilnikih o oblikovanju in delitvi sredstev skupne porabe. Vendar dopušča okvirni pravilnik tudi možnost, da lahko samoupravni organi enot uporabljajo določila okvirnega pravilnika pri urejanju zadev v zvezi s sredstvi skupne porabe, dokler ne sprejmejo lastnega pravilnika. Rok za sprejem lastnega pravilnika ni določen, zato bo lahko služil okvirni pravilnik posameznim enotam vse dotlej, dokler ne bodo želele posameznih zadev z lastnim pravilnikom drugače urediti. Kdo oblikuje sredstva skupne porabe? Po statutu razlikujemo sredstva skupne porabe podjetja kot celote in sredstva skupne porabe enote. Sredstva skupne porabe podjetja kot celote oblikuje centralni DS ob sprejemu zaključnega računa podjetja. Sredstva skupne porabe enote oblikuje delavski svet enote iz dohodka enote, ko daje soglasje k zaključnemu računu. Pri oblikovanju sredstev skupne porabe je treba upoštevati obveznosti podjetja in enote po določilih zakonov in statuta ter okvirnega pravilnika o delitvi dohodka in hkrati potrebe za skladen razvoj družbenega in osebnega standarda delavcev. V perspektivnem planu se morajo predvideti sredstva skupne porabe za daljše razdobje, vendar najmanj za pet let, ob upoštevanju razvoja podjetja in enote. Perspektivni in letni plah bi morala predvideti sredstva skupne porabe ločeno, in sicer za splošne primere ter za reševanje stanovanjskih problemov. Lahko pa plan predvidi še podrobnejšo specifikacijo. V kakšne namene se uporabljajo sredstva skupne porabe? Okvirni pravilnik določa tri temeljne namene: — kazni in drugi primeri mimo volje enote, — splošni primeri, — stanovanja. Zakaj so kazni na prvem mestu? Po splošnih predpisih se morajo plačati kazni za gospodarske prestopke v breme sredstev skupne porabe. O tem, kolikšna bo kazen, odločajo gospodarska sodišča in drugi organi mimo volje enote. Vendar posamezni delavci enote lahko s svojim vestnim delom in z upoštevanjem predpisov bistveno vplivajo na to, da je kazni čim manj, oziroma kar je še boljše, da jih ni. S tem se prihranijo sredstva skupne porabe za druge namene, ki koristijo delavcem enote. Splošni primeri Okvirni pravilnik določa, da se sredstva skupne porabe lahko uporabijo za naslednje namene, ki jih šteje kot splošne primere: — za rekreacijo in oddih delavcev, — za kritje dela stroškov letovanja, — za strokovno izobraževanje delavcev, — za štipendije, — za kritje dela stroškov družbene prehrane, — za kulturno dejavnost, — za športno dejavnost, — za dotacije sindikalni organizaciji, — za prispevke drugim organizacijam in društvom, — za druge primere, o katerih odloča DS enote s posebnim sklepom. Pravilnik enote lahko razširja ali opušča naštete primere v skladu s potrebami enote. Stanovanja Sredstva skupne porabe se lahko uporabijo za vse oblike, s katerimi se rešujejo stanovanjski problemi delavcev. KAKO SE OBLIKUJEJO SREDSTVA ZA STANOVANJA? 1. Obvezna sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Zakon o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo določa, da morajo delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi na skupen znesek sredstev, iz katerih plačujejo prispevke iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, izločati 4 “/o sredstev v sklad skupne porabe, z namenom za stanovanjsko izgradnjo. Ta sredstva je treba izločiti ob vsakem izplačilu akontacij osebnih dohodkov med letom in po zaključnem računu, ter se lahko takoj uporabijo, ko so izločena na poseben račun. Okvirni pravilnik določa, da se ta obvezna sredstva skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo uporabijo za vse oblike stanovanjske izgradnje izključno za delavce tiste enote, v kateri delavci delajo in v kateri se jim obračunavajo osebni dohodki. Po sklepu DS enote se iz teh sredstev v celoti ali deloma krijejo: — stroški gradnje stanovanj za delavce enote, — kupnine za nakup stanovanj, — posojila delavcem potom poslovne banke ali neposredno za gradnjo ali nakup stanovanja. 2. Druga sredstva Dodatna sredstva iz sklada skupne porabe za stanovanjske namene bodo morala vsekakor predstavljati poleg obveznih sredstev največji vir sredstev za reševanje stanovanjske problematike delavcev. O teh dodatnih sredstvih bo odločal centralni DS za centralna sredstva oziroma DS enote za sredstva enote, v skladu s potrebami in z možnostmi. Razen tega se bodo uporabila za stanovanjske namene še: — sredstva, ki jih delavci vračajo v obrokih za prejeta stanovanjska posojila, — sredstva, pridobljena s prodajo stanovanjskih hiš ali stanovanj delavcem. — obresti od posojil za stanovanjske namene, — sredstva, ki jih delavci vlagajo kot predplačilo najemnin za pridobitev stanovanjske pravice, — posojila, ki jih najame podjetje oziroma enota za stanovanjske namene, bodisi samo ali skupaj z delavcem, — druga sredstva, ki se pridobijo v zvezi s stanovanjsko gradnjo oziroma v zvezi s reševanjem stanovanjskih problemov delavcev enote. Kdo naj odloča o stanovanjski problematiki delavcev? Okvirni pravilnik postavlja načelo, da naj bi o stanovanjski problematiki svojih delavcev odločali delavski sveti enot, ki jo neposredno poznajo. Centralni DS pa bi lahko odločal le o izjemnih primerih. Kakšni so ti izjemni primeri, pravilnik ne navaja, zato bo moral to presojati centralni DS sam. Družbena in zasebna lastnina stanovanj Podjetje oziroma posamezne enote rešujejo stanovanjsko problematiko svojih delavcev, tako da podpirajo gradnje in druge načine pridobivanja, povečanja in izboljšanja stanovanj, tako v družbeni lastnini, kakor tudi v zasebni lastnini svojih delavcev. S to določbo je okvirni pravilnik upošteval načelo ustave in stanovanjske resolucije, po katerih je stanovanje potrošna dobrina, za katero naj bi prispevali lastna sredstva vsi, ki to zmorejo. Za delavce z nižjimi osebnimi dohodki oziroma z nižjimi prejemki na družinskega člana, kakor tudi za delavce, ki ne želijo pridobiti stanovanja v svojo zasebno last, se gradijo ali kupijo stanovanja, ki so primerna za zdravo življenje in razvoj delavca in njegove družine in pri katerih najemnina in drugi stroški v zvezi s stanovanjem niso tako dragi, da bi sicer ogrožali njihov življenjski standard. Stanovanja v družbeni lastnini se oddajajo v najem delavcem po posebnem sklepu DS enote. O lastništvu stanovanja odloča delavec sam ter ga ni mogoče prisiljevati, da bi se iz stanovanja v družbeni lastnim izselil in da bi pridobil lastno novo stanovanje oziroma da bi kupil stanovanje v družbeni lastnini, v katerem stanuje. Prav tako pa ni mogoče postavljati ovire delavcem, ki želijo z lastnimi sredstvi in z lastnim delom in s pomočjo posojil iz družbenih sredstev, kolikor so ta razpoložljiva, postati lastniki svojih stanovanj. Pravilnik predvideva možnost prodaje stanovanj v družbeni lastnini pod upravo enote za investicije in za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami podjetja, za katera je delavski svet podjetja sklenil, da se prodajo, če je dal za to prodajo soglasje tudi delavski svet enote. Pri prodaji se morajo upoštevati določbe zakona in pravilnika ter mora biti kupnina najmanj v takem odnosu do prometne vrednosti stanovanja, kot ga določa zakon o prometu z zemljišči in stavbami. Znesek kupnine se uporabi za reševanje stanovanjske problematike delavcev tiste enote, ki je imela razpolagalno pravico za stanovanje. Posojila Delavski svet podjetja ali enote lahko z vsemi ustreznimi oblikami posojil in to neposredno delavcu, ali pa potom poslovne banke, podpira reševanje stanovanjskih problemov. Koliko sredstev se nameni za neposredna posojila, določa letni plan. Uporabijo se za vse oblike reševanja stanovanjske problematike. Neposredna posojila delavcem se dajo tudi za tiste primere, pri katerih bi delavec sicer naletel na prevelike administrativne in druge ovire, če bi iskal sredstva za reševanje svoje stanovanjske problematike drugod. Posojila preko banke Letni plan lahko predvidi, koliko sredstev bo namenil za posojila delavcem potom poslovnih bank. Glede oblike posojila potom banke odloča v prvi vrsti delavec, po pogojih, ki jih določi banka s svojimi pravilniki ali drugimi ustreznimi akti. Pravilnik postavlja pri tem načelno določbo, da bi morala biti pri vlaganju sredstev v banko enota udeležena s svojimi sredstvi vsaj v isti višini kot delavec, kolikor ima enota za to razpoložljiva sredstva. Do dela sredstev enote kot udeležbe pri namenskem varčevanju potom banke ima pravico vsak delavec po vrstnem redu, v katerem je sam poprej pričel varčevati pri banki in v katerem je predložil svojo vlogo enoti. Če zaradi porabljenih sredstev ni prišel v poštev v tekočem letu, ima prednost v naslednjem letu. Okvirni pravilnik torej nakazuje vse oblike reševanja stanovanjske problematike, vendar jih ne razčlenjuje tako podrobno, da bi to oviralo delavske svete enot pri oblikovanju določb v lastnih pravilnikih. Pri tem je treba hkrati upoštevati, da ta sprostitev izvira iz spremembe zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Razumljivo pa je, da bo treba te pravice uporabljati preudarno in gospodarno, skratka tako, da bomo lahko čimprej uspešno rešili stanovanjske probleme čim večjega števila delavcev. Srečanje v novi novomeški blagovnici SLAVKO ANDREJČIČ JE ODLIČNO PRESTAL SVOJ PRVI DELOVNI DAN V velikem drenu se je prav odlično znašel. Pojasnjeval je, pomagal pri izbiri številnim, ki so iskali blago v oddelku za moško konfekcijo. Danes se je prvič srečal s strankami na svojem delovnem mestu. Pred kratkim je bil še šolar. Že pred koncem šolskega leta se je prijavil za vajenca. Sprejeli so ga, toliko bolj z veseljem, saj je končal osemletko z odličnim uspehom. Slavku, ki je doma iz Gor. Težke vode, želimo kar največ uspehov in da bi se dobro počutil v naši delovni skupnosti. Pravilnik o pripravnikih in o izpopolnjevanju delovnih sposobnosti v delovnem razmerju Centralni delavski svet podjetja je na 18. zasedanju, dne 18. 4. 1968 sprejel pravilnik o pripravnikih in o izpopolnjevanju delovnih sposobnosti v delovnem razmerju. Na istem zasedanju je CDS sprejel tudi okvirni pravilnik o oblikovanju in delitvi sredstev skupne porabe (oba pravilnika sta objavljena v prilogi te številke glasila). Temeljna razlika med obema vrstama pravilnikov je v tem, da služi okvirni pravilnik kot nek enoten okvir za izdelavo pravilnikov posameznih enot, ki izdelajo na njegovi podlagi svoje lastne pravilnike, medtem ko služi splošni akt, ki ga sprejme CDS, kot pravilnik za neposredno uporabo podjetju in enotam. Pravilnik o pripravnikih in o izpopolnjevanju delovnih sposobnosti v delovnem razmerju je torej splošni akt podjetja kot celote in hkrati neposredno veljaven za vse enote, ki iz tega področja ne sprejemajo svojih lastnih pravilnikov. Organi upravljanja enot urejajo posamezne zadeve v zvezi s pripravniki in v zvezi z izpopolnjevanjem delovnih sposobnosti v delovnem razmerju v mejah pooblastil in pristojnosti po tem pravilniku. Temeljni zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov pri delovnih organizacijah je narekoval centralnim organom upravljanja, da sprejmejo pravilnik o pripravnikih. V postopku za izdelavo osnutka tega pravilnika pa se je pojavilo vprašanje, kaj je z izpopolnjevanjem delovnih sposobnosti med delom, ker je razumljivo, da se človek s prenehanjem pripravniške dobe ne preneha usposabljati pri delu, pač pa, da se nadaljuje to usposabljanje in izpopolnjevanje skoraj vso delovno dobo, ko se mora delavec nenehno prilagajati naprednejšim oblikam organizacije dela in naprednejšim tehnološkim postopkom. Zaradi tega so se sestavljale! osnutka pravilnika odločili, da upoštevajo hkrati dolžnosti po 30. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih in izdelajo skupen pravilnik o pripravnikih in o izpopolnjevanju delovnih sposobnosti v delovnem razmerju, ki naj bi iz tega področja predstavljal organsko celoto. Pripravniki Kdo so pripravniki? Pripravniki so osebe, ki so uspešno končale visoko šolo oziroma fakulteto, ali višjo šolo, ali šolo II. stopnje in ki se po končani šoli prvič zaposlijo. Za novo sprejete delavce, ki so uspešno končali vajeniško šolo, ali šolo za učence v gospodarstvu in ki se med šolanjem praktično usposabljajo pri podjetju, se določbe o pripravnikih ne uporabljajo. Na katera delovna mesta se obvezno sprejemajo pripravniki? Na vsa tista delovna mesta, za katera je s poslovnikom enote, pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov enote ali drugim ustreznim splošnim aktom enote predpisana praksa enega leta in za katera se zahteva visoka ali višja šola ali šola druge stopnje, se ob- vezno sprejemajo na delo pripravniki. V splošnih aktih enot, zlasti v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov oziroma drugih ustreznih splošnih aktih, bodo morale vse enote, ki tega še niso izvedle, v čim krajšem času predpisati zahteve glede šolske izobrazbe in glede prakse. Ker traja pripravniška doba po novem pravilniku eno leto, pridobi torej pripravnik pogoje za vsa tista delovna mesta, na katerih se zahteva praksa enega leta in ustrezna šolska izobrazba. Zato se morajo ta delovna mesta rezervirati za pripravnike. Kako se določi število pripravnikov? V naši republiki doslej še ni bil sprejet predpis, ki bi vezal delovne organizacije, da morajo po nekih zunanjih merilih in kriterijih sprejemati določeno število pripravnikov. Tak predpis bi predstavljal medvedjo uslugo tako za same pripravnike, kot za delovne organizacije, ker bi nehote diktiral obvezno sprejemanje pripravnikov tudi tam, kjer ni pogojev in potrebe zanje in kjer bi jim delovne organizacije ne mogle zagotoviti uresničevanje njihove pravice do dela in do starosti zaposlitve. Naš pravilnik je zaradi tega določil, da se v perspektivnem planu kadrov predvidi za dobo petih let potreba po pripravnikih z visoko šolo, z višjo šolo in s šolo druge stopnje, in sicer ločeno po strokah. Za posamezne enote se predvidi število pripravnikov ob upoštevanju novih gradenj in razširjanja kapacitet in ob upoštevanju modernejše organizacije dela in upoštevanju rednih upokojitev. Na podlagi perspektivnega plana se ob sprejemu letnega plana za podjetje kot celoto in za posamezne enote določi število pripravnikov za naslednje leto. Za letošnje leto je bilo to urejeno s posebnim dodatkom k letnemu planu. Tak način določanja števila pripravnikov naj bi zagotovil tako podjetju kot enotam usklajeno in sistematično sprejemanje pripravnikov, ki jih dejansko potrebujemo. Hkrati pa naj bi tak način sprejemanja zagotovil tudi pripravnikom stalnost zaposlitve, ker jim bodo že s planom zagotovljena ustrezna delovna mesta, na katera bodo razporejeni, če bodo uspešno zaključili pripravniško dobo. Kroženje pripravnikov Za vse pripravnike je določena enotna pripravniška doba enega leta. V tej dobi naj bi se pripravnik seznanil z delovnimi mesti, ki so v neposredni in posredni zvezi z njegovo stroko, kakor tudi z delovnim mestom, na katero bo predvidoma razporejen po uspešnem zaključku pripravniške dobe. Pravilnik določa, da se mora opraviti kroženje pripravnika v dveh delih. V prvem delu, ko pripravnik dejansko kroži po različnih delovnih mestih, bi se moral seznaniti z delovnimi mesti in deli, za katera je potrebno, da jih spozna za uspešnejše delo za svojo poznejšo stalno razporeditev. To kroženje naj bi trajalo najmanj šest, a največ devet mesecev, na posameznem delovnem mestu pa najmanj 15 dni. V drugem delu, ki traja najmanj tri do največ šest mesecev, pa mora pripravnik spoznati delo na svojem delovnem mestu, na katero bo razporejen po uspešnem zaključku pripravniške dobe. Ugotavljanje usposobljenosti Pripravnika mora v vsej pripravniški dobi voditi mentor, ki mora iskati čim uspešnejše oblike, da pripravnik pridobi v času kroženja potrebne delovne izkušnje in usposobljenosti. Mentor mora biti izkušen delavec iz iste ali druge enote, ki zlasti praktično obvlada stroko, za katero mora pripravnik pridobiti delovne izkušnje. Mentor sproti ustmeno ugotavlja skupaj z vodjem neposredne delovne skupine, kako je pripravnik spoznal dela na posameznih delovnih mestih pri kroženju. Končno ugotavljanje pripravnikove usposobljenosti opravi komisija upravnega odbora enote 30 dni pred potekom pripravniške dobe. Preizkus je ustmen, o uspešnem preizkusu izda komisija pismeno sporočilo pripravniku in komisiji za sprejem in razporejanje. Če pripravnik ni uspešen, se preizkus ponovi v 15 dneh, in sicer pismeno. O končnem negativnem uspehu mora komisija sprejeti soglasen sklep. V tem primeru ima pripravnik pravico ugovora. Če pristojni organ ugovoru ne ugodi, mora komisija za sprejem in razporejanje pripravnika razporediti na drugo delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje. Če takega delovnega mesta ni, ali če pripravnik odkloni razporeditev, mu preneha delo po določbah pravilnika o delovnih razmerjih. Osebni dohodki pripravnikov se določajo s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov enote. Če pa pravilnik enote nima določil o osebnih dohodkih pripravnikov, se uporabijo določbe pravilnika o pripravnikih, po katerih je osnova za pripravnika z visoko šolsko izobrazbo 1.000 Ndin, z višjo 800 Ndin, za pripravnika s šolo II. stopnje oziroma srednjo šolo pa 600 Ndin. To velja za prvih šest mesecev, oziroma do prvega v naslednjem mesecu, ko je pripravnik dodeljen na delovno mesto, za katero je predviden. Nato dobi pripravnik osebni dohodek po tem delovnem mestu, zmanjšanem za 10%>, vendar mora kljub temu zmanjšanju dobiti najmanj 10 % več kot v prvih šestih mesecih, oziroma kot v času splošnega kroženja. Izpopolnjevanje delovnih sposobnosti v delovnem razmerju Pravilnik o pripravnikih in o izpopolnjevanju delovnih sposobnosti v delovnem razmerju zajema obširno vse oblike izobraževanja oziroma izpopolnjevanja delovnih sposobnosti med delom. Posebnost tega dela pravilnika so tudi določbe o priznanju praktične usposobljenosti delavcem, ki daljšo dobo ustrezno zadovoljujejo zahtevam svojega delovnega mesta, čeprav ne izpolnjujejo zahtev glede šolske oziroma strokovne izobrazbe. Glede na pomembnost in obšir-nost tega dela pravilnika bomo v eni izmed naslednjih številk skušali napisati nekaj podrobnosti tudi o teh določilih pravilnika. TMI: modernizacija proizvodnega procesa se nadaljuje. Komora za ohlajevanje drobovine že služi svojemu namenu Ob novem zaščitnem napisu in zaščitnem znaku podjetja Mercator CDS je po razpravah, in pripravah, ki so potekale skoraj 2 meseca, dokončno sprejel nov zaščitni napis našega podjetja in osvojil prvič, odkar podjetje obstaja, tudi zaščitni znak podjetja. Pravzaprav je bil naš cilj zaščitni znak, za katerega smo iskali najboljšo rešitev; ob razpravah o njem pa smo prišli do zaključka, da je z novim zaščitnim znakom nujno potrebno uskladiti tudi zaščitni napis Mercator in osvojiti tridimenzionalni zaščitni znak, ki naj bi v večini primerov nadomestil svetlobne napise na naših lokalih, hkrati pa bi bil vidnejši. Zaščitni napis, zaščitni znak, barva in tridimenzionalni zaščitni znak (kot svetlobni napis) so opisani v pravilniku, ki ga tudi objavljamo. V teh vrsticah naj navedemo le nekaj osnovnih motivov, ki govorijo v prid odločitvi CDS in ki so bili v razpravah osnova, da so bila pravila o zaščitnem znaku podjetja tudi sprejeta. Današnji čas intenzivnih oblik življenja in poslovanja zahteva v vsakdanjem okolju enotno spoznavno, vidno karakteristiko za posamezne oblike pojavljanja neke večje skupnosti (podjetja) v poslovnem in družbenem življenju. Intenzivna sredstva obveščanja postajajo vse pomembnejša in so toliko bolj učinkovita, kolikor bolj so izrazna v merilu in v svoji jakosti. Če želimo, da ostane poslovna organizacija v današnji konkurenci opazna in tembolj spoznavna, mora ta pač zelo premišljeno izbrati svoje tipične karakteristike v vsakodnevnem pojavljanju v javnosti in v poslovanju in te tipične karakteristike tudi dosledno in enotno uporabljati. Ko smo se odločali za oranžno barvo zaščitnega znaka, nam je služilo za osnovo spoznanje psihologov, ki temelji na številnih študijah, ki dandanes po vsem svetu dokazujejo, da je v podjetju, ki se ukvarja pretežno s prodajo ali proizvodnjo prehrambenih proizvodov, bistven in zelo pomemben izbor barve. Ta naj bo za prehrambeno stroko iz toplega dela barvne lestvice. Zato smo se odločili za svetlo oranžno barvo, ki je v skupini toplih barv najbolj intenzivna, in pa ker je konkurenčne trgovske hiše v Sloveniji še ne uporabljajo. Zaščitni znak podjetja: črka M vpisana v dva dotikajoča se kvadrata, je v bistvu zelo razpotegnjena črka M. Prav to pa nam dopušča, da se pod njim uspešno navezuje tudi zaščitni napis Mercator, ki je sam po sebi zelo dolg. Pri tem pa le-ta dosega kar zadovoljivo velikost in estetsko razmerje v kompoziciji z likom dveh kvadratov in v njih včrta-no veliko začetnico naziva našega podjetja. Zaščitni napis Mercator, ki se navezuje na zaščitni znak, je usklajen s soaoono tipografijo. Zanj smo izbrali moderno tipo črk (folio breitfett), za katere so strokovnjaki ob številnih raziskavah ugotovili, da so izredno dobro čitljive, kar ima zlasti velik pomen za osvetljene pa tudi neosvetljene napise, lepake in druge tiskovine. Pri izbiri zaščitnega znaka smo upoštevali, da je treba najti tudi za svetlobne napise karakteristični razpoznavni znak, ki naj bi bil ekonomičen tako v finančnem kot v prostornem oziru, prilagodljiv višinam zgradb, različ- Zbranim gostom in občanom je prvi spregovoril generalni direktor tov. Adolf Osterc: Dovolite mi, da vam ob današnjem pomembnem delovnem uspehu zaželim v imenu kolektiva veletrgovine Mercator in v svojem lastnem imenu dobrodošlico v Novem mestu ter vas vse prisrčno pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste s svojo prisotnostjo počastili veliko delovno zmago našega kolektiva. Prebivalcem Novega mesta in okolice dajemo namreč z današnjim dnem na voli o sodobno in moderno opremljeno blagovnico, ki bo po svoji založenosti in izbiri ter dimenzijah lahko zadovoljila slehernega kupca, prebivalca dolenjske metropole in njene okolice. Redek kraj na Slovenskem se lahko ponaša s tako urejeno in po sodobnih metodah prodaje opremljeno blagovnico. Naš celotni kolektiv se je v polni meri zavedal odgovorne in dokaj zahtevne naloge, ko je začel pripravljati preureditev te stavbe. Iz dokaj neugodne gradbene zasnove smo v težnji po moderni tehnologiji prodaje storili vse, kar se je storiti dalo. Vsekakor pa moramo poudariti, da je zasluga današnjega uspeha integracijski proces, ki edini omogoča uspešno izvajanje programa razširjene reprodukcije. Taka integracijska gibanja, ki so v našem dosedanjem delovanju zavzela neslutene dimenzije, nam tudi za jutrišnji dan nakazujejo nove perspektive. Širom slovenske zemlje in tudi izven nje se integracijske prednosti in ekonomska urejenost vse bolj uveljavljajo in že predstavljajo nepogrešljivo obliko modernega gospodarjenja v borbi za ceneno in moderno zadostitev potreb tržišča. Zato naš nadaljnji razvoj bazira na takih osnovah, ki ob urejenih medsebojnih odnosih znotraj podjetja, ob upoštevanju načel dobrega gospodarjenja, daje zadostno jamstvo nadaljnje rasti in razvoja podjetja tudi v bodoče. Osnovna odgovornost in vodilo, ki nas pri tem spremlja in se je naš kolektiv v celoti zaveda pa je nenehna skrb za po- nim fasadam in širinam ulic in ki bi končno, v posebnih primerih, tudi dovoljeval ustrezne kombinacije (namestitev na fasadah pa tudi na samostoječih napisih na drogovih). Tako smo se odločili za tridimenzionalni zaščitni znak, ki naj se pojavlja na sleherni prodajalni in sleherni poslovni ali katerikoli drugačni stavbi, v kateri se razvija naša dejavnost. Sprejetje zaščitnega znaka, zaščitnega napisa in tridimenzionalnega zaščitnega znaka, kakor tudi sprejetje enotnega karakterističnega svetlobnega napisa, ima ogromen pomen v poslovnem življenju, v propagandi in informacijah, ker ustvarja enotno identiteto in pri- trošnika za zadovoljitev vseh njegovih potreb na domačem tržišču. To je družbeno poslanstvo trgovine, ki mora z vso tenkost-jo prisluhniti željam potrošnika in jih zadovoljiti. Razumljivo je, da skrb za občana ni samo primat trgovine, temveč je to dolžnost vseh družbeno odgovornih činiteljev od občinskih skupščin do vseh njenih samoupravnih organov. Zato naše podjetje veletrgovina Mercator v izvajanju svojega programa razvoja najtesneje sodeluje z veliko večino OS v Sloveniji ter s skupnimi napori v službi občanov uspešno premagujemo težave, ki jih vsak dinamični razvoj nenehoma poraja. Z nekaterimi in teh je resnično malo pa želimo naše sodelovanje v bodoče utrditi in izooljšati. Lokalisti-čna gledanja in zapiranje v ozke lokalne okvire hromijo celotni gospodarski razvoj družbe, posledice pa občuti v končni fazi le potrošnik. Trdim in prepričan sem, da se ne motim, da celotno speva k spoznavanju celovitosti podjetja, njegovih razsežnosti in širini delovanja. S tem, kar smo osvojili, smo si odprli pot in se zavestno tudi odločili, da nadalje krepimo enotnost podjetja, pospešujemo njegovo celovitost in obsežnost tako pred potrošniki in poslovnimi ter ostalimi sodelavci. To pa nedvomno pospešuje tudi zaupanje potrošnika in poslovnih partnerjev v podjetje. Dosedanje pozitivne ocene s strani strokovnjakov kot laikov o uspešnosti likovne izvedbe, o doseženi estetiki in vizualni učinkovitosti zaščitnega znaka so nam dokaz, da smo se pravilno odločili, kar naj do neke mere opraviči to, da je bila pot do njega dolga a previdna. gospodarsko področje predstavlja, oziroma mora postati enotno tržišče, na katerem naj opravlja zahtevni blagovni promet tisti, ki je sposoben in je kos tej zahtevni družbeni dejavnosti. Zato ob naporih za uveljavitev družbene in gospodarske reforme ni mesta ozkim, ekonomsko in tudi politično škodljivim stališčem, prav tako pa tudi ne ustvarjati nesocialistično razliko »kaj je domače podjetje« in kaj ni. Razvoj bo taka škodljiva gledanja v celoti zaviral in dal prednost ekonomiki, redu in skupni družbeni skrbi za občana. Naš program razvoja za jutri je trden in odločeni smo po tej naši poti v službi občana odločno nadaljevati. Novomeščani, prebivalci Dolenjske, ob današnjem dnevu, ko otvarjamo prvo največjo in moderno opremljeno blagovnico tega področja slovenske zemlje, želim, da bi vam v celoti služila, da bi bili z našim delom kar najbolj zadovoljni. Pričakujemo še nadaljnjega vašega sodelovanja Otvoritve nove blagovnice so se udeležili predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij. Med navzočimi je bil tudi predsednik občinske skupščine Novo mesto tovariš Franci Kuhar NOVO MESTO, 11. JULIJ 1968 OTVORITEV NOVE BLAGOVNICE Množica zbranih občanov iz Novega mesta ter bližnje in daljne okolice nam je izrekla svoje zaupanje. Svečano vzdušje pred otvoritvijo. Že prvi dan 80.000 Ndin prometa. ter vam bomo za vse vaše sugestije in nasvete nadvse hvaležni. Za njim je spregovorila predsednica centralnega delavskega sveta tovarišica Vera Aljančič Pozdravljam vas v imenu centralnega delavskega sveta Veletrgovine Mercator, kakor tudi v svojem imenu in vam želim, da bi bil današnji dan za vse nas, ki smo se tukaj zbrali, prijeten in koristen. Čeprav smo v tem letu imeli že večkrat priložnost, da se ob Predsednica CDS tovarišica Vera Aljančič predaja novo blagovnico v upravljanje delovnemu kolektivu PE Standard takih prilikah srečujemo s potrošniki in družbeno-političnimi delavci, da izmenjamo ob takih prilikah svoja mnenja in izkušnje, pa je današnji dan še zlasti pomemben. Otvarjamo sodobno blagovnico, eno prvih v tem obsegu in tem mestu, kar nas navdaja z zadovoljstvom in potiska v pozabo vse težave, ob zavesti, da smo gradili za potrošnika, za njegove potrebe, za njegovo zadovoljstvo in edinole z željo, da mu skušamo čimbolj približati vse dobrine, kar jih danes proizvaja in nudi naše socialistično gospodarstvo. Skratka, da približamo potrošniku čimbolj vse to, kar dandanes nudi industrija in obrt. Veletrgovina Mercator ima danes na dolenjskem področju 57 prodajaln, ki jih neposredno opravljajo 4 poslovne enote. Z velikim trudom in nemajhnimi sredstvi smo hoteli obnavljati zastarele prodajalne, ki smo jih podedovali, posodobiti način poslovanja, razširiti v njih izbor blaga. Vendar pa vse to ni moglo zadostiti našim stremljenjem, da je treba trgovino posodobiti, jo bolje opremiti in tako nuditi potrošniku več, saj to terja tudi njegova dvigajoča se življenjska raven. Kljub težavam, ki so znane zlasti še v trgovini živilske stroke, zaradi njene nizke aku-mulativnosti, pa smo letos le zgradili samo na področju Dolenjske kar 3 nove trgovske obrate, in to: samopostrežbo in bile v Metliki, salon pohištva v Novem mestu in blagovnico v Novem mestu, ki jo danes otvarjamo. Vsi ti našteti na novo zgrajeni trgovski obrati obsegajo blizu 1700 m2 površin in veljajo blizu 4 milijone novih dinarjev. Novomeška blagovnica je v letošnjem investicijskem programu Veletrgovine Mercator največji trgovski obrat, saj obsega blizu 1000 m2 površin in predstavlja po kvadraturi kar 15 % letošnjih novogradenj. Naj omenim še to, da bo Mercator zgradil do konca tega leta skupno 6.500 m2 uporabnih površin sodobno opremljenih trgovskih obratov. Tako bodo sledile otvoritvi v Novem mestu otvoritve na Vrhovcih, v Soseski 6, v Ljubljani, v Črnučah, v centru Ljubljane v Gregorčičevi ulici, medtem ko smo že odprli blagovnico v Lučah, samopostrežbo in bife v Metliki, samopostrežbo v Grosupljem, samopostrežbo in bife na Vevčah ter salon pohištva v Novem mestu. Naša 3.000-članska delovna skupnost, ki ustvari letno blizu 800 milijonov Ndin prometa, daje letno blizu 12 milijonov Ndi-narjev za razširjeno reprodukcijo z enakim posluhom tako za potrošnike v mestih, kot na pode- Prijaznost — polovica kupčije (motiv iz nove blagovnice v Novem mestu) zelju, upoštevaje potrebe in interese potrošnikov in prizadevanja družbeno-političnih dejavnikov v občinah. Dovolite mi, da naslovim nekaj besed delovni skupnosti poslovne enote Standard! V imenu celotne delovne skupnosti in v imenu CDS vam dolgujem zahvalo za ves trud, ki ste ga bili vložili za izgradnjo tega zares lepo urejenega objekta. Prizadevali ste se za modeme koncepte pri ureditvi in opremi in Mercator se tudi strokovno pripravljali na nove naloge v novem takem obratu. Potrudili ste se za ustrezni izbor blaga v tej blagovni hiši z dobrim poznavanjem potreb mestnega in okoliškega potrošnika. Prepričana sem, da bo stalni kontakt s potrošniki najboljša garancija za ustrezen uspeh trgovine in da boste s svojim dobro pripravljenim kadrom priborili še večjo popularnost naše velike trgovske hiše. Dovolite mi, da se ob tej priložnosti zahvalim tudi za cenjeno sodelovanje vsem sodelujočim iz zavoda Investe, prav tako projektantu ing. arh. Petru Kerševanu, ki je s svojo nadarjenostjo, ambicijami in izkušnjami doslej prispeval nemajhen delež k sodobnemu konceptu in fiziognomiji naših trgovskih obratov. Zahvaljujemo se izvajalcu del Splošnemu gradbenemu podjetju Grosuplje in ostalim kooperantom, posebej pa naj izrečem zahvalo tudi vsem družbeno-politič-nim dejavnikom Novega mesta, ki so pokazali razumevanje za naša prizadevanja za razvijanje in modernizacijo trgovine. Pri vsem tem pa ne moremo prezreti, da ima dobršen del zaslug za naše uspehe na področju razširjene reprodukcije predvsem celotna delovna skupnost Veletrgovine Mercator, ki se je zavestno odločila, da nosi dokajšen del bremen, ki jih prinašajo vsi napori razširjene reprodukcije. Otvarjam novo blagovnico v Novem mestu in jo predajam v upravljanje delovni skupnosti poslovne enote Standard z željo, da bi jo uspešno vodili in upravljali v zadovoljstvo vseh potrošnikov in s tem tudi v zadovoljstvo naše celotne delovne skupnosti. Tovarišica Veselova, predsednica DS PE Standard je v imenu DS enote prevzela v upravljanje novo blagovnico. »Zavedamo se svojih velikih obveznosti, dolžnosti pa tudi, obenem pa smo veseli dosedanjih uspehov. Obljubljamo delovni skupnosti, da bomo uspešno vodili novo blagovnico — v zadovoljstvo občanov in v zadovoljstvo naše celotne delovne skupnosti.« Tatjana Gros v pogovoru z našo sodelavko o vtisih o blagovnici Vtisi kupcev v blagovnici v Novem mestu Nova samopostrežba Otvoritev blagovnice v Novem mestu ni bil le »dogodek leta« za PE Standard, da ne rečem za vso našo delovno organizacijo. Ne pretiravam, če rečem, da je bil to prav tako velik dogodek za Novomeščane in okoličane. Takoj, ko je bila odprta blagovnica in so se odprla ena izmed velikih vhodnih vrat ter je predsednica CDS tovarišica Vera Aljančičeva prerezala vrvico, se je množica potrošnikov nekaj minut neprekinjeno valila po stopnicah in v 10 minutah napolnila do zadnjega kotička vse tri etaže, ki imajo s stopniščem vred kar 1.000 m2 površine. Znano je, da je že pred otvoritvijo »šel glas v deveto vas«, da bo blagovnica Mercator bogato založena in nadvse lepo opremljena, zato ni čudno, da smo prvega obiskovalca, ki je čakal na otvoritev, srečali že ob pol sedmih pred vhodnimi vrati, čeprav je bila napovedana otvoritev za 11. uro. V veliki gneči nakupovanje ni bilo tako lahko. Med množico je bilo tudi precej ogledovalcev, ki so se odločili, da bodo ponovno prišli malo pozneje ali drugič. S težavo sem se prerinila do tega ali onega kupca, da ga povprašam za mnenje in vtis o blagovnici in o tem, kaj je kupil. »O. zelo mi je všeč,« je dejala Angela Brezovar, »to pa je blagovnica, zares! No, ne vem še, kakšne so cene,« je previdno pristavila. »Verjetno bo, kot je po navadi: nekaj ceneje, nekaj pa ne. Prišla sem kupit otroško perilo.« »In kako ste zvedeli za otvoritev?« sem jo vprašala, ko je povedala, da je doma iz Gotne vasi 44. »Po radiu sem slišala, saj je včeraj popoldne in zvečer napovedal njeno otvoritev.« Marijo Gorenje iz Šentjerneja je kolegica opozorila na otvoritev. »Vse je tako svojstveno, take blagovnice še nisem videla,« je dejala. Skupaj sva ogledovali konfekcijski oddelek in v njem lična vrtljiva stojala, na katerih so bile obešene ženske obleke. Naša znanka iz Šentjerneja je med njimi našla, kar je iskala... »Blagovnica je zelo lepa,« je brez ovinkov odgovorila tovarišica Marta Prijatelj, po poklicu računovodkinja. Zelo pohvalno se je izrazila o konfekcijskem oddelku. In kaj ne bi bila, saj kot je povedala, je dobila kar tri obleke za isti denar, ki bi ga sicer morala odšteti šivilji za delo ene obleke. Tovariši iz PE Standard so se zares temeljito pripravili na otvoritev. Priznati moram, da niti v Ljubljani nisem videla toliko lepih in modernih poletnih modelov oblek in tako poceni, kot tokrat v Novem mestu. Arhitekt je v tej blagovnici^ pokazal vrsto domiselnosti. Naj ga predstavim, to je Peter Kerševan. Že dokaj projektov je naredil za našo trgovsko hišo. Njegovo delo je SP Metlika, SP Vevče, novomeška blagovnica, SP Črnuče, Vrhovci — slednji dve prideta še nared za otvoritev. Vedno je zelo resen in redkobeseden. Tokrat se je rahlo smehljal. Očitno je bil zadovoljen. Kup drobnih zavitkov je imela v roki Joži Košak, gospodinja, ki je prišla iz 6 km oddaljenih Jelš. »Kar všeč mi je,« je dejala, »lepo je urejeno in veliko lepega je v njej, le velik dren je, pa si ne morem ustvariti pregleda nad oddelki in blagom. Kupila sem le drobnarije, za vsakega pri hiši po nekaj,« je pristavila z ljubeznivim nasmehom. V drugem nadstropju. »Glej jo, Tatjano Gros!« mi je dejal reporter Dela, tovariš Peter Romanič, s katerim sva se brezuspešno iskala že pred otvoritvijo. Takoj sem izkoristila priložnost, poprosila simpatično in-terpretatorko popevk za njene vtise, Romaniča pa za posnetek. »Naravnost presenečena sem. Po pravici povem, nisem pričakovala take trgovine. Menila sem, da bo pač kaj povprečnega, bolj podeželskega. Prijetno sem presenečena, kako lepo je blagovnica urejena, prav velemestno. Kot kupec pa sem prišla pogledat konfekcijo, rada bi si kaj izbrala, če bom v tem drenu uspela, sicer pa bom morala ponovno priti...« Dunaja Pogajen iz Podturna dela v tovarni perila Labod v Novem mestu kot krojilka. »Izbrala sem si dve obleki v konfekcijskem oddelku. Blagovnica mi ’e nadvse všeč. Za otvoritev sem izvedela po radiu.« V konfekcijskem oddelku so bile Marinka Dular, Vera Košak in Martina Mesarič. Komaj sem jim zastavila vprašanje nekaj po dvanajsti uri o prometu v tem času: 220.000 Sdinarjev v pičlih 45 minutah. Tovarišica Iva Bajer mi je postregla s podatkom o prometu v odedlku za perilo: 477.309 Sdinarjev v dobrih 45 minutah. In še podatek za oddelek s kozmetiko in bižuterijo: 115.000 Sdinarjev. To pa je za ta oddelek res veliko. Predsednica DS PE Standard tovarišica Marija Vesel prevzema v imenu delovne skupnosti enote novo blagovnico v upravljanje, z zagotovilom, da se bo kolektiv nenehno trudil in skrbel za to, da bodo lahko potrošniki vsestransko zadovoljni V četrtek, 7. marca je naše podjetje odprlo novo samopostrežno trgovino v Metliki. To je prva samopostrežna trgovina v metliški občini, sodobno urejena in funkcionalna. To je trgovski objekt, ki bi bil marsikateri občini, kakor tudi trgovski organizaciji lahko samo v ponos. S tem ne mislimo samo na provincialna središča, pač pa tudi na naša največja mesta. Z otvoritvijo te trogvine ni samo pridobila poslovna enota Metlika, pač pa vse podjetje. Takšne trgovine bo naše podjetje postavilo v bližnji bodočnosti še v Črnučah, na Vevčah itn. Torej je z otvoritvijo te trgovine položen temeljni kamen tipske gradnje. Prednosti tipskega sistema gradnje dodobra poznajo predvsem večje trgovske organizacije v tujini, ki se ga poslužujejo, če se ga le morejo. NA DAN OTVORITVE Metlika je bila svečano pripravljena. Ob novem trgovskem objektu so plapolale zastave, za prebivalstvo tega belokranjskega mesteca pa je bil pogovor o otvoritvi trgovine tema številka ena. Na stotine in stotine občanov je pohitelo na otvoritev, med njimi tudi tisti iz bolj oddaljenih krajev. S svojimi nakupi so izrazili zaupanje v našo trgovsko organizacijo, pred blagajnami je bila prava gneča. Degustacija kave Mercator, cigaret TTL in pijač Dana je izredno uspela. Kako tudi ne, saj je kaj takega za Metliko novost, poleg tega pa tudi prebivalci tega kraja vedo, da tako proizvajalci kot trgovina nanje niso pozabili. Sam trgovski objekt je pomaknjen proti novogradnjam, v njegovi okolici rastejo novi stanovanjski bloki. Pod skupno streho je bife in velika samopostrežba ter ločen prostor, v katerem je Mesno podjetje Metlika uredilo mesnico. Vsi trije prostori imajo skoraj 500 m2 uporabne površine, v katero pa niso zajeti pisarniški, skladiščni in ostali prostori. Pred samo trgovino je ploščad, kjer je poleti moč namestiti več miz in stolov, tako, da bife lahko opravlja tudi klasične gostinske usluge. Precejšen parkirni prostor ob urejeni okolici bo nedvomno zvabil tudi marsikaterega turista, saj je Bela krajina v tem smislu hitro razvija, motoriziranih »nomadov« je v tej V iF: tKJl PE Metlika: Če bo vsak dan toliko potrošnikov v novi SP —- so bila sredstva dobro naložena PE Metlika: Novo SP v Metliki je odprl predsednik občinske skupščine tovariš Franc Vrviščar (desno) PE Metlika: Pogled v notranjost nove SP v Metliki PE Metlika: Bogata založenost in velika izbira v novi SP bo lahko zadovoljila slehernega potrošnika v Metliki pokrajini iz dneva v dan več. In viden kandelaber z napisom »mercator« z metliškim grbom na vrhu jih bo na to opozoril, vodomet na nekoliko vzdignjeni ploščadi in urejen prostor pred trgovino pa privabila. V KORAK Z RAZVOJEM V Razgovoru s Francetom Kobetom, direktorjem PE Metlika, ki ni mogel prikrivati zadovoljstva ob otvoritvi nove samopostrežne trgovine, smo lahko po-bliže spoznali metliški »trgovski svet«. Nova samopostrežna trgovina v Metliki je bila nujnost, je začel direktor Franc Kobe, posebno še, če mislimo iti v korak z razvojem trgovine drugod, kakor z razvojem trgovine nasploh v primerjavi z industrijo in ostalimi vejami gospodarstva. Do zdaj kaj takega ni mogla v Metliki nuditi nobena špecerijska trgovina. Dozdajšnje klasične trgovine so bile premajhne in zastarele, da bi lahko nudile dovolj veliko izbiro blaga, da bi lahko potrošnikom sodobno postregli. Prodajna površina trgovin je bila premajhna in v okviru dozdajšnjih trgovin na kaj takega sploh ni bilo mogoče misliti. Vse drugače je zdaj, ko smo odprli novo, sodobno samopostrežno trgovino. V njej lahko potrošnik kupi od osnovnih živilskih artiklov, do zelenjave in delikates, kakor tudi drobno industrijsko potrošno blago —■ od galanterijskega blaga pa vse do manufakturnega. In kaj lahko porečete z ozirom na novi trgovski objekt; na eni strani kot potrošnik, na drugi pa kot trgovec? smo povprašali simpatičnega direktorja. Vsekakor je nova trgovina nekaj pozitivnega, pridobitev za meščane, okoličane, pa tudi za naš razvijajoči se turizem. Veseli me, da smo tudi v Metliki dobili nekaj novega, sodobnega. Po drugi strani pa vsekakor ne morem mimo tega, da novi trgovski ob- & jekt stoji zahvaljujoč se integraciji. Naša PE kot samostojni kolektiv kaj takega zdaleč, zdaleč ne bi zmogla. Pri tem seveda gre tudi za razumevanje samoupravnih organov veletrgovine Mercator, kakor tudi ostalih či-niteljev, da so se odločili ravno za Metliko, da so namenili v ta objekt velika sredstva, ki se takoj ne bodo mogla amortizirati, pač pa šele čez čas. Prav tako pa gre zahvala Dolenjski banki in hranilnici za premostitveni kredit. SAMOPOSTREŽBA JE ŽELJA POTROŠNIKOV To so bile prve besede Nika Zupaniča, načelnika za gospodarstvo metliške občine, ko smo ga pobarali, kaj misli o novem trgovskem objektu. Poglejte! Ljudje so kar z nevoščljivostjo gledali proti sosednjemu Črnomlju, ki se je s takšnim objektom že ponašal. Zakaj ga ne bi mogli imeti tudi mi tu v Metliki? Nimam namena govoriti o kakšnem izredno dobičkonosnem poslu te samopostrežne trgovine, kajti to bi bila iluzija. Vendar moram poudariti, da v okolici trgovine raste novo stanovanjsko naselje, ki bo že v bližnji bodočnosti stalni potrošnik te trgovine. Tu seveda še moramo dodati, da se bo velika večina okoličanov, ne samo iz naše občine, pač pa tudi iz sosednje republike Hrvatske navezala na to trgovino. Za Metličane je ta lokal res izredna pridobitev. Vse potrošno blago je na kupu, v trgovini pod eno samo streho. Končno smo s to trgovino dobili tudi »gostinski« lokal, kjer bo moč dobiti tople malice, seveda s hitro in solidno postrežbo in kar je za delovnega človeka še bolj važno — poceni. In ne samo, da upam, pač pa tudi trdim, da bo ta objekt rentabilen.« »Mercator je prispeval svoj delež pri razvoju gospodarstva v naši občini. In če bi se tudi druge dejavnosti, ne samo trgovina, tako uspešno razvijale, bi bili zelo zadovoljni, je pričel Slavko Prevanšek, podpredsednik skupščine občine Metlika. Bela krajina bo sčasoma postala izredno zanimivo tržišče. Tisti, ki bo to tržišče prvi osvojil, bo potegnil levji delež zaslužka. Namreč računati moramo, da se bo Bela krajina z ozirom na porast turizma v smislu vsesplošnega napredka in razvoja življenjskega standarda kaj kmalu razvila v izredno turistično privlačno področje. To nam nedvomno pričajo številna privlačna področja naravnih lepot, kultumo-zgodo-vinskih spomenikov in spomenikov iz NOB, kakor tudi vinorodna pokrajina sama ter še kup drugih zanimivosti. Prepričan sem, da se bo ta objekt že v desetih letih poplačal. Na področju trgovske mreže pa sem mnenja, da bo v bližnji bodočnosti že potrebno misliti tudi na trgovino s specializirano dejavnostjo želez-ninske stroke, v kateri bodo na voljo rezervni deli za avtomobile, gospodinjski in ostali električni aparati ter drugo potrošno blago. Sicer pa, če bi se druge dejavnosti v naši občini tako razvijale kot trgovina, bi naša občina lahko že štela med razvite. Nedvomno pa je pričakovati, da se bo v kratkem gospodarstvo v naši občini precej spremenilo. Do zdaj je bila naša občina izrazito kmetijska, toda v kratkem bodo zaživele industrija, turizem in druge veje gospodarstva. In trgovina, če se bo v naši občini razvijala naprej tako dobro kot do zdaj, bo na vse te spremembe pripravljena. Z NOVIM LETOM SE JE ZDRUŽILA Z VELETRGOVINO MERCATOR EMBA: Ustvarjalno in gospodarno sožitje Obratna enota Emba: Pogled v pražarno. Tudi v tem oddelku tiči ena od »skrivnosti« o stopnji kvalitete naše kave Z novim letom se je združilo z veletrgovino Mercator podjetje za predelavo in embaliranje živil, bolj znano s krajšim imenom — Emba. Referendum o združitvi sta oba kolektiva opravila že v decembru. V Embi so z eno samo izjemo vsi člani kolektiva glasovali za združitev. Že tak rezultat dokončne volje kolektiva dokazuje, da se je Emba odločila za skupno gospodarsko pot z veletrgovino Mercator zavestno in v prepričanju, da bo poslovanje skupno z velikim podjetjem prineslo vsem, tako tudi obratni enoti Emba, nove možnosti za še učinkovitejši poslovni razvoj. Predno si ogledamo zasnovo za to skupno pot in jasno začrtane perspektive združenega podjetja je prav, da pobliže spoznamo razvoj Embe — novega člana našega velikega kolektiva. Pri tem nam bosta pomagala direktorica Embe tovarišica Julija Ka-ris-Bevčar in predsednik delavskega sveta Boris Vavpotič, ki je po službenem mestu obrato-vodja. Embina dosedanja 'zgodovina je kratka, saj šteje njena starost vsega dobrih dvanajst let. In vendar je v tem kratkem času znala živeti tako bogato, ustvarjalno in gospodarno, da sodi danes med kolektive, ki so dosegli v svojem obstoju najbolj buren razvoj. Prisluhnimo, kako se te trditve ujemajo s podatki in pričevanjem direktorice, ki je vodila podjetje od nastanka naprej in ki ji kolektiv brez hvalisanja pripisuje največ zaslug za razvoj podjetja: »Začeli smo leta 1956 z enim samim milijonom dinarjev obratnih sredstev, v starih hlevih in umazanih delavnicah, brez odjemalcev in brez vsakršnih izkušenj.« Zelo beden začetek, kajne? In če povemo, da je imelo tedaj šest zaposlenih delavcev, osnovnih sredstev v vrednosti 300.000 Sdi-narjev, toliko kot približno velja danes moped, potem je podoba Embinih težkih začetkov še bolj očitna. Od občinskih mož dalje so vsi zmajevali z glavo, ko je kolektiv trmasto vztrajal in pri tem verjel v lepše čase. Sicer pa prepustimo besedo spet direktorici tovarišici Juliji Karis-Bev-čar: »V prostoru, ki je obsegal 60 kvadratnih metrov površine, smo imeli razpostavljenih le nekaj starih mO m tehtnic. Toda počasi, a sigurno, smo prodirali z našimi proizvodi na trg z novimi in zanimivimi trgovskimi živilskim izdelki in uslugami za grosiste in detajliste. Svojo pozornost smo zbudili lahko le z izdelki, saj denarja za reklamo nismo imeli. Naše izdelke so začele trgovine vse bolj ceniti, posebno maloprodajna trgovska mreža je počasi spoznavala vrednost embaliranega blaga v sodobni trgovini.« Danes si težko predstavljamo, da bi deke čaja. Kave, popra in še desetero drobnih živilskih artiklov tehtali kupcem sproti, saj smo celo trgovske zajemalke za moko, sladkor in druga živila že takorekoč zavrgli. In vendar še ni tako dolgo, ko smo sleherno deko natehtali v trgovini pred kupcem, niti polnih deset let ni od tega. Potem se je obrnilo. Po zgledu razvitejših dežel smo začeli tudi v naših trgovinah uvajati embalažo. Emba je posodob-Ijenie trgovine kmalu občutila. Ročno embaliranje ni več dohajalo časa, potrebno je bilo razmisliti o modernih strojih za embaliranje živil. In kolektiv Embe je vložil v modernizacijo dobesedno del sebe. Odrekel se je večjim plačam. »V začetku lanskega leta,« pripoveduje direktorica, »je podjetje doseglo industrijski razvoj. Danes nas je v kolektivu šestdeset in smo lani ustvarili približno tri milijarde prometa, od tega 220 milijonov Sdin čistega dohodka. V minulih letih so dobili naši izdelki štirinajst Oskarjev — največje priznanje za embalažo pri nas in visoko mednarodno priznanje za embalažo, z enakim se Jahko pohvali v Jugoslaviji le še pet podjetij.« Ta pripoved je pravzaprav najbolj verodostojna legitimacija solidnega podjetja, ki je z zelo ugodno poslovno bilanco stisnilo ob novem letu roko Mercatorju. Združitev z Mercatorjem pa ni slučajna. Ne le, da so jo snovali eno leto, ampak ima globlje korenine. »Z Mercatorjem sodelujemo že peto leto in iskreno rečeno, v začetku z nezaupanjem drug v drugega,« pravi direktorica, »kmalu pa so se dvomi razkadili, poslovne vezi so se utrdile in danes pokrivamo že tretjino vse naše proizvodnje z Mercatorjevim blagom. Medtem je Mercator razmišljal, v to so ga silile potrebe lastne trgovske mreže, o lastni embalir-nici. Toda predno se je odločil za večjo investicijo v povsem novo dejavnost, se je ozrl po že obstoječih zmogljivostih za em- baliranje in tako se je srečal z nami. Srečanje je bilo za nas nadvse dobrodošlo, saj smo v istem času sami razmišljali o novem modernem obratu. In v gradnji tega obrata smo našli oboji skupno besedo — združena racionalno naložena sredstva za povečanje zmogljivosti Embe. Poleg smotrnejše naložbe sredstev so Mercator prav gotovo po-budile za pogovor o združitvi obeh podjetij tudi dobre poslovne izkušnje v dosedanjem sodelovanju.« Embalirnica je podaljšana roka trgovine. Tako je poleg kreditnih sredstev za nov obrat Em-bo zamikal predvsem odjemalec z izredno razvejano maloprodajno trgovsko mrežo. »V Mercatorju smo videli preko 400 trgovin,« pripoveduje tovarišica Karisova, »in njihove prodajne police bi lahko založili z našo vedno večjo proizvodnjo. Nadalje smo videli v Mercatorju veletrgovino z zunanjetrgovinsko registracijo. In slednjič, nismo si hoteli po nepotrebnem nakopati konkurence, ko pa je mogoče s tesnejšimi poslovnimi vezmi in koncentracijo proizvodnje doseči večji poslovni uspeh, cenen in kvaliteten izdelek in promptnp dostavo, saj težimo za tem, da bi se lahko ponašali z enako kvaliteto kot na zahodu. Do tje nam manjka sicer samo za las.« Boris Vavpotič, predsednik delavskega sveta, pripoveduje še o podrobnostih pogojev integracije. »Med integracijske pogoje smo uvrstili: zagotovljen odjem naših izdelkov in enake pravice kot jih imajo po Mercatorjevem statutu druge njegove obratne enote — 50 odstotkov dohodka za samostojno razpolaganje v enoti, da bi se lahko razvijali tako, kot nam narekujejo potrebe. O teh pogojih smo se z Mercatorjem sporazumeli. Potem smo razpravljali o jasno izdelanem elaboratu, najprej v naših samoupravnih organih in nato še v kolektivu. S kolektivom smo se odkrito pomenili in sleherni naš delavec je vedel, za kaj se bo odločil. Dokaz za vsestransko obrazložitev je tudi izid referenduma — dokončne volje kolektiva za prihodnost našega podjetja. Pri tem pa velja posebej poudarjati zrelo presojo kolektiva, (Nadaljevanje na 13. strani) Obratna enota Emba: Tako embalirajo v naši obratni enoti kavo Mercator (Nadaljevanje z 12. strani) saj smo vendarle kot samostojno podjetje dosegli zelo lepe uspehe. In mnogokomu bi se lahko zdelo, da ni potrebe, da bi se vezali z drugim podjetjem. Naše delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki je 55:45 v dobro skladov. Poprečni osebni dohodki pa so bili v minulem letu približno 105.000 Sdinarjev. Prav v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov smo si posebno prizadevali poiskati z Mercatorjem skupno besedo. Trgovina ima drugačna merila za delitev osebnih dohodkov kot mi. Vendar smo tudi to uskladili s popravkom Mercatorjevega temeljnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.« Med obiskom v Embi nas je presenetilo, da opravlja strokovne in upravne službe vsega šest režijskih delavcev. Svojo organizacijo dela so znali tako učinkovito poenostaviti, da z najmanjšimi možnimi stroški »bremenijo« proizvodnjo. Pri tako skromni zasedbi v režijskih služblah morajo velikokrat poprijeti za vsakršno delo, čeprav ga ne vsebuje opis delovnega mesta. To se verjetno ujema z mislijo direktorice, ki jo je sredi pogovora izrazila: »Najdragocenejša vrednota je človek, ki ustvarja. Če se tega zaveš, potlej zadušiš mnogokatero težavo, tudi tako imenovani prestiž.« I.V. Obratna enota Emba: Embalimi stroj za začimbe Obratna enota Emba: Na tem stroju opravlja enota usluge tudi za druga podjetja Nova samopostrežba v Grosupljem NOVE VREČKE — ZA BLAGOVNICE MERCATOR V skladu z novim zaščitnim napisom in zaščitnim znakom podjetja smo naročili in imamo na voljo vrečke, uporabne za blagovnice in prav tak ovojni papir — 45-gramski. Vrečke imajo stransko gubo. Velikosti pa so sledeče: 12 X 22 centimetrov, 17 X 28 cm, 22 X 40 centimetrov in 27 X 50 cm. Ovojni papir pa je na voljo v širinah po 60, 50 in 40 cm. MAGNETNE RJUHE Pred kratkim so v ZDA izdelali posebne rjuhe, ki so namenjene otrokom. Tako so izdelali nekakšne »magnetne« rjuhe, ki onemogočajo, da bi se otroci razkrili med spanjem; »fluorescentne« rjuhe, ki »varujejo« otroka pred nočnim strahom in »hidrantne« rjuhe, ki varujejo otroško kožo pred opeklinami.... NOVA EMBALAŽA ZA SUROVO MASLO Vpeljali so jo na Danskem. Je iz prozorne plastične mase in ima obliko jajca. V njo gre po 50 ali 100 gr surovega masla. Praktičnost je v tem, da lahko iz nje prav enostavno stiskamo vsebino naravnost na kruh. Če pa se je maslo v hladilniku le preveč strdilo, pa ga kaj hitro lahko zmehčamo tako, da ga z embalažo vred potopimo v mlačno vodo. Dež je lil, ko smo se peljali proti Grosupljemu. Velike skupine Grosupeljčanov pa le ni mogel zmotiti, da bi se že eno uro pred napovedano otvoritvijo ne zbrali pred novo Mercatorjevo trgovino v svojem kraju. Bilo je 7. februarja. Otvoritvi nove samopostrežbe so prisostvovali direktor podjetja Adolf Osterc, ta je v kratkem govoru tudi orisal razvoj podjetja in napore vseh Mercatorjevih delavcev za čimboljšo preskrbo tržišča s prehrambenim in drugim blagom, vodilni uslužben- ci občinske skupščine Grosuplje, številni občani ter novinarji Dela, Ljubljanskega dnevnika in Delavske enotnosti. Predsednik skupščine občine Grosuplje IVAN AHLIN meni o novi trgovini v Grosupljem tole: »Letno se v Grosuplje preseli po 150 ljudi. Vzporedno z razvojem kraja se mora razvijati tudi trgovska mreža. Z blagom je dose-daj preskrbovalo Grosupeljčane izključno krajevno podjetje »Ta bor« Grosuplje, zato je konkurenca še posebej dobrodošla. Kot potrošniku mi je nova Mercatorjeva samopostrežba všeč. To je sodobna trgovina.« JOŽEFA JANEŽIČ, poslovod-kinja, pa nam je povedala tole: »Trgovina meri skupno 300 m'-, od tega je čiste prodajne površine približno polovica, drugo odpade na skladišča in bife. Trgovina nima vidnejših pomanjkljivosti — te smo sproti odpravili. Gospodinja SLAVKA ZRNEC je nad novo Mercatorjevo trgovino v Grosupljem navdušena. Najbolj jo veseli, da ima trgovina tako veliko izbiro blaga, cene pa so nižje kot drugod. Gospodinji MAJI ŠTROZAK je najbolj všeč, da so v Grosupljem dobili še eno trgovino. »Konkurenca je vedno dobrodošla,« nam je dejala in hitela nakupovat. Matjaž Vizjak PE Hrana: Ob otvoritvi nove SP v Grosupljem PROMET V LETIH 1960-1967 Gibanje prometa v letih 1960 do incl. 1967 nam prikaže zelo nagel razvoj podjetja oz. naših poslovnih enot, ne glede na večkratne spremembe, katere so se pojavile v tem razdobju gospodarjenja (zvišanje proizvodnih cen, zvišanje sezonskih cen, zvi- šanje prometnega davka pri alkoholnih pijačah in drugih artiklih), a ne nazadnje tudi močan vpliv gospodarske reforme sredi leta 1965. Zavedati se moramo, da stopnja rasti ni popoln prikaz veličine podjetja za preteklo dobo, če je ne primerjamo z enakimi ali vsaj sorodnimi podjetji v isti ali drugi republiki, vendar teh za enkrat še nimamo. Gibanje prometa na drobno smo prikazali za vse naše poslovne enote ne glede na leto pripojitve. Promet »PE Standard« je prikazan od leta 1963 dalje. PE »Preskrbe« Tržič od leta 1965 dalje, PE »Sadje-zelenjave« in obrata TMI pa od leta 1966 dalje. Promet je prikazan v milijonih novih dinarjev. Na isti način smo prikazali gibanje prometa na debelo, vendar smo za OE »Mercator« ločili interni in eks- / temi promet v letu 1962, z začetkom pripajanja samostojnih trgovskih podjetij k OE »Mercator«. Pri obratu TMI pa je v prometu na debelo zajet tudi promet izvoza. V naslednji številki glasila »Mercator« bomo skušali prikazati še druge pokazatelje za dobo 1960—1967. Hvastja Kanci jan Š H = i v #4 EP E I b MILU (.• 50 V« io 5 T A N D A a v — — »» H L A m D i L N i c A Ute C( Ci Ci tl tS Sl tl St t5 ti (g tt CJ So to 5o S A P 3 £ Z E L E - N A V A 4 M M F* - - 3° 1 lo T 11 1 §g = n 1760 CI Q1 ti O«, cr 'Ito Ci ci ti tl tret tf Mto tl tL s> tl Cf6C ute tl c*. O t! tf tl t} S s Vlil IUC (i 41 4) 4f 6t 4^ l%» tl tl, (v 61, t« «t 6^ '16e t< tl C> (f tt 6^ I — 1c PF. Sfi ut* &i ti a o, ts ct J# P£ »7 M fi* i = -== ^ S; =_=: — — >im ti £l c» ch cr ct c; Pl i* Tf “ll j — ■ 1 mr /16« U 4t O 61 6f M pt t( .i rM P£ 3Tl ? Pl P R. 61 61 6» Cf 6f 66 61 “t6* 6i *l 61 f 6f tt 6^ I^U (4 61 6» 6V 6( 66 tj l*e K «( 6» 6^ 6f «4 6| Iščimo, odkrivajmo in zmanjšujmo notranje rezerve V zadnji številki glasila »MERCATOR« je bil objavljen tudi članek pod naslovom »Poslovodje preberite«. Vtis imam, da je pisec članka malo preskromen, ko priporoča, da naj članek prečitajo samo poslovodje. Ne, ta članek naj prečitajo vsi člani kolektiva MERCATOR in zaželeno bi bilo, da se k omenjeni problematiki oglasijo s prispevki tudi drugi člani kolektiva, saj je problem notranjih rezerv problem vseh zaposlenih. Nesporno dejstvo je, da je v gospodarskem življenju mnogo rezerv. Res je tudi, da jih je v majhni gospodarski organizaciji malo, v veliki pa mnogo več. Napačno bi bilo misliti, da jih bomo v kratkem času vse odpravili — izkoristili. Ne, notranje rezerve so iskali naši očetje, pradedi, iščemo jih mi in iskali jih bodo naši zanamci. Moje vprašanje se glasi: Ali stalno in dovolj intenzivno delamo, da bi na minimum zmanjšali notranje rezerve, ki obstajajo v okoliščinah, v katerih živimo in delamo? (Razvitost družbe in naše gospodarske organizacije.) Odgovor na to vprašanje naj skuša dobiti vsak zaposlen zase. Osebno sem prepričan, pa tudi številni pokazatelji potrjujejo, da smo na tem področju z integracijo dosegli mnogo uspehov. Nepravilno, kratkovidno in škodljivo bi bilo trditi, da se v dani situaciji ne da ničesar pomembnega zboljšati. Sam trdim, da imamo pri našem podjetju še mnogo rezerv. Za lažje razumevanje naj navedem dva konkretna primera: 1. Ko smo z 8-umega delavnika prešli na sedemurni, se je čas dela zmanjšal, medtem ko promet ni padel, nasprotno, celo dvignil se je. 2. V mesecu decembru je PE Grmada dosegla 511,000.000 Sdin prometa, medtem ko bomo z istim številom zaposlenih predvidoma dosegli v mesecu januarju največ 350,000.000 Sdin prometa itd. Ti podatki nam dovolj jasno in nazorno prikazujejo, da notranje rezerve dejansko obstajajo. Vprašanje je, kdo, kdaj, kje, kako in s kakšnimi sredstvi lahko odkriva in zmanjšuje notranje rezerve. Odgovoriti na omenjeno vprašanje ni lahko niti preprosto, vendar se mi zdi, da ni odveč, če navedem naslednje: 1. Vsak član kolektiva ima pravico, še več, dolžnost, najsi bo delavec-razvažalec, trg. pomočnik, poslovodja ali direktor, da pri vsakodnevnem delu dela z vsemi silami, da z manj naporov dosega boljši uspeh. Te izkušnje, ki so pri našem podjetju zelo velike, je vsak član kolektiva dolžan nesebično prenašati na ostale člane kolektiva. 2. Odkrivajo in zmanjšujejo se lahko notranje rezerve vsak dan, vsak teden, vsak mesec, leto; skratka stalno. 3. Kje so notranje rezerve? Notranje rezerve so povsod, na vsakem koraku, v trgovini, skladišču, kleteh, pisarni, predelovalnici itd. Na vsakem delovnem mestu: delavca, trg. pomočnika, blagajničarke, namestnika poslovodje, poslovodje, direktorja, v administraciji, računovodstvu itd. Dobro postavljena organizacija dela je eden izmed temeljev za dosego zmanjšanja notranjih re- zerv. Toda tudi ta se mora stalno, dinamično, gibčno in sodobno prilagajati nalogam podjetja. Prav tu smo po mojem mnenju mnogokrat okorni in zastareli. Vsi člani delovnega kolektiva si moramo biti na jasnem, da si bomo le z večjo produktivnostjo dela dvignili osebne dohodke. Dejstvo je, da se organizacija poslovalnice ali skladišča ali kateregakoli obrata, kot statičnega faktorja poslovanja, prične že ob sami izgradnji. Tedaj je treba temeljito razmisliti in analizirati lokacijo, velikost, stopnjo mehanizacije, kapacitete posameznih naprav (dvigalo 200 kg namesto 80 kg in podobno), ali bo trgovina klasičnega tipa, samopostrežba, samoizbirna itd., skratka tu velja načelo »sedemkrat premisli in enkrat odloči«! Živimo v času zelo hitrih gospodarskih in družbenih sprememb in prav zaradi tega morajo organi vodenja (vodilni uslužbenci podjetja) to pri svojem vsakdanjem delu z vso resnostjo upoštevati, kot primer: 1. Pred desetimi leti zgrajena trgovina je danes že zastarela. 2. Pri gradnji prvih, pa tudi kasnejših samopostrežb smo morali rezervirati lep prostor za pakirnico, danes se skoraj vse blago pakira v tovarnah. 3. Ker smo sami pakirali blago, smo v vsako samopostrežno trgovino nastavili-zaposlili po dve tri in tudi več prodajalk samo za pakiranje blaga. Te pa so bile v glavnem nekvalificirane, kar še danes povzroča težave pri razporeditvi na druga delovna mesta. 4. Tudi struktura prodaje blaga se zelo hitro spreminja: a) pred desetimi leti delikatese skoraj nismo prodajali; b) poglejmo danes delikatesne oddelke v naših samopostrežnih trgovinah! Ravno tako je s prodajo kruha, sadja in zelenjave. Mercator da ne govorimo o pralnih praških, kavi itd. Iz tega lahko zaključimo, da se struktura prodaje blaga hitro spreminja, zato se moramo vsi zaposleni, posebno pa še vodilni uslužbenci stalno, gibčno in hitro prilagajati večnim spremembam. Nekdo je zapisal: »Nič ni stalnega, samo sprememba je stalna.« Pravilno postavljena notranja zakonodaja podjetja je temeljno sredstvo za zmanjšanje notranjih rezerv. Menim, da ni odveč, če trdim, da ni dovolj samo statut, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o delitvi dohodka, temveč je zelo dober pripomoček za uvedbo nagrajevanja po delu — zmanjšanje notranjih rezerv — poslovnik o notranji organizaciji in delu poslovne enote. Toda kot vse drugo je treba tudi poslovnik stalno spreminjati in prilagajati konkretni praksi, delu in nalogam PE. Ne bi bilo prav, da bi trdili, da je naša notranja zakonodaja že 100%>, mirno pa lahko rečemo, da je notranja zakono- daja pri našem podjetju, če jo primerjamo z drugimi, na vsak način na zelo visoki ravni. Delitev dohodka in ostala notranja zakonodaja mora biti tako postavljena, da delavec lahko vsak dan izračuna, kaj mora narediti in koliko denarja bo zato prejel. Še več! Notranja zakonodaja mora biti taka, da vse zaposlene sili k iskanju boljših rešitev poslovanja. Nelahki problem v prodajalnah je tudi ta, da kupci ne prihajajo kupovat blago enakomerno, temveč, kot temu pravimo, »navalijo« v določenih urah. Če kolektiv trgovine na to ni pripravljen in to na žalost se čestokrat dogaja, nastajajo dolge vrste in s tem negodovanje potrošnikov, kupci gredo iz trgovine, ne da bi kaj kupili in to pomeni manjši dohodek. Res je, da ni mogoče odpraviti vseh vrst v trgovinah, vendar z dobro organizacijo in malo dobre volje, se lahko doseže velike uspehe. Poslovodja vsake trgovine mora vedeti, kdaj nastajajo tako imenovane konice. Kdaj in kateri čas prihaja v trgovino največ kupcev — v soboto, nedeljo, nekje 1. drugje 10., v tretjem kraju 15. ali 30. oziroma 31. v mesecu, t. j. tedaj ko kupci prejemajo plače ali pa kmetje prodajajo svoje pridelke. Prepričan sem, da ni odveč, celo potrebno se mi zdi, da poslovodja, pa tudi namestnik planira — zaznamuje in ustrezno ukrepa za državne pa tudi cerkvene praznike in za vse tiste dni, ki predvidoma nastajajo konice. To je zelo važno, saj se številni potrošniki v omenjenih dneh odločajo za nakup blaga ali nasprotno ne kupujejo (na dan božiča pade prodaja kruha v nekaterih trgovinah tudi do 50 °/o itd.). Zanimiva ugotovitev je tudi ta, da ne samo v praznikih ali dnevih, ko potrošniki prejmejo plačo, temveč je odvisna prodaja kruha in tudi drugega blaga od lepega ali slabega vremena tj. takrat, ko je sobota deževna, kruha vedno zmanjka in obratno, če je sončna. Iz tega se vidi, da se mora poslovodja in kolektiv proda- UPORABA GAMA ŽARKOV V TRGOVINI V Kanadi so delali poizkuse o uporabi gama žarkov za podaljšanje trajnosti živil. Ugotovili so, na primer, da lahko krompir, ki so ga poprej obsevali z gama žarki, vzdrži v skladiščih, ne da bi se pokvaril — kar 10 do 14 mesecev. Tudi vrsta drugih poizkusov z atomsko energijo je pokazala, kako uspešno se le-ta lahko uporablja v znanstvene, miroljubne namene. Izkazalo se je, da je tudi les dosegel neprimer-nejšo čvrstost, če so popreje drevo obsevali z gama žarki. Predmeti iz takšnega lesa so torej mnogo bolj odporni. ZANIMIVA ANKETA? Znana švicarska farmacevtska industrija CIBA je med angleškimi turisti izvedla anketo o tem, kako so bili zadovoljni s kulinaričnimi uslugami držav, kjer so se mudili kot turisti. Rezultat te ankete je objavil londonski Times: za Angleže je najmanj ustrezna »balkanska kuhinja«! Angleži so imeli često prebavne motnje! V Skandinaviji jih je dobilo 4 odstotke angleških turistov, v Švici pa že kar 18 odstot- jalne temeljito pripraviti prav za tiste dni, v katerih nastajajo konice. Poleg drugega mora poslovodja po potrebi že med tednom, ko je promet manjši, omogočiti, da zaposleni delajo namesto 7 ur, samo 6 ali poedinci tudi po 5 ur, a v konicah ustrezno število ur več. To velja načelo »urca — prilika zamujena ne vrne se nobena«. V samopostrežbah največkrat nastajajo vrste pred blagajnami, tam kjer je slaba organizacija pa tudi na drugih delovnih mestih. Tu se mi zdi potrebno podčrtati: 1. Že pri samem projektiranju je treba računati z zadostnim številom blagajniških mest, v kolikor ne gre drugače, je zelo uspešna pomožna blagajna. 2. Da čimveč, če že ne vsi zaposleni v samopostrežbi, morajo znati ravnati z blagajno, ker če imamo samo strogo določeno število usposobljenih moči za blagajniško poslovanje, se kaj rado zgodi, da ena gre na dopust, druga pa naslednji dan v bolniško in vrste so tu. 3. Če ima samopostrežba več blagajn, je treba te stalno kontrolirati tako, da so vedno v redu in jih pri najmanjši okvari dati takoj v popravilo. Ob koncu bi predlagal tovarišu uredniku, da naj bi v bodoče imel časopis Mercator stalno rubriko »Iščimo, odkrivajmo in zmanjšujmo notranje rezerve«. Istočasno priporočam, ali če dovolite, da pozivam vse člane kolektiva Mercator, da dopisujte, predlagajte v našem časopisu, kako bi posamezne poslovne probleme boljše in lažje reševati. Ne sme vam biti nerodno, tudi če so prispevki na videz skromni. Pri velikem podjetju lahko pomeni na videz majhna izboljšava milijonske prihranke. Podjetje Mercator, v katerem delamo in nam daje vsakdanji kruh, smo dolžni vsi skupaj brez izjeme dobro negovati, tako da bo vedno mlado in poslovno sodobno. '