PRAZNIK KS SENOVO: Slovesno ob kulturnem in krajevnem prazniku Iz naših krajev, I str. 5 KULTURNI PRAZNIK V SEVNICI: Ciril Zlobec: »Kultura terja dialog...« Iz naših krajev, str. 7 PODPIS DRUŽBENE POGODBE: Gradnjo HE na spodnji Savi bo nadaljevalo novo podjetje Gospodarstvo, str. 8 NOVICE IZ VALVASORJEVE KNJIŽNICE Sodobna knjižnica v starem mestnem ! jedru i 1 Str. 15 ¦ 18 01 POSAVSKI *T^ bzorniK Poštnina plačana pri poiti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto XII, St. 4, četrtek, 21.2.08,25.000 izvodov IZ VSEBINE 2 Seja občinske- ga sveta Krško 3 Nadomestila preko občin- skih meja 4 Podpis dveh protokolov v Cerkljah 7 Trubar, naš prvi Evropejec 23 Iz občine Brežice 24 Izobčine Krško 25 Iz občine Sevnica 26 Pogovor z Miranom Juršičem 28 Šport 30 Malioglasi 31 KamvPosavju MSeCOM' (((•0801444) INOUTIC / GERMAN PROFILES INGENEERING CREATIVITY www oknainvratacom \z programa Acryfoim nudimo M?na trgovmsM stojala in ncolce 2a liite in bro'jure, stojala za pisala, holedarje in ^astavice, ptučke, nwice, ip't Murlimo tudi pleK'»i 5tehla po željemh dimervyah. ¦ •' informacy preimete na www, olaatoform. sl/blancai Ustvarjamo izdelke po željah in idejah kupcev! Posavje kljub napredku še 19 let za Ljubljano POSAVJE - V dneh, ko so časopisne stolpce in informativne oddaje v elektron- skih medijih polnile predvsem novice o preiskavah v največjih slovenskih gradbe- nih podjetjih, je bila vlada RS 12. in 13. februarja na obisku v (nesojeni) pokra- jini Posavje. Predsednik vlade Janez Janša, ministri, nekateri državni sekretarji in generalni direktorji direktoratov so v dveh dneh opravili okoli 60 obiskov, sre- čanj, sestankov, posvetov, otvoritev in podpisov v petih posavskih občinah. Vladni obisk je bil namenjen predvsem nekakšni inven- turi doseženega v regiji od prvega obiska vlade marca 2006. Kot je na zaključnem srečanju vlade z župani, go- spodarstveniki, poslanci, dr- žavnim in občinskimi svetni- ki Posavja v Termah Čatež ugotovil premier Janez Jan- ša, je bilo v tern času nekaj problemov v regiji resenih, nekaj pa jih je še odprtih. „Statistika kaže, da je regi- ja v teh dveh letih napredo- vala in zmanjšala zaostanek za slovenskim povprečjem," je dejal Janša in svojo ugo- tovitev podkrepil s podat- ki, da je neto plača v regi- ji dosegla 93 % slovenskega povprečja, brezposelnost se je zmanjšala za 20 %, števi- lo sodnih zaostankov pa za 15 %. Kljub temu je Posavje po razvojnih kazalcih še ve- dno na devetem mestu med 12 slovenskimi statističnimi regijami, da bi dohitelo naj- bolj razvito Osrednjesloven- sko regijo, pa bi Posavje po- trebovalo kar 19 let, seveda ob predpostavki, da bi osre- dnja Slovenija ostala na isti ravni kot sedaj. Janša je poudaril tudi iz- boljšano financiranje ob- čin, ki posavskim občinam prinaša skoraj devet mili- jonov evrov več kot prej in krepi investicijske dele nji- hovih proračunov. Obžaloval pa je, da ustanovitev pokra- jin, ki bi razvojni zaostanek nekaterih regij, tudi Posav- ja, lahko hitreje zmanjaša- la, v državnem zboru ni do- bila zadostne podpore. Če bi regionalizacija uspela, bi se na pokrajino Posavje iz dr- žavnega proračuna preneslo nadaljevanje na str. 2 Vlada RS po delovnem posvetu na $radu Mokrice Rožman: To je ponudba, kakršne ni nikjer v svetu KRŠKO - Potem ko se je 1. februarja v občini Krško začela javna razgrnitev dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za trajno odlaga- lišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina, je pred te- dnom dni v veliki dvorani krškega kulturnega doma potekala sicer slabo obi- skana javna obravnava tega dokumenta. Posamezne elemente prostor- skega načrta so po uvodnih be- sedah krškega župana Franca Bogoviča, direktorja Agenci- je ARAO dr. Mira Veseliča, Iva Novaka z Direktorata za ener- gijo in Ane Vidmar z Direkto- rata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor predsta- vili izdelovalci dokumentaci- je in poročil Acer Novo mesto, Savaprojekt Krško in Imos Ge- ateh Ljubljana. Kljub števil- nim najavam v medijih in va- bilom v vsa gospodijstva se je v dvorani skupaj s številnimi gosti, ki so bili tarn po služ- beni dolžnosti, nahajalo ko- maj sto udeležencev. Polo- vico časa od več kot štiri ure trajajoče obravnave je pora- bilo samo osem razpravljav- cev, izmed katerih večina pri- haja iz naselij blizu jedrske elektrame ali pa so javnosti že dobro znani člani Lokal- nega partnerstva Krško, ki so tudi tokrat postavili nekaj de- set vprašanj o primernosti lo- kacije, o (ne)sprejemljivosti posameznin variant izvedbe odlagališča, nujnosti zago- tovitve individualne rente in druga, povečini že dobro zna- na vprašanja. Po štirih urah poslušanja, že skoraj povsem ob koncu raz- prave, se je oglasil tudi direk- tor NE Krško Stane Rožman, ki so ga k besedi verjetno vzpodbudile predvsem dile- me in razprave posameznikov glede vamosti načrtovanega odlagališča, glede koristi, ki jih ima oziroma nima od de- lovanja jedrskih objektov bli- žnja in širša okolica, pred- vsem pa licitiranje s ceno tako imenovane družbene sprejemljivosti. Rožman je dejal, da jedrska elektrarna obratuje v tern okolju 25 let, danes celo bolj varno kot na samem začetku. Sestavni del tega obratovanja je tudi skladiščenje radioak- tivnih odpadkov, ki je seveda pomembno vprašanje, vendar niti slučajno ne takšno, da bi pri obratovanju predstavljalo nadaljevanje na str. 2 11. seja sevniškega občinskega sveta Brez azbestnih cevi že do poletja SEVNICA - V ponedeljek, 18. februarja, se je na 11. redni seji sestal sevniški občinski svet, ki je obravnaval 23 točk dnevnega reda. Od tega se je kar nekaj točk nanašalo na podjetje Komu- nala Sevnica, med drugim so soglašali z njihovim planom dela za letošnje leto. Svetniki so se seznanili tudi s potekom del pri zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi, ki bodo predvidoma v celoti zaključena do letošnjega poletja. V letih 1999 2007 so v Sevnici za zamenjavo cevi in ureditev vrtin vložili pol milijona evrov sredstev. Člani so tudi soglašali s predlagano dopolnitvi- jo odloka o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo individu- alnih stanovanjskih his na Drožanjski cesti, po katerem je na- mesto dosedanjih 9 x 13 m možna izgradnja objektov v izmeri 9x16 metrov. Soglasno so potrdili tudi razširitev rastišca cluzi- jevega svišča na botaničnem naravnem spomeniku na Lovrencu in soglašali z imenovanjem Antona Kranjca za direktorja pod- jetja Plinovod Sevnica za naslednje štiriletno obdobje. Pod toč- ko razno se je župan Kristijan Jane v imenu občinske uprave in občinskega sveta zahvalil dosedanji višji svetovalki občinskega sveta mag. Lidija Božič za dolgoletno vestno delo. Božičevo, ki bo 3. marca nastopila delo načelnice na krški Upravni enoti, bo nadomestila Lidija Udovč, ki je do sedaj opravljala dela višje svetovalke župana Janca. B. M. Župan Jane med zahvalo Boiičevi, v ozadju Lidija Udovč V tej številki tematski prilogi: Mladi HHwrilJHflfflHHMH Danes 11. seja radeškega občinskega sveta RADEČE Danes popoldan, 21. februarja, se bo na 11. re- dni seji sestal radeški obdnski svet, ki bo obravnaval 16 točk dnevnega reda. Svetnice in svetniki bodo obravnavali in pred- vidoma tudi sprejeli cene socialne varstvene storitve Pomoč družini na domu, odlok o ustanovitvi javnega zavoda Celjske lekarne in odlok o ustanovitvi skupnega organa občin za iz- vrševanje ustanoviteljskih pravic v zavodu Celjske lekarne, opravili drugo obravnavo odloka o ustanovitvi Sveta regije Posavje in o ustanovitvi Regionalnega razvojnega sveta regi- je Posavje, obravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta občine Radeče, med drugim pa tudi po skrajšanem postopku sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraže- valnega zavoda OŠ Radeče in oblikovali stališča o priključitvi občine Radeče k ustanovitvi Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Brežice, Krsko in Sevnica. B. M. ? AKTUALNO Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 nadaljevanje s 1. strani kakšen poseben problem ali rizik. Za varnost je poskrblje- no celovito in po Rožmanovih besedah bo tako ostato tudi v bodoče. Pri tern je poudaril: „Danes v bistvu ne govorimo o čem novem, pogovarjamo se o vsebini, ki jo v Krškem imamo in jo bomo tudi ime- li. Pogovarjamo se le, da jo bomo uredili drugače, pred- vsem trajnejše." Direktor NE Krško je spomnil, da imata občina in tudi širše okolje iz obratovanja elek- trarne koristi, ki pa niso majh- ne. Razvoj tega okolja je da- nes intenziven, izgradnja hidroelektrarn, infrastruktu- re in marsičesa, kar se finan- cira iz občinskega proračuna, se generira v Jedrski elektrar- ni Krško. „To, o čemer se po- govarjamo, je samo vprašanje dodatnega, kar je ponudba. To je ponudba, kakršne, verjemi- te mi, ni nikjer v svetu. Vpra- sanje pa je, kako bomo to po- nudbo prerazporedili med nas vse, da bomo vsi zadovoljni. Verjamem in prepričan sem, da obstaja toliko modrosti, da bomo to priložnost znali pa- metno izkoristiti, saj bo sicer vsebina še naprej ostala v Kr- škem, vendar pa ponudbe, ki je danes na mizi, jutri verje- tno ne bo več!" Rožman je dejal, da je po- treben razmislek namesto politiziranja in obtoževa- nja države in občine, ki po njegovem obe vlagata veliko pripravljenosti v to, da bi se vprašanje rešilo na zadovolj- stvo vseh. V zvezi z razpravo o varnosti odlagališča je de- jal, da iz izkušenj ve, kako so takšni objekti danes ume- ščeni v vseh državah razvite- ga dela Evrope, med kate- rega se prištevamo tudi mi, vendar smo med redkimi, ki takega objekta še nimamo. Po njegovem se lahko od- ločimo za vsako od ponuje- nih variant odlagališča, saj bo vsaka maksimalno var- na in ne bo predstavljala ni- kakršnega problema, če bo 100 metrov blue ali dlje od naselja, saj bodo posledi- ce enake, to pa pomeni, da bodo nične, saj ne bo moč izmeriti ničesar. Rožman meni, da bi morali proces odločanja o odlagali- šču pripeljati do konca v skla- du s planom, pri odločitvi pa upoštevati priložnosti, ki jih energetika ponuja temu in tudi širšemu regijskemu oko- Iju. Pričakuje, da se bodo vsi udeleženi v tern procesu ob- našali odgovorno, v elektrarni pa se bodo še naprej trudili, da bodo vse dejavnosti pote- kale varno in prijazno do Iju- di, prav tako pa bodo njihova vrata kot doslej vedno odprta za sodelovanje. „Vsi skupaj moramo znati oceniti, kje je meja. Vsaka zgodba se lahko, na presenečenje nas vseh, konča naenkrat in brez rezul- tata. Če pa bomo znali raz- mere pravilno oceniti, bomo uspešni še naprej." Tudi župan Bogovič se je ogla- sil na nekatere očitke razpra- vljavcev, ki dosedanjih in z vlado dogovorjenih pridobi- tev občine Krško ne smatra- jo kot korist vseh prebivalcev in se vztrajno ponujajo kot še edini (pravi) predstavni- ki lokalnega partnerstva. De- jal je, da so s svojim načinom delovanja in nastopanja iz svojih vrst verjetno pregnali precejšnjo skupino občanov, ki so pripravljenost za sode- lovanje v partnerstvu poka- zali na samem začetku. Ni se torej čuditi, da so ne- kateri, predvsem nepouče- ni in v Krškem manj priso- tni novinarji oziroma mediji po javni obravnavi poročali, da je ugotavljanje tako zelo pomembne družbene spreje- mljivosti odlagališča na mr- tvi točki ali da je le-to za ob- čane sploh nesprejemljivo. Saj, resnici na ljubo, drugač- nih stališč niti ni bilo, ker se poleg svetnika Metoda Šon- ca, ki se je zavzel za nad- zemno varianto odlagališča, v razpravi ni oglasil nihče iz vrst vodstva KS mesta Krško ali njegovih nekaj tisoč pre- bivalcev, ki vendarle že dese- tletja tako ali drugače živijo z nuklearko. S. Mavsar NMCIJ* STfMO 2A MQVOt ZflM€NJflJT6 SVOJO STflRO ŠKROPIINICO 2R NOVO STIHL SR 420 in doplaeqjte razliko! Možnost nakupa no 24 obrokov (ßon kredit) Ne čakajte pomladi! Akcija trojo od 25. fcbruorja do 30. morco 2008. ¦Lfiy Posavje kljub napredku še 19 let za Ljubljano nadaljevanje s 1. strani skoraj 40 milijonov evrov, je povedal Janša, neena- komemost razvoja v slove- niji pa ponazoril z beseda- mi, da je v letu 2008 „zelo pomembno, kje v Sloveni- ji se rodiš, da lahko uspeš v življenju". „Projekt regi- onalizacije je pod velikim vprašajem. Z ustanovitvijo pokrajin je možno poskusi- ti še enkrat, a le, če bo nek pritisk od spodaj dovolj mo- can," meni premier in do- daja, da vlada pokrajinske zakonodaje ne bo še enkrat poslala v državni zbor, če bo ocenila, da projekt nima re- alnih možnosti. Udeleženci srečanja so vla- dni ekipi lahko postavlja- li vprašanja. Sevniški župan Kristijan Jane je pozval k pospešitvi umeščanja tre- tje razvojne osi in dobil od- govor prometnega mini- stra Radovana Žerjava, da bo vlada že aprila pripravi- la predlog poteka te prome- tne povezave. Krški župan Franc Bogovič je vlado po- zval k nadaljevanju projekta regionalizacije. Predsednik vodstvenega od- bora lokalnega partnerstva Brežice Stane Preskar je vprašal, ali vlada načrtuje spremembo uredbe o nado- mestilu zaradi omejene rabe prostora v bližini jedrskega objekta, gospodarski mini- ster mag. Andrej Vizjak pa je odgovoril, da je vprašanje potrebno urediti bolj pra- vično in upoštevati koncept koncentričnih krogov name- sto občinskih meja. Vizjak je odgovoril tudi direktor- ju krškega Vipapa Oldrichu Kettnerju, ki se je pritože- val nad visoko ceno elektri- ke za gospodarstvo, zara- di Cesar so nekonkurenčni v tujini. Vizjak je poudaril, da država ne določa cen elek- trike za gospodarstvo, ki se prosto oblikujejo na trgu, kjer je več ponudnikov. „V Vipapu ste zavračali določe- ne ponudbe in na koncu pri- stali pri visoki ceni." Brežiški občinski svetnik Jernej Zorko je na ministra za obrambo Karla Erjavca naslovil vprašanje o reševa- nju problematike vasi Zasap, ki je najbolj ogrožena ob ši- ritvi cerkljanskega letališča. Erjavec je zatrdil, da bo vla- da med rešitvami tega vpra- šanja predvidela tudi odkup najbolj ogroženih objek- tov v omenjeni vasi, spre- jela pa je tudi ukrepe glede režima letenja, ki naj bi ga bilo manj v nočnem času in nad strehami his. Predvido- ma dveurno srečanje je si- cer trajalo le uro in pol. V Posavju zadovoljni Posavski župani so bili s pote- kom in izkupičkom vladnega obiska zadovoljni. „Mislim, da je bila to dobra priložnost za oceno realiziranega v zadnjih dveh letih. Posavje je poka- zalo pomemben napredek, za kar smo v prvi vrsti odgovor- ni sami s projekti in programi, pomembno pa je tudi, da je ta vlada vedno imela posluh za Posavce in rezultat je viden. Podpisali pa smo tudi nekaj protokolov, ki so bolj ali manj zavezujoči za naslednja leta," je vtise obiska strnil brežiški župan Ivan Molan. „Če sem pred dvema letoma „težil" o izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi in infrastruktu- ri poleg, je bilo v tern času to uspešno izpeljano. Verjamem, da bo ob naslednjem obisku vlade, katerakoli že bo, tretja razvojna os že dejstvo in da bomo že govorili o trasi hitre ceste Celje - Sevnica - Novo mesto," je menil sevniški žu- pan Kristijan Jane. „Obisk je bil zelo pester, dinamičen, vladna skupina se je potrudi- la, da je opravila čim več obi- skov. V naši občini smo se po- govarjali o ključnih temah: o odlagališču NSRAO in dolgo- ročnosti NEK, o investicijah v šolstvu, o umeščanju krške obvoznice in novi medmestni povezavi Krško - Brežice, o ob- novi gradov Šrajbarski turn in Rajhenburg. Te obiske pozdra- vljam in upam, da bomo še v mandatu te vlade čim več po- storili," je obisk ocenil krški župan Franc Bogovič. Peter Pavlovič Zaključno srečanje vlade in Posavcev v Termah Čatež Zares prvič v Krškem KRŠKO - Članice in člani stranke Zares z območja občine Krško ter njeni simpatizerji so se 11. februarja 2008 zbrali na prvem zboru občinskega odbora Zares - nova politika Krško. Zbora sta se udeležila tudi podpredsednik stranke Franci Kek ter Uroš Gruden. Iniciativna skupina za ustanovitev občinskega odbora Zares Krško je predstavila poročilo o opravljenem delu, katere- ga sklepno dejanje je bil prvi zbor članic in članov 00 Krško. Po krajši razpravi o aktualnih temah, v kateri sta aktivno sodelova- la oba gosta, so članice in člani sprejeli pravila o delovanju ob- činskega odbora. Tako je bil v skladu s pravili stranke izpolnjen pogoj za ustanovitev občinskega odbora. S tern je nova politič- na opcija Zares začela delovati tudi v Posavju. S.M. Oskrbovana stanovanja bodo imela ravno streho j KRŠKO - Občinski svet Krško na 18. redni seji 11. februarja ni odločal o soglasju k imenovanju Mirjane Kli- nec za direktorico Mladinskega centra Krško, saj so na predlog svetnika Dušana Šiška (SNS) točko umaknili j z dnevnega reda. Med svetniki je prvič sedel tudi novi romski svetnik Moran Jurkovič, kateremu so potr- dili mandat. Med ostalimi sklepi velja omeniti še spremembo zazidalnega načrta Spodnji Grič II, s čimer so | Nepremičninskemu skladu RS omogodli izgradnjo objekta z 21 oskrbovanimi stanovanji za starejše. Kot razloge za umik sklepa o izdaji soglasja k imenovanju Mirjane Klinec za direkto- rico Mladinskega centra Kr- ško je Dušan Siško navedel neizpolnjeno zahtevo ob- činskega sveta po poročilu o poslovanju centra. Šiško je opozoril tudi na kršenje statuta zavoda, saj je Klin- čeva vršilka dolžnosti direk- torice že 16 mesecev, statut pa predvideva največ eno leto takšnega statusa, poleg tega se mu zdi čudno, da je bil razpis za direktorja cen- tra objavljen ravno med bo- žično-novoletnimi prazniki. Večina svetnikov z dvema iz- jemama je predlog podprla, Siško pa zahteva tudi zače- tek postopka za imenovanje novega sveta zavoda. V nadaljevanju seje je občin- ski svet brez večje razpra- ve sprejel strategijo razvo- ja kmetijstva in podeželja v občini za obdobje 2007-2013 ter se seznanil s poročilom o delu Upravne enote Krško v lanskem letu. Bolj burno je bilo pri spremembi odloka o zazidalnem načrtu Spodnji Grič II, s katerim naj bi Ne- premičninskemu skladu RS omogočili izgradnjo objek- ta z 21 oskrbovanimi stano- vanji za starejše na lokaciji med Domom starejših obča- nov in dilaliznim centrom. Nekaj svetnikov, predvsem Vojko Omerzu iz LDS in Me- tod Šonc iz SDS, je močno oporekalo izbrani projek- tantski rešitvi objekta z rav- no streho, češ da takšna re- šitev ne sodi ta prostor. Ker so predstavniki investitorja in projektanta zagotovili, da bo ravna streha ravno tako kvalitetna, kot bi bila po- ševna, je večina svetnikov na koncu le izglasovala spre- membo zazidalnega načrta. Dokaj obsežnega dnevne- ga reda svetniki in svetnice niso obdelali do konca, saj je bila seja zaradi udeležbe na proslavi kulturnega pra- znika prekinjena in se bo na- daljevala danes, 21. febru- arja, popoldne. Na dnevnem redu so med drugim ostale še spremembe zazidalnih načr- tov Industrijska cona Žadovi- nekingramoznicaStariGrad, . strategija razvoja turizma in strokovnih podlag za pripra- vo občinskega prostorskega načrta ter odlok o ustanovi- tvi proračunskega stanovanj- skega sklada Občine Krško. Peter Pavlovič Seja se je začela s krajšo otvoritvijo prenovljenih prosto- rov v pritličju občinske stavbe, kjer bosta med drugim tudi informacijska in glavna pisarna. Obnova 220 kvadratnih metrov površin je stala 152 tisoč evrov. Posavski obzornik - leto Xli, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 AKTUALNO m Vizjak: Nadomestila bodo morala preseči občinske meje KRŠKO - Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z ministroma za gospodarstvo mag. Andrejem Vizja- kom ter za razvoj dr. Žigo Turkom v sredo, 13. februarja, obiskal Nuklearno elektrarno Krško. Z direk- torjem NEK Stanetom Rožmanom, direktorjem GEN energije Martinom Novšakom in krškim županom Francem Bogovičem so se približno eno uro pogovarjali o obratovanju elektrarne v obdobju od zadnje- ga obiska vlade marca 2006. „V teh dveh letih je objekt posloval varno in zaneslji- vo, kar je dobra osnova za vse nadaljnje izzive, pove- zane s tern objektom, v prvi vrsti za odlagališče jedrskih odpadkov," je po sestan- ku povedal minister Andrej Vizjak, premier Janša pa ni dal izjave za medije. „Ugo- tavljamo, da je v postop- ku umeščanja te lokacije v prostor največji izziv dose- ganje družbene sprejemlji- vosti. Zavzemamo se za pra- vično, učinkovito obravnavo slehemih pobud, ki prihaja- jo iz lokalnega okolja in jih je potrebno vključiti v na- stajajoče rešitve, predvsem tu mislim na uredbo o na- domestilu zaradi omejene rabe prostora". Kot je znano, mora biti lo- kacija za odlagališče po za- konu znana še letos. „Nare- dili bomo vse, da najdemo konsenz širšega prostora za umestitev te lokacije v pro- stor. Prisluhnili bomo pobu- dam občanov in jih v največji možni meri tudi upoštevali. Menim, da bo uredba o nado- mestilu morala zajemati sir- si prostor kot le lokalne ob- činske meje. Tudi prebivalci v neposrednem 1,5-kilome- trskem pasu morajo dobi- ti neko nadomestilo za nji- hovo izgubo zaradi omejene rabe prostora. 0 konkretnih rešitvah je prezgodaj govo- riti, vendar se nam zdijo te pobude smiselne in v dobr- šni meri tudi utemeljene," je še povedal Vizjak. Kaj pa individualne odškodnine? „Neposrednih pravnih osnov doslej nismo našli, vsekakor pa menim, da obstaja kon- kretna rešitev na način, da se preko denarja, ki ga kot nadomestilo prejema obči- na, zagotovi tern prebival- cem nek odpustek, recimo pri nadomestilu stavbne- ga zemljišča in nenazadnje tudi pri investiranju v ta prostor v smislu komunalne opremljenosti. Gotovo bo še pred odobritvijo lokacije in dokončnim soglasjem lokal- ne skupnosti potrebno imeti zelo konkretne odgovore na ta vprašanja." Drug izziv prihodnosti pa je Vizjakovem mnenju dru- gi blok oz. nadgradnja proi- zvodnje v NEK. „Menim, da je ta usmeritev glede na za- dnje zahteve EU pravilna. To je čedalje pogostejša praksa držav evropske sku- pnosti in le peščica držav v Evropi nasprotuje prihodno- sti jedrske opcije, zato smo z razvojem drugega ener- getskega stebra GEN ener- gije ustvarili organizacijsko, finančno, kadrovsko podporo in osnovo za takšno načrto- vanje." „Odgovor na izzive podnebnih sprememb terja množico različnih ukrepov. Prav gotovo je jedrska op- cija zelo pomemben ukrep na tern področju, ne smejo pa nas pričakovanja v zve- zi z jedrsko opcijo uspava- ti, da ne bi naredili vsega, kar lahko, v zvezi z obno- vljivimi viri energije in učin- kovito rabo energije. Slove- nija mora na vseh teh treh področjih narediti potrebne napore," pa je po sestanku povedal minister za razvoj dr. Žiga Turk. Peter Pavlovič KOSTANJEVICA NA KRKI - Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovičje obiskala Splošno bofnišnico Brežice, Zdravstveni dom Breiice in Zdravstveno postajo Kostanjevica na Krki. Na fotografiji iz Kostanjevice se ministrica ob prihodu rokuje z direktorjem Zdravstvenega doma Krško Damijanom Blatnikom. Ministricoje poles osebja zdravstvene postaje sprejela tudi kostanjeviska podzupanja Melita Skušek. (foto: T. F. Pavlič)___________ Jansa z direktorjem Roimanom ob prihodu v NEK Prva dva meseca brez narocitine! * I I i i Pločevinka vsebuje prenosnl USB-modem ali podatkovno PC kartico, ki omogoča hitrosti prenosa podatkov do 3.6 Mb/s. Namestitev na prenosni ali namizni računalnik je hitra in enostavna. Cena UMTS naprav za prenos podatkov je odvisna od izbire paketa (Mini, Maksl, Mega in Glga), ki se med seboj razlikujejo po mesečni naročnini in vključeni količini brezplačnega prenosa podatkov (od 0 do 10 GB). * Ob nakupu USB-modema Option GlobeSurfer ICon 7.2 all PCMCIA-kartlce Option Globetrotter GT MAX 7.2 Ready In hkratnem podaljianju naročniškega razmerja za 24 mesecev, prva dva meseca ne zaračunavamo mesečne naročnine za Izbranl podatkovnl paket. Akcija traja do odprodaje zalog. r do 3.6 Mb/8 MobKel UMTS USB-Modem Option GlobeSurfer iCon 7.2 PCMCIAKartica____ Option Globetrotter GT MAX 7.2 Ready Za pclklop na «IroKopatovnl Internet <ß potraben ustrenn signal Mobltala all tu|ih pogodbanlh operates)»». S tlgnalcxn Mobltel OSM )e pokrltega 99.4 %, t Wohlttlom UM1S 72.B X prnblvaliitva Slovml)«. • 'US&modem all PC podatKovno kartK» lahko kupHe ta aamo O.O1 EUR ob «klenltvl/pod»IJ»an)u narotnUk^a ramerja Mobltel GSM/UMTS u 24 maaecev In ob naro6nlnl na Glfa paket it pranot podatkov. Ponudb* v»l|a lit vse. M nlmate vel|avrw(a anaka* UMTS it. 14/2005. Ottale oan« In pogoj* nakupa prawn* na www.mobltel.il/inttanumcm« WWW.M0BITEL.SI Mobrtel UMTS Nov t»n»rmclln mMM teMaaaMaa*aef 0 prostorskem razvoju Posavja in Romih KRŠKO Prvi dan vladnega obiska v Posavju se je na Obči- ni Krško mudil državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Mitja Bricelj. Z vodstvom občine se je pogovar- jal o prostorskem razvoju Posavja, predvsem o velikih dr- žavnih projektih v tern prostoru: odlagališču NSRAO, novi medmestni povezavi Krško Brežice, hidroelektrarnah na spodnji Savi, letališču Cerklje ob Krki, gospodarskemu sre- dišču Feniks, tretji razvoj ni osi in skladišču plina na Seno- vem. Bricelj je poudaril pomen obravnavanja naštetih pro- jektov kot celote, kar lahko prinese sinergijske učinke, tudi cenejšo izgradnjo. Vodstvo občine je dr. Briclja seznanilo tudi z romsko pro- blematiko, natančneje s potekom legalizacije Kerinovega grma. Po besedah župana Franca Bogoviča je zastoj pri od- kupu parcel s strani Romov po ceni 6 evrov za m2 nastal po obisku predstavnikov Zveze Romov in Foruma romskih sve- tnikov, ki so Romom lažno obljubljali, da bo za odkup nji- hovih parcel poskrbela driava. Bricelj je zatrdil, da brez la- stne participacije Romov legalizacije ne bo mogoče izpeljati do konca, primer pa označil za primer dobre prakse pri ure- janju romske problematike. Sestanek je sicer minil v zna- menju medsebojnih pohval med ministrstvom in občino za dobro in korektno sodelovanje. P. Pavlovič Župan Bogovič je sprejel državnega sekretar ja dr. Briclja. D AKTUALNO Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 Bojna zastava in podpis o sofinanciranju investicij CERKLJE OB KRKI - V torek, 12. februarja, je v okviru vladnega obiska v Po- savju, Vojašnico Cerklje ob Krki obiskal obrambni minister Karl Erjavec. Ob tej phložnosti so pripravili posebno slovesnost, saj je s 1. februarjem pričela delovati nova enota Brigada zračne obrambe in letalstva - BRZOL, ki ji je mi- nister Erjavec podelil bojno zastavo. V nadaljevanju pa je bil v prostorih vojašnice podpi- san dogovor o konkretnem letnem programu del in vla- ganj v cestno in komunalno infrastrukturo med brežiško občino in obrambnim mini- strstvom kot nadaljevanje že v lanskem letu sklenjene- ga sporazuma, ki za potre- be infrastrukturne ureditve namenja lokalni skupnosti letno 600 tisoč evrov. Mini- ster Karl Erjavec je dejal, da sporazum zajema izgra- dnjo šestih novih objektov in pojasnil, da potekajo po- govori o pereči problematiki s prebivalci Zasapa. Navedel je, da obrambo ministrstvo predaja tudi štiri stanovanja brežiški občini, v nadaljeva- nju pa obljubil sodelovanje pri izgradnji čistilne napra- ve ter izrazil prepričanje, da bo slovenska vojska tudi v bodoče znala doseči soži- tje z občino in lokalnim pre- bivalstvom. Tudi župan Ivan Molan je ob podpisu izrazil zadovoljstvo nad doseženi- mi dogovori in izpostavil, da bodo vasi, ki so obkrože- ne z letališčem, ter njiho- vi prebivalci zadovoljni, saj gre v dogovorih tudi za sku- pno naložbo v vodovode, ob- novitev lesenega mostu čez reko Krko, za cestno infra- strukturo ter sofinanciranje gasilskega vozila in gasilske lestve. M. K. M. Ob razvitju prapora BRZOL [Interni kanal [m Brežke^ Mestni atrij Brežice, Cesta prvih borcev 17, Brežice T: 07 49 63 344 E:studio.brezice@posavje.info Ureditev ceste med Pohanco in Kapelami MOKRICE - V sredo, 13. februarja, sta minister za promet mag. Radovan Žer- jav in brežiški župan Ivan Molan podpisala protokol o ureditvi regionalne ce- ste Spodnja Pohanca - Kapele, ureditev pa naj bi se nadaljevala do mejnega prehoda v Rakovcu. Pri podpisu so bili prisotni tudi predstavniki lokalnih skupnosti iz Artič, Globoke- ga, Kapel in Dobove ter iz- razili zadovoljstvo nad pri- četkom reševanja cestne problematike na tern obmo- čju, saj je bila omenjena cesta zgrajena leta 1970 in se od tedaj vanjo ni vlaga- lo. Na določenih mestih ima precej črnih točk, kar je v preteklosti terjalo tudi člo- veška življenja. Artiče tako med drugim pričakujejo iz- gradnjo pločnikov, v Kape- lah pa še avtobusno postaja- lišče ter javno razsvetljavo, medtem ko bo Dobova do- bila podvoz, načrtujejo pa tudi ukinitev dveh prehodov preko železniške proge. Žu- pan Molan je ob tern poja- snil, da se bodo dela pričela v letošnjem letu in se za- ključila leta 2011, investici- ja pa bo znašala 1,5 milijona evrov. Dobovska investicija, ki jo bo ministrstvo pokrilo 90 %, razliko pa brežiška ob- čina, bo znašala 6,7 milijo- nov evrov. M. K. M. Minister Žerjav in iupan Molan med podpisom protokola__________________________________ Podpis protokola Feniks CERKLJE OB KRKI - V sredo, 13. februarja, je gospodarski mi- nister mag. Andrej Vizjak zbranim prebivalcem v cerkljanski vojašnici virtualno predstavitev nove infrastrukture, ki je so- financirana v neposredni bližini. V nadaljevanju je bil podpi- san tudi protokol o skupnem sodelovanju med gospodarskim ministrstvom in brežiško občino, ki omogoča izvajanje zasta- vljenih in zbranim predstavljenih investicij. Župan Ivan Mo- lan je ob tern pojasnil, da gre za investicijo, vredno 5,8 mi- Ijona evrov, ki bo 60 % pokrita z ministrstva, razliko pa bo kril brežiški proračun. M. K. M. SPFCIAMSTICN! OKULISTICNI PREGLEDI 041 699 385 Okulist MEH Bostjan i n ,i specialist oftalmolog Vsak torek od 11 17 m L|iulskii O|tlik.i Gliisniiiher Stusitk Ui>|an s.|). Cesl.i pivih hotuuv 20c 8250 Bre/icc. Slovcnija ¦ M-1 ;z^lj^., v ozadju ostali r.aslopajoči na proslavi Najživevsinarodi... CERKLJE OB KRKI - V cerkljanskem gasilskem domu je na predvečer slovenskega kulturnega praznika v vsej mod za- živel praznik, ki se je pričel s himno Republike Slovenije - Prešemovo Zdravljico, ki jo je zapela sopranistka Marjetka Podgoršek Horžen. Sicer pa je bila rdeča nit pestre prire- ditve poezija našega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki so jo recitirali učenci cerkljanske osnovne sole Manca Račič, Mir- ko Vintar in Nika Baznik, Folkloma skupina »Kolovrat« iz Ljubljane pa je poleg spleta gorenjskih plesov za poudarek ob koncu uprizorila še igro ter v plesu prikazala Prešernovo balado Povodni mož. Program so popestrili še Vokalna komorna skupina sole s Slomškovo pesmijo, Katja Mazinjanin in Lea Horžen z re- citacijami pesmi Simona Gregorčiča, MoPZ »Planina«, Kole- dniki iz Bušeče vasi, Pevski zbor Pikapolonica iz Vrtca Pika- polonica pri osnovni soli ter MePZ iz Cerkelj ob Krki. Zbori so peli pod taktirko zborovodij Tatjane Span, Mine Haler- ja, Terezije Špiler in Stanke Tursič Pungerčar, Pikapoloni- ce je na citrah spremljala Ksenija Avguštin in komorno sku- pino Ana Marija Duhanič. NJ.S. Pevski zbor Pikapolonica Kultura in turizem z roko v roki SROMLJE - V petek, 8. februarja, je sromeljsko Turistično društvo pripravi- lo priložnostno kulturno prireditev, s katero so počastili slovenski kultumi pra- znik, obenem pa so v nadaljevanju večera izpeljali tudi redni letni občni zbor. Krajevna skupnost Sromlje zajema pet vasi in se pona- ša s kar nekaj društvi, ki s svojimi aktivnostmi na naj- različnejših področjjh za- znamujejo krajevni utrip. Tako so na petkovi slovesno- sti svoje kulturno poslanstvo s prepevanjem izvedli sro- meljski Ljudski pevci in tudi člani Moškega pevskega zbo- ra. Njihov predsednik Anton Ban - Tonček je ob tej pri- ložnosti dejal, da imajo tre- nutrio člansko krizo, saj pre- peva le 17 pevcev, zato si prizadevajo, da bi v zbor pri- vabili podmladek. Sicer ob- stajajo že 32 let, pred 12 leti pa so pričeli ob slovenskem kultumem prazniku s poseb- nim pevski m običajem, ko obiščejo vse vasi v krajevni skupnosti in vaščanom zapo- jejo po štiri pesmi. Turističnemu društvu Sro- mlje predseduje Anica Kra- njčič, vanj pa se je vključi- lo 190 članov. Tudi turistično društvo ima tradicijo, saj obstaja že od leta 1976, vendar so v zadhjem dese- tletju aktivnejši. Obnovili so štiri zapuščene vaške vo- dnjake, prav posebno so po- nosni na sromeljsko pešpot in letos bodo pripravili že sedmi pohod, pred dvema letoma pa so pobočje zasa- dili s 3.500 čebulicami nar- cis. V lanskem letu so ure- dili še vaški vrt in tlakovali stezo, posadili rože na vseh javnih objektih in okoli njih redno kosili ter obnovili po- sebno sobo. V delovni na- črt so si tudi letos zastavi- li akcije kot v minulem letu, čaka pa jih še poseben pod- vig presajanja narcis, saj so se preveč razrasle. Vsekakor pa skrbijo tudi za družab- na srečanja in tudi tokrat so po uradnem delu nadaljeva- li večer ob sproščenem kle- petu. M. KalčičM. Udeleženci kulturnega in turističnega srečanja Kulturni praznik v Krmelju KRMEU - Proslavo ob kultur- nem prazniku sta pripravila Krajevna skupnost in DKŠD Svo- boda Krmelj. Prireditev z na- slovom Pismo sprave si je zami- slila Nevenka Vahtar, ki jo je tudi prečudovito upodobila na odru. Pesmi Sprava, Kočevska maša in Pismo zgodovini pa je prispevala Viola Križnik, ki je pronicljiva in tenkočutna opa- zovalka življenja okrog sebe. Sporočilo obeh je, naj Sloven- ci nadaljujemo svojo pot z Iju- beznijo in svetlobo in jo deli- mo drug z drugim, saj bomo le tako notranje bogatejši. So- ustvarjalci prireditve smo še bili: ženska pevska skupina Lo- kvanj, vokalna moška skupina Lira, recitacijska skupina Ža- rek, pevka Tanja Zaplatar in harmonikar Jože Stušek. To- pel aplavz in čestitke po pri- reditvi so nas nastopajoče na- gradile, da bomo še z večjim žarom nadaljevali naše poslan- stvo. ß. Logar Razveselite vaše najdražje s cvetlicami in drobnimi pozornostmi iz naše ponudbe ter še naprej vabyenl v našo Cvelličamo v Sevnlci, tcl.:O7 81 62 760 in novi Cvetličnl bntlk v Mercator Centru BoStanj, tel.:07 8l 49 330. s I Ptd? top tttd? TT TT CŠ3 TiMT (T\\ Le kdo je Kekec in kdo Bedanec? Pes in človek, človek in pes. Prijateljstvo ju veže še iz časov, ko človek še ni imel drugih domačih živa- li. Pes ga je čuval, mu pomagal loviti. Skozi tisočletja sta prijateljevala, si pomagala in se dopolnjevala. Človek je spoštoval psa in pes je človeka sprejel kot gospodarja. Pes je res daljni sorodnik volka. Divji sorodniki udo- mačenega psa v naravi živi- jo podobno kot volk. V krde- lu ima vsak svoje zadolžitve, vodjo pa vsi spoštujejo. Tako domači pes spoštuje svojega gospodarja, če mu le ta zna pokazati s svojim pristopom in avtoriteto svojo prevlado. Danes je prav moderno ime- ti doma psa, pasma včasih ni pomembna za karakter psa, ampak je pomembna le nje- gova zunanjost. Kupiti psa, ga doma privezati (ali še slabše - pustiti, da se pote- pa po bližnji in daljni okoli- ci), mu dati hrano in vodo še zdaleč ni dovolj. Vzeti si tu in tarn čas za kratek sprehod na vrvici ali pa celo spušče- nega zopet ni dovolj. Psa je treba navaditi na okolje, ga naučiti spoštovati gospodar- jeve ukaze do potankosti in šele nato iti med ljudi ozi- roma na druženje z ostalimi štirinožnimi prijatelji. Pes ima v svojem genskem zapi- su še vedno nagon po lovu, katerega človek ne more za- treti, lahko pa ga kontrolira. In že zopet smo pri poslu- šnosti in delu s psom. Vse to pa vzame veliko vsakodnev- nega časa, na kar pa nava- dno malokdo računa ob že- Iji po lastnem psu. Kdor se tega ne zaveda, si naj omi- sli kolo, motor, smuči ali kaj podobnega in ko bo imel čas, bo le to vzel v roke in se predal užitkom. Kdor pa je vsaj malo kinologa in bo svo- jega psa spoštoval, si bo vzel vsak dan časa za šolanje psa in za najpomembnejše, za njegovo gibanje. Vsak pes namreč rabi veliko gibanja (sicer odvisno od pasme ozi- roma starosti), saj na ta na- čin sprošča svojo energijo in željo po teku, kot je to po- čel v divjini. Tudi sam imam rad pse, vse sem tudi šolal, kljub temu pa mi je zadnja dva vze- la cesta. Da, rekel sem ce- sta in ne voznika hitrih je- klenih konjičkov. Na cesti sta bila brez nadzora, torej brez vrvice in sem za nju- no smrt kriv sam. Še danes sem jezen sam nase, da se je to zgodilo. V njihovo šola- nje sem vložil veliko časa in prav dobro vem, kako je, ko jih izgubiš. Vsak se naj v takem trenut- ku vpraša, kje je konec pra- vljice in idile in ali je res vse napravil za svoje ljubljence. Vse več je namreč nekon- troliranega gibanja psov po naravi, kjer ogrožajo tako sprehajalce kakor tudi pro- sto živeče živali. Te so po- tem izpostavljene prega- njanju in marsikatera tudi konča pod zobmi teh na- ših tako opevanih Ijubljen- cev. Varne pa niso tudi do- mace živali, saj je bil pomor le-teh v neposredni bližini doma vseh podpisanih v va- šem članku Bedanec v tre- tjem tisočletju. Še grozo- vitejši pomor se je dogodil decembra lani med ovcami v vasi Brezje pri Bojsnem, kjer so psi pomorili prav vse ovce. In to v ograjenem pro- storu, pa še zaprte so bile v staji. Slika v prilogi je nekr- vava glede na stanje na te- renu, ostale pa bolje da jav- nost ne vidi, so pa v arhivu lastnika črede. Tu pa je bil lastnik črede neuspešen pri iskanju lastnika ali mor- da več lastnikov krvoločnih psov. Kot članu LD Globoko mi ni vseeno, ko gledam pregon divjadi s strani takih psov. Prav tako mi ni vseeno, da nekdo tako imenuje vse čla- ne Bedanec, saj sam nika- kor to nisem in sem užaljen zaradi takega posploševa- nja pri iskanju krivca za iz- ginotje dotičnih psov. Tako posplošeno pisanje namreč meče slabo luč na vse naše člane in to brez potreb- nih dokazov. Če so lastniki res imeli pod kontrolo svo- je ljubimce, bi morali vide- ti in vedeti, kaj se je z nji- mi zgodilo tega dne in kdo je krivec (sam ne vem, ali je to lovec ali kakšen voz- nik ali morda kdo drug) in z njim opraviti razgovor in ne vse člane LD Globoko meta- ti v koš svojih predvidevanj. Vsi »Ijubitelji« psov pa naj raje poskrbijo za primerno bivanje svojih ljubljencev, cepljenje in kontrolirano gi- banje v izogib ponovitve de- janja, kot je na današnjih slikah kakor tudi na sliki v predhodni številki. Razmislite!!!! Dulan Lepšina, član LD Globoko Globoko 2c Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 IZ NAŠIH KRAJEV 7 »Kultura terja dialog...« SEVNICA - Tako kot pretekla leta je tudi letošnja osrednja slovesnost Občine Sevnica ob slovenskem kul- turnem prazniku, v katerem obeležujemo spomin na velikega slovenskega poeta Franceta Prešerna, potekala v Kulturni dvorani Sevnica, v četrtek, 7. februarja. V uvodu se je z zapeto slovensko himno predstavil MePZ Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu, v nadaljevanju kulturnega programa sta nato svoje poglede na kulturo in Prešerna predstavila župan občine Sevnica Khstijan Jane in slavnostni go- vornik Ciril Zlobec - pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, urednik in nekdanji politik. V svojem govoru je 82-letni Ciril Zlobec s ponosom iz- javil, da smo edini narod v Evropi, ki je za enega izmed svojih praznikov - za kulturni praznik izbral ime največje- ga slovenskega pesnika. Ide- ja o praznovanju tega dne je zrasla v času druge svetovne vojne; med okupacijo, ko so bile sanje o prihodnosti naj- bolj žive, polne pričakovanj. France Prešeren, velikan slo- venske besedne umetnosti, je v enem izmed najbolj vi- harnih časov slovenske zgo- dovine, v času Metternicho- vega in kasneje Bachovega absolutizma, v času, ko je bil uradni jezik na sloven- skih tleh nemški, povzdignil slovenski jezik v najčistej- ši jezik pesniške besede in s tern dokazal, da je sloven- ski jezik enakovreden osta- lim evropskim jezikom. V svojem govoru se je spo- mnil še drugih velikih imen iz slovenske književnosti - Stri- tarja, Jurčiča in Levstika, ki so med Slovenci ustvari- li potrebo po branju Prešer- novih pesmi. Pisatelj Josip Stritar je v svojem predgo- voru k drugi izdaji Prešerno- vih Poezij (edine pesnikove pesniške zbirke, op.p.) zapi- sal: »Bodimo vredni Prešer- na!« Slavnostni govornik Ci- ril Zlobec je spregovoril tudi o vlogi kulture v sodobnem, tehnološko zelo razvitem in naprednem svetu, v kate- rem nas moderna tehnologi- ja oddaljuje od kulture in od umetnosti ter dejal: »Kultu- ra zahteva dialog!« Dialoga v nadaljevanju kul- turnega programa ni bilo, pač pa je igralska skupina Društva Trg Sevnica pred- stavila skozi posamezne mo- nologe Življenje in delo pe- tih velikih, kakor so naslovili svojo novo igro (scenarij za- njo sta napisala Marija in Si- njo Jezernik, ki jo je tudi režiral). Občinstvo v dvora- ni je z aplavzom nagradi- lo interpretacije posame- znih likov - Primoža Trubarja (izvrstno ga je upodobil Du- šan Senica), Rudolfa Maistra (odlična interpretacija Bra- neta Busarja) Antona Mar- tina Slomška (v vlogo se je dobro vživel Robert Kaše), Ivana Cankarja (upodobil ga je Bojan Sumrak) ter Fran- ceta Prešerna (predstavil ga je Miran Ratej). V prijetnem kulturnem večeru je ura in pol programa hitro minila. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore Ciril Zlobec Izvajalci monologov velikih slovenskih ustvarjalcev Trubar, naš prvi Evropejec KOSTANJEVICA NA KRKI - V občini Kostanjevica na Krki so osrednjo občinsko proslavo, naslovljeno »Moji lubi Slovenci«, posvetili začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju, katerega 500-letnico rojstva obeležujemo letos. Prireditev v prostorih OŠ Jožeta Gorjupa, tako po programu kot po obisku vredno kul- turnega središča, kakršno je najmanjše slovensko mesto, je organizirala in povezovala Melita Skušek. Po uvodnih besedah Melite Skušek in kostanjeviškega žu- pana Mojmirja Pustoslemška je o slovenskem kulturnem prazniku in pomenu prote- stantizma za Slovence govori- la slavnostna govomica, ume- tnostna zgodovinarka Alenka Černelič Kroselj. „Trubar- jevo leto, ki ga praznujemo, je tako samo okvir, ki v eno podobo združuje številne do- sežke Slovencev v 16. stole- tju. Ob tern se navezuje tudi na leto medkulturnega dialo- ga, Trubar je bil najbri prvi slovenski Evropejec v najbolj žlahtnem pomenu s svojo ši- rino znanja in razumevanja sveta je presegal regionalne meje, s svojo ljubeznijo do domovine pa je predstavljal Evropejca, ki ravno zaradi svojega spoštovanja do svoje in drugih kultur bogati življe- nje Evrope," je med drugim dejala Černelič Krošljeva. Za še bolj avtentičen vpogled v Trubarjeve case so poskrbe- li še dramski igralec Polde Bi- bič, ki je začetnika reforma- cije na Slovenskem upodobil že v filmu, tokrat pa izvrstno interpretiral nekaj Trubarje- vih besedil, glasbena zased- ba Alta capella Carniola, prva glasbena skupina pri nas, ki poskuša na avtentičen način obujati glasbo naših srednje- veških mest, ter tiskar Vla- dimir Abram z repliko lese- ne tiskarske stiskalnice iz 15. stoletja in prikazovanjem ti- ska na star način. Udeležen- cem proslave je zapel tudi šolski pevski zbor, kostanjevi- ški učenci pa so pripravili raz- stavo o Trubarju in protestan- tizmu. P. Pavlovič Slavnostna govornica Alenka Černelič Kroselj Polde Bibič med branjem Trubarjevih besedil, v ozadju „srednjeveški" tiskar Vladimir Abram t. . vi Na območju Upravne enote Brežice:________________ • Andrej Vrabec, Žejno, in Željka Vrabec, Žejno; • Matej Bratanič, Brežice, in Lidija Felicijan, Vel. Podlog. Na območju Upravne enote Krško ni bilo sklenjenih porok Na območju Upravne enote Sevnica:________________ • Matjaž Keber, Budna vas, in Brigita Gole, Trebnje, • Franci Sigmund, Budna vas, in Elena Molodcova, Ruska Federacija. ČESTITAMOI I 1 J I 1 ] ! $kodaFabiaCity+ že od 9.600 EUR ABS, 4 zračne blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel... SkodaRoomsterlHe že od 11.900 EUR ABS, 4 zračtie blazine, klimatska naprava, centralno zaklepanje, radio CD in MP3, električni pomik sprednjih stekel, lita platišča, parkimi senzorji zadaj... Avtoline d.o.o., Bohoričeva 10, Krško, tel.: 07 490 21 20 '&U)LwBaA Iz Ljubljane skozi krške oči Ko je imeUx moja hčerka dve, tri leta, sem jo začela opozarjati na nevamosti, ki prežijo nanjo. To dobro poznate vsi starši. "Pazi, ko prečkaš cesto, dobro poglej, pazi, da ne padeš s tobogana, pazi, da..." in tako naprej. Leta in leta, dan za dnem. In potent je prišel čas, ko sem ji povedala, da mora paziti na neznance. Nikoli z nikomer ne govori, ki ga ne poznaš, nikoli, pod nobenim pogojem ne smeš z nikomer v avto. In tako leta in leta, velikokrat sva obnovili ta "pravila". In potem? Pred dvema letoma, na vroč poletni dan, smo se odpravljali k prijateljem na obisk. Neli je teleUi po stopnicah do garaže sama, midva pa naj bi šla z dvigalom. "Pojdi raje z nama," sem jo skušala pregovoriti, ker nisem imela dobrega občutka. "Ne, sama grem", je bila odločna, "v prvi razred grem čez nekaj dni, zdaj grem te lahko sama..." mi je zatrdiUx. Stekla je po stopnicah, midva sva šla z dvigalom. Očitno je tekla zelo hitro, saj naju je prehitela in pred nama prišla v garažo. Ko je stopila do avta, so se vrata za njo zaprla, ta vrata pa lahko le (xtklenes. Zgrabila jo je panika in stekla je po garaži. Tega midva nisva vedela in ko sva minuto kasneje prišla do avta, Neli ni bilo nikjer. V trenutku se nama je podrl svet. Klicala sva jo, jaz sem tekla po garaži, moj mot je šel v pritličje, kjerje izfiod iz bloka. Nije bilo. Nikjer je ni bilo. Bila sem kot brezuma. V rnislih sem podoživela vsakfilm, ki sem ga videla, vsak novinarski prispevek, ki sem ga videla na to temo. Stekla sem nazaj do stanovanja, brez sape, na robu solz in jo venomer klicala. Blažjoje is/cal zunaj, pred blokom in kričal: "Neli. Neli!" Meni se je mešalo, nog nisem čutila, začeki sem jokati. Bila sva tako glasna, da so naju slišali sosedi in odpirali vrata stanovanj. "Neli ni," sem izdavila v obupnem, paničnern strahu, ki mi je hromil vrat in noge. Slišala sem Blaža, ko je zaklical: "Jo imaš?" "Ne" sem vpila, obupana, "pokličivapolicijo"... sem dejala. Takrat pa sem zaslišala jok moje deklice Takrat sem se zlomila. Sedla sera rui stopnice in hlipala. Sosed jo je našel pred sosednjim blokom. Pritekla je do mene in jokala. Prišel je Bkiž in objeti smo jokali na prašnih stopnicah. Soseda sem sutiw poyledala in zašepetala hvala. Pokimal je. Vedel. Sam ima tri otroke. Ne vern, kako dolgo smo sedeli in se objemali. Bila sem tako izmučena, da nisem mogla govoriti, Neli mi je zaspala v naročju, pa te nekaj let ni vet spala čez dan. Tako jo je čvstveno izčrpalo... Vse skupaj je trajalo nekaj minut, najdaljših v mojem življenju. Šele zvečerje povedala, kaj seje v resnici dogajalo. Ko je prisla do avta in naju ni bilo, je stekla po garaži v smer izhoda. Poleg nje je ustavil avto, v njem je bila ženska, ki je ni poznala. Neli ji je povedala, da ni mamice in očija in gospa se je ponudila, da jo odpelje ven iz garaže. In moja deklica? Sedla je k njej v avto!!! Ko sta se pripeljali ven, jo je spustila ven pri sosednjem bloku, kjerjoje zagledal sosed. Gospa pa se je odpeljala. Saj je bila verjetno res samo prijazrui, ampak vseeno... Lahko bi počakala z njo v garaži ali pa jo po stopnicah peljala domov... In Neli? Vsa leta ponavljanja, nikoli ne sedi k nik&mur v avto... V paniki je pozabila. In prisedla. Lahko bi se končalo povsem drugače... Še danes podoživljarno ta dogodek insegaz grozo spominjamo. Neli je imela nekaj mesecev hude tezave pred zaprtimi prostori, povsod je iskala izhod, preverjala, če se vrata odpirajo. Tudi v šoli, v katero je šla le nekaj dni po tern dogodku, je najprej preverila vsa vrata in jokala, fco so jih starejši učenci dražili in držali kljuko njiiuwega razreda, da niso moyli ven. Jokala kot dež... Ne vem več, koliko večerov sva govorili o tern, obnavljali dogodek, celo ponovili smo ga, seveda tako, da je počakala pri avtu na naju. Ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, me še danes grabi panika. "Mami, je bilo tebe tudi strah, da bi te fcdo ugrabil, ko si se kot otrok igrala zunaj?" meje vprašala včeruj. Koliko žalosti sem začutila ob tern vprašanju. Koliko žalosti..." Ne, ljubica, ni me bilo... bili so druai cast..." "In zdaj so," je rekla moja pametna deklica," nevarni časi..." Piše: Alenka Mirt Iskra m a V brežiški, novomeški in celj- ski porodnisnici so rodile: Renata Žgajnar, Sevnica dekli- co, Mateja Resnik Bahčič, Anže deklico, Melita Bee, Sevnica - deklica, Simona Kozmus, Brestanica dečka, Valeiija Hruševar, Leskovec pri Krškem dečka, Anja Ogorevc, Globoko dečka, Katja Mlfnarič, Senovo dečka, Ur*ka Potočnik, Griže deklico, Mojca Nuč, Planina pri Sevnici deklico, Editka Jalovec, Sevnica dečka, AAojca Švegelj, Sevnica dekli- co, Gordana Kenda, Sevnica de- klico, Vesna Zobahč, Obrežje dekli- co, AAanuela Terzič Jazbinšek, Kr- ško deklico. ČESTITAMO! \±. GOSPODARSTVO Posavski obzornik ¦ leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 Kmetijski minister obiskal vinogradnika Pirca RAVNI - Kmetijski minister Iztok Jarc si je v sredo popol- dan, 13. februarja, v spremstvu direktorja Direktorata za kmetijstvo Branka Ravnika ogledal vinsko klet vinogradnika Alojza Pirca na Ravneh pri Velikem Trnu. Alojz Pirc in nje- gov sin Janez sta ministru predstavila pridelavo cvička, ki ga že od leta 1992 stekleničijo in uspešno prodajajo po celi Stoveniji. 0 kakovosti Pirčevih vin pričajo tudi številna pri- znanja, leta 2001 pa so za letnik cvička 2000 prejeli naziv „kralja cvička". B. M. Na de$ustaciji v vinski kleti Alojz Pirc, kmetijski minister Iztok Jarc in krški podžupan Cveto Srsen Neposrednja plačila takoj! BREŽICE - Svet Območne enote Kmetijske gozdarske zborni- ce Slovenije Brežice je 15. februarja na svoji 13. seji obrav- naval poročilo o delu OE Brežice in aktualne probleme na področju kmetijstva. Ugotovili so, da so člani sveta sodelo- vali konstruktivno in da je OE redno spremljala dogajanja na področju kmetijstva in podeželja. Po široki razpravi so spre- jeli nekaj sklepov, ki so odraz trenutnega stanja v kmetij- stvu. Tako zahtevajo, naj se neposredna plačila za leto 2007 izplačajo takoj in tako prepreči še večjo izgubo vrednosti zaradi naraščanja cen repromateriala. Zaradi nizkih cen go- vedi in prašičev je potrebno na državni ravni sprejeti ukrepe za preprečitev zmanjševanja staleža govedi in prašičev, dr- žava pa naj zagotovi pokritje izpada dohodka pri pitanju. Oškodovanci po suši 2006 iz Posavja, ki so izpadli pri oce- ni škode, še niso prejeli državne pomoči. Zato zahtevajo od vlade RS, da upošteva ponovno cenitev državne komisi- je in državno pomoč oškodovancem takoj izplača. Pri klasič- ni prašičji kugi so vzpostavljeni administrativni pogoji za iz- plačilo odškodnine, po informacijah pa ni finančnih virov, ki bi lahko zagotavljali izplačilo odškodnin. Zato svet OE KGZS Brežice zahteva, da se zagotovijo sredstva za izplačilo od- škodnin po kužnih boleznih. Zahtevajo tudi ukinitev vseh davkov na neposredna plači- la, saj se je vrednost neposrednih plačil realno znižala za- radi visokih cen repromateriala in nizkih odkupnih cen kme- tijskih proizvodov. „Driavo s temi sklepi opozarjamo na dogajanja, ki lahko še bolj zmanjšajo samooskrbo in pre- hransko varnost državljanov," so člani sveta zapisali v izja- vi za javnost. Dodatne kapacitete v Trubarjevem domu Loka LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Občina Sevnica si skupaj s Tru- barjevim domom upokojencev Loka pri Zidanem Mostu in potencialnimi zasebnimi vlagatelji prizadeva zagotoviti po- goje za adaptacijo objekta nekdanjih državnih rezerv v do- datne kapacitete za Dom starejših občanov pri Trubarjevem domu. Domu trenutno primanjkuje okrog 50 postelj, glede na razvoj dogodkov pa se kmalu pričakuje še dodatno pov- praševanje. Objekt Zavoda RS za blagovne rezerve že vrsto let ni v funkciji skladišča in ni v načrtu uporabe za kakršno- koli drugo dejavnost. Glede na prostorsko umestitev objek- ta bi bil primeren za preureditev v nastanitvene kapacitete kot dodatek domu upokojencev. Zato se je oblikovala ide- ja, da bi obstoječi Zavod v sodelovanju z Občino Sevnica in zasebnimi investitorji na osnovi pogodbe o javno zasebnem partnerstvu prevzel v upravljanje neizkoriščeni objekt. Pro- jekt bo izvedljiv, če bo na stani driavnih organov volja, da se neaktivno državno premoženje prenese v drugo lastništvo in se na novo uredijo vsebinske in pravne obveznosti vseh strank v postopku. Razgovor med pristojnimi se bodo nada- Ijevali tudi v naslednjih dneh. Vodooskrba v KS Krmelj in Šentjanž KRMEU, ŠENTJANŽ - Podžupan občine Sevnica Srečko Ocvirk se je sestal s predstavniki KS Krmelj, s katerimi se je pogovarjal o nadaljevanju projektov vodooskrbe za nekate- re kraje v tej krajevni skupnosti. Nekatera dela bi bilo mo- žno pričeti izvajati ob izvajanju del za vodovod Šentjanž, kjer bodo ob skupnem dogovoru lahko v sistem vključili ne- kateri že zgrajeni objekti za vodovod Krmelj. Ob izvedbi vodonosnega sistema Krmelj se Krajevna skupnost Šentjanž ni odločila sodelovati pri skupnem projektu vodooskrbe. Ob sodelovanju vseh partnerjev bo potrebno poskrbeti za naj- bolj racionalno rešitev. Gradnjo HE na spodnji Savi bo nadaljevalo novo podjetje BLANCA - Na gradbišču HE Bianca so prejšnji teden predstavniki Holdinga Slovenske elektrame, Dravskih elektrarn Maribor, Soških elektrarn Nova Gorica, Termoelektrarne Brestanica in GEN energije iz Krškega podpisali pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Doslej je izgradnjo spo- dnjesavskih hidroelektrarn v imenu koncesionarja HSE koordiniral Skupni podvig, katerega direktor Bogdan Barbie je pred podpisom po- godbe dejal, da bo ustano- vitev podjetja omogočila še intenzivnejšo izgradnjo veri- ge, ki sicer poteka po načr- tih. Prva elektrarna, HE Bo- štanj, je zgrajena, druga, HE Bianca, naj bi še letos šla v poskusno obratovanje, HE Krško zelo intenzivno gradi- jo ter si prizadevajo, da bi bila zgrajena pred rokom. Potekajo pa tudi priprave na obe preostali elektrarni v verigi, HE Brežice in HE Mo- krice. Barbič je še ocenil, da je izgradnja hidroelektrarn v Sloveniji nujna, njihova pra- va vrednost pa se bo pokaza- la v bodočnosti. Podpisa se je udeležil tudi go- spodarski minister mag. An- drej Vizjak, ki je dejal, da je intenzivna izgradnja HE na spodnji Savi rezultat dokaj ja- sne energetske strategije dr- žave v obnovljive vire in se- veda velikih naporov podjetij, ki so vključena v projekt, še posebno Holdinga Slovenske elektrame in Skupnega podvi- ga, ki je operativno vodil pro- jekt. Z ustanovitvijo nove- ga podjetja bo zagotovljena bolj optimalna organizacij- ska oblika, ki bo zagotavljala tudi večjo finančno stabilnost projektu. Družba HESS bi v prihodnosti lahko gradila tudi verigo hidroelektrarn na sre- dnji Savi, saj se z vkljudtvijo GEN energije, ki ima v druž- bi neposredno 12,6-odstotni, posredno pa nekaj več kot 15- odstotni delež, združujejo in- vesticijski potenciali obeh slo- venskih energetskih stebrov. Minister Vizjak je opozoril, da bo potrebno do uspešnega za- ključka verige z HE Mokrice, ki je predviden za leto 2015, še veliko usklajevanja s sosednjo driavo. Dejal je tudi, da pri- čakuje še naprej tesno sode- lovanje investitorjev in izva- jalca z lokalnimi skupnostmi, pri čemer je pomembno, da bodo vse lokalne skupnosti, ki jih projekt zadeva, enakovre- dno obravnavane. Kot so poudarili na Blanci, so bile v času pričetka izgra- dnje savske verige cene na trgu električne energije tako nizke, da je bila tudi investi- cija na komaj še sprejemlji- vem robu donosnosti, vendar so se že kazale tendence vi- šanja cen energentov po sve- tu. Ocena je bila točna, saj s povišanjem cen energije tudi projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi postaja dono- snejši, hkrati pa bo Sloveni- ji lahko omogočil dovolj vi- sok odstotek obnovljivih virov električne energije v energet- ski bilanci. S tern bo lažje za- dostila ukrepom, ki so predvi- deni z najnovejšimi predlogi EU glede vplivov na okolje, po katerih mora Slovenija do leta 2020 zagotoviti vsaj 25 % ob- novljivih virov. S. Mavsar Direktorji podjetij ob podpisu družbene pogodbe Gradbišče HE Bianca Uspešen dogovor o izvennivojskih prehodih infra Župan Občine Sevnica Kristijan Jane se je s prometnim ministrom Radovanom Žerjavom dogovoril za ukinitev nivojskih prehodov na cesti R3-679 Sevnica - Bianca. Občina Sevnica je v času priprave driavnega loka- cijskega načrta za HE Blan- ca podala zahtevo za ure- ditev nivojskih prehodov na vplivnem območju, ven- dar zahtevi žal ni bilo ugo- deno. Vseskozi se je Obči- na Sevnica zavzemala za rešitev perečega proble- ma, saj ni mogla dopustiti, da se ne doseže varne reši- tve za naše občane oziroma dnevne uporabnike nevar- nih prehodov. V Driavnem lokacijskem načrtu (DLN) za HE Blan- ca, sprejetem leta 2005, je v 3. odstavku 23. člena (zaščita železniškega na- sipa, prepusti in prehodi čez železniško progo) na- vedeno, da se z načrtova- no ureditvijo tangirajo tri- je prehodi čez železniško progo, ki se ustrezno ure- dijo, in sicer: • rekonstruirata se preho- da regionalne ceste R3- 679 (Gobovce), • izvede se nivojski pre- hod čez progo v Blan- ci namesto prehoda (ob- stoječi prehod pri žel. postaji Bianca) • namesti se polzapornica na obstoječi poti na Dol- njem Brezovem, ki bo rekonstruirana za potrebe kolesarske steze. V DLN je prav tako zapisano, da se rešitve projektno obde- lajo na podlagi mnenja poseb- ne komisije, ki je bila imeno- vana z odločbo Ministrstva za promet RS v namen, da ugo- tavlja dejstva, na podlagi ka- terih je odločeno o načinu iz- vedbe nivojskih križanj cest z železniškimi progami na ob- močju RS in načinu njihovega zavarovanja, v skladu z zako- nom, ki ureja področje var- nosti v železniškem prometu. Komisija za nivojske prehode je ugotovila, da so predvide- ne ureditve nivojskih preho- dov iz DLN-ja za HE Bianca v nasprotju z Zakonom o varno- sti v železniškem prometu. Predstavniki lokalnih skupno- sti in investitorji infrastruk- ture (j.p. Infra) so takoj rea- girali na ugotovljena dejstva in z medsebojnim konsen- zom na pobudo župana Ob- cine Sevnica s problemati- ko seznanili MP oz. ministra Radovana Žerjava in njego- ve sodelavce s področja cest in železnic ter jim predlaga- li, da se promet med Sevni- co in Blanco uredi izvennivoj- sko. To pa je projekt, ki ga je nemogoče speljati v roku dokončanja HE Bianca (maj 2009) in s finančnimi sredstvi, ki so na razpolago. Pogovori na Ministrstvu za promet so šli v pozitivno smer, sprejeta je bila odločitev, da MP pod- pira ukinitev žel. prehodov, vendar v nekih razumskih ča- sovnih rokih (predvidoma do leta 2013), vsekakor daljših od terminskega plana pred- videnega za gradnjo HE Blan- ca. V sklopu infrastruktumih ureditev za HE Bianca je za- radi časovnih terminov in ne- zagotovljenih finančnih sred- stev to nemogoče izvesti. Na podlagi teh dogovorov je Komisija za nivojske preho- de na seji 24.01.2008 skleni- la, da se nivojski prehodi na železniški progi med Sevnico in Blanco ukinejo. Izjema je nivojski železniški prehod v Dolnjem Brezovem pri tovar- ni Inplet, ki bo verjetno mo- ral še nekaj časa počakati na izvennivojsko rešitev. Tako se ukineta oba nivojska preho- da reg. ceste R3-679 na Go- bovcah ter vmesni prehod nekategorizirane ceste med obema prehodoma. Ukinja se tudi oz. je že zaprt nivojski prehod na Brezovem. Presta- vi se nivojski prehod nekate- gorizirane ceste na Dolnjem Brezovem in se ga zavaru- je s polzapomicami, služil pa bo zgolj uporabnikom tamkajšnjih zemljišč. Uki- ne se tudi nivojski prehod kategorizirane ceste pri žel. postaji Bianca, kjer je v planu izven nivojsko kri- žanje prestavljene regio- nalne ceste R3-679. Nadaljnji koraki k reši- tvi problematike so torej pričakovana odločba Mi- nistra za promet o ukini- tvi nivojskih prehodov, v pridobivanju je projek- tna dokumentacija no- vih predvidenih rešitev in dogovori o višini in vi- rih zagotovitve finančnih sredstev oz. zapiranje fi- nančne konstrukcije. Vsi se zavedamo, da obstoje- či železniški prehodi pred- stavljajo povečano ne- varnost za udeležence v cestnem in železniškem prometu, rešitve, predlo- gi in želje pa so vendarle pogojene z omejenimi fi- nančnimi možnostmi. Ob obisku vlade v Posavju je prometni minister Rado- van Žerjav obljubil pri- zadevanje za prioritetno reševanje izvennivojskih prehodov. Pripravila: Vojka Alif Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 GOSPODARSTVO 9 Turk in Ostrelič o razvoju Posavia KRŠKO - Direktor Regionalne razvojne agencije Posavje Robert Ostrelič je na delovnem srečanju v okviru obi ska vlade RS v Posavju gostil ministra za ra- zvoj dr. Žigo Turka. Govorila sta predvsem o večjih razvojnih projektih v Po- savju, med katerimi sta posebno pozornost namenila projektu izgradnje go- spodarskega središča Feniks v Posavju. Robert Ostrelič je ministru predstavil doslej opravljene aktivnosti in izdelane stro- kovne podlage, ki se navezu- jejo na umeščanje gospodar- skega središča v prostor ter predvidene nadaljnje korake k čimprejšnjem začetku de- lovanja središča, ki je veli- kega pomena za gospodarski razvoj širše regije. Minister in direktor sta govorila tudi o pomenu vzpodbujanja raz- iskav in razvoja v regiji Po- savje, o pobudi za dopolnitev Resolucije o nacionalnih ra- zvojnih projektih za obdobje 2007-2023 s projektom Izgra- dnje raziskovalnih laborato- rijev Fakultete za energetiko in o možnostih uvedbe regij- skih davčnih olajšav za go- spodarske Subjekte v razvoj- nih regijah, katerih indeks razvojne ogroženosti prese- ga 100točk. ^ Minister dr. Žiga Turk je ob obisku povedal: „Ustvarje- ni so pogoji za nadaljnji ra- zvoj posavske regije, ki mora temeljiti na razvojnih priza- devanjih k boljšemu položa- ju celotne regije na vseh po- membnejših področjih, od raziskav, prenosa tehnoloških inovacij v gospodarstvo, oko- Ija, razvoja člove- ških virov, turizma in višje kakovosti življenja vseh pre- bivalcev posavske regije." Direktor RRA Posavje Robert Ostrelič pa je po- vedal: „Naša nalo- ga je, da v sodelo- vanju z pristojnimi državnimi institu- cijami in tesnim konstruktivnim so- delovanjem vseh občin v naši regiji ustvarjamo pogoje za uspešno realiza- cijo razvojnih pro- jektov v naši regi- ji. Z ministrom sva izmenjala stališča in poglede glede ------------- smeri razvoja regi- je Posavje v bodoče. Obljubil je, da bo kot minister, pristo- jen za razvoj, po najboljših močeh pomagal naši regiji k nadaljnjemu razvoju, kar me zelo veseli." Ostrelič med sprejemom ministra za razvoj Turka Ocenjevanje cvička po novi metodi RAKA - V Društvu vinogradnikov Raka so v soboto, 16. februarja, v prostorih tam- kajšnjega gostišča Tratnik organizirali tretje ocenjevanje vzorcev vin. Od skupno 192 prejetih vzorcev pridelovalcev je bilo kar 123 vzorcev cvička, katerih oce- njevanje je prav na pobudo raških vinogradnikov potekalo po poskusni metodi. Na lanskoletnem cvičkovem večeru, na katerem se zbe- rejo vinogradniška društva z območja Dolenjske in ki ga v Društvu vinogradnikov Raka prirejajo 10. avgusta ob kra- jevnem prazniku, so namreč raški vinogradniki ob podpori dr. Mojmfrja Wondra iz Bio- tehniške fakultete v Ljubljani in v sodelovanju z novomeško Kmetijsko gozdarsko zbor- nico podali predlog, da bi v prihodnje ocenjevanje vzor- cev cvička potekalo v razpo- nu ocenjevanja med 15 in 17 ali za eno stopnjo več od do sedaj uveljavljene zgornje meje števila točk. Raški vino- gradniki so namreč mnenja, da je ocena 15-16 preniz- ka za ocenjevanje dolenjske- ga posebneža. Zatorej je tudi sobotno ocenjevanje vzorcev cvička potekalo poskusno in rezultati niso šteli za uradne, še pred potencialno novo uve- Ijavitvijo ocenjevalnega raz- pona pa bo potrebno spreme- niti in sprejeti nov pravilnik o pridelavi PTP cvička. Kakor nam je ob tej priložno- sti povedal predsednik nekaj čez 280-članskega Društva vi- nogradnikov Raka Ivan Vi- zlar, v društvu usmerjajo ve- čino aktivnosti v priprave na izgradnjo cvičkovega hrama, katerega položitev temeljne- ga kamna in začetek izgra- dnje načrtujejo z začetkom meseca aprila. V ta namen so na pobočju Cirja pri Raki že odkupili zemljišče v izme- ri 37 arov, kjer se bo hram nahajal in bo po Vizlarjevih besedah služil ne le za ne- govanje raške kultume de- diščine vinogradništva, tem- več tudi kot turistična točka, muzej na prostem ter prire- ditveni in društveni prostor. Za čim boljšo in tudi dejan- sko ponazoritev več stoletij dolge tradicije vinogradni- štva nameravajo muzej opre- miti z nekdanjo pripadajočo opremo in zasaditi na pobo- čju pod cvičkovim hramom tudi 200 trt vinograda, ki ga bodo člani društva obdelovali ročno. Raški cvičkov hram bo pod streho že do letošnjega 4. cvičkovega večera v mese- cu avgustu, vrednost projek- ta, za katerega je sredstva za izdelavo projektne dokumen- tacije zagotovila Občina Kr- ško, na pomoč pa je prisko- čila tudi domača Krajevna skupnost, pa je ocenjena na 65.000 evrov. Bojana Mavsar Ivan Vizlar, predsednik Drustva vinogradnikov Raka PPfLbrežice Javni poziv vsem izdelovalcem turističnih spominkov iz občine Brežice za poslovno sodelovanje Vse izdelovalce turističnih spominkov iz občine Brežice vabimo, da se vkljucijo v novo dejavnost Zavoda za podjetništvo in turizem Brežice - posredovanje pri prodaji turističnih spomin- kov, ki se bo opravljalo v prostorih Turistično informacijskih centrov. Del turistične ponudbe so tudi Vaši izdelki, ki jih ustvarjate v svojih okoljih in predstavljajo identiteto našega turistk:- nega območja. Zato Vas vabimo, da skupaj ponudimo turistom svojo bogato in pestro turistič- no ponudbo! Vse zainteresirane za poslovno sodelovanje vabimo, da se oglasite na sedežu Za- voda za podjetništvo in turizem Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice in s seboj prinesete: LKopijo veljavnega potrdila o registraciji za opravljanje svoje dejavnosti. 2.Vzorec izdelka, opremljen s šifro in ceno na izdelku ter navedbo izdelovalca. 3.Veljaven cenik izdelkov. S posredovanjem pri prodaji Vaših izdelkov bomo pričeli po sklenitvi ustreznih pogodb, s katerimi bodo določene obveznosti in pravice pogodbenih strank. Za vse dodatne informacije smo Vam na razpolagi na sedežu Zavoda za podjetništvo in turizem Brežice, telefonska številka 07-49-90-680, kontaktni osebi: Sanela Halilovič - e-pošta: sanela.halilovic@zpt-brezice.si in Peter Kovačič e-pošta: pe- ter. kovacic@zpt-brezice. si Javni poziv k oddaji mesečnega koledarja prireditev Z namenom informiranja širše javnosti je Zavod za podjetništvo in turizem Brežice z leto- šnjim letom pristopil k zbiranju podatkov o mesečnih prireditvah v občini Brežice. Do 20. v mesecu sprejemamo podatke o prireditvah, ki se bodo odvf jale v naslednjem mese- cu. Koledar se izdela v večjem in manjšem formatu ter posreduje posameznikom, po ele- ktronski pošti, novinarjem, TiC-em in turističnim agencijam po Sloveniji ter se objavi na naši internetni strani. 0 prireditvah so obveščeni tudi vsi tisti, ki se prijavijo na mailing listo na naši spletni strani www.visitbrezice.com. Koledar prireditev bo po potrebi obja- vljen v sredstvih javnega obveščanja. Pozivamo vse, ki kakJorfcoti sodetujete pri priredl- tvi v vašem kraju, da se obrnete na nas. Pokličete nas lahko od ponedefjka do petfca od 9.00 do 16.00. ure na tetefonsko številko 07-496 69 95 ali 07- 493 67 57 ali pišete na elektronski naslov: tid .brezice@zpt-brezice.si ali lado.krizman@zpt-brezice.si. V mesecu marcu bomo organizirali BREZPLAČNO detovnico na ten» izdelave sptetne strani. Datum, uro in kraj delavnice bomo objavili naknadno. Vse zainteresirane za udeležbo na delavnici prosim, da se na delavnico predhodno prija- vite na samo.stanic@zpt-brezice.si in nam sporočite število potencialnih udeležencev. V Rudniku Senovo 2,1 mio evrov dobička Vlada RS je pred tednom dni na predlog Ministrstva za go- spodarstvo kot ustanoviteljica in edina družbenica Rudnika Senovo v zapiranju, d. o. o., sprejela letno poročilo rudni- ka za leto 2006 in ga skupaj s poročilom pooblascenega revi- zorja o računovodskih izkazih in mnenjem nadzornega sveta posredovala v obravnavo Dr- žavnemu zboru. Vlada je skle- nila, da se bilančni dobiček, ki je 31. 12. 2006 znašal dobrih 504 milijonov tolarjev oziro- ma 2,1 milijona evrov, uporabi za oblikovanje drugih rezerv iz dobička. Rudnik Senovo v za- piranju je izvajal aktivnosti zapiranja jame, sanacije po- vršin in kadrovsko-socialnega programa v skladu s spreje- tim poslovnim načrtom za leto 2006. Rezultat poslovanja leta 2006 je čisti dobiček v znesku dobrih 17 milijonov tolarjev oz. 71.570 evrov. dTr0Sri0 KrlTIrl© irirnOsoprimernezavsaokoIja, od morskih, gorskih in podeželskih do urbanih središč. Hitro montažo omogočajo pooblaščeni izvajalci po vsej Sloveniji. Podjetje Trimo za proizvode, ki jih daje na slovenski trg, zagotavlja certifikate izdelane na osnovi preverjanja na akreditiranih slovenskih in evropskih inštitutih. Trimoform - strešna kritina novih generacij TRIMOVAL TPO Dom - kritina za individualno gradnjo I o oo «5 8 I |f I" ¦6 | pred vhodom v halo A, 04. 09 03 2' Trimo, inženiring in proizvodnja montažnih objektov, d. d., Prijateljeva cesta 12, 8210 Trebnje, brezplačna telefonska števila: 080 13 43. faks: 07 304 45 69, www.trimoform.com C€*~ lahka ščiti in varuje brez kondenza zvočno izolira Trimo IQ OKOLJE IN PROSTOR Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 Javna obravnava DPN za odlagališče NSRAO V okviru javne razgrnitve, ki poteka od 1. februarja do 7. marca, je prejšnji če- trtek v KD Krško potekala javna obravnava dopolnjenega osnutka državnega pro- storskega načrta (DPN) za odlagališče NSRAO na lokciji Vrbina v občini Krško. Na območju DPN je načrtova- na ureditev odlagališča z zmo- gljivostjo odlaganja približno 9.400 m3 NSRAO, v katerem se izvajajo vse dejavnosti, po- trebne za delovanje odlagali- šča in trajno odlaganje odpad- kov. Dopolnjen osnutek DPN določa območja DPN, vključno z navezavami na gospodarsko javno infrastrukturo, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, veliko- sti in oblikovanja, pogoje gle- de priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastruk- turo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcela- cijo, pogoje celostnega ohra- njanja kultume dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in dru- gimi nesrečami, pogoje varo- vanja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obvezno- sti investitorja in izvajalcev, dopustna odstopanja, nad- zor nad izvajanjem posegov ter določila glede načrtova- nja prostorskih ureditev lokal- nega pomena v območju DPN. Dopolnjen osnutek DPN vklju- čuje, poleg predloga vsebine uredbe, tudi ustrezne grafične priloge, ki pojasnjujejo ume- stitev odlagališča na obravna- vani lokaciji ter ustrezno ob- razložitev in utemeljitev DPN. Javna razgrnitev poteka z na- menom seznanitve javnosti s predlagano ureditvijo od- lagalisca, javnost pa lahko v tern obdobju poda svoja mne- nja in pripombe na razgrnje- na gradiva. Dopolnjeni osnu- tek DPN, povzetek za javnost, okoljsko poročilo in varian- tne rešitve prostorskih uredi- tev z obrazložitvijo predloga najustreznejše rešitve so raz- grnjene v tajništvu lokalnega partnerstva (Cesta krških žr- tev 14, Krško) ter na sedežih krajevnih skupnosti mesta Kr- ško, Leskovec pri Krškem, Kr- ško polje in Dolenja vas. Poleg tega je omenjena dokumenta- cija skupaj s strokovnimi pod- lagami, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka DPN, razgrnjena še na Ministr- stvu za okolje in prostor, Di- rektorat za prostor, ter na Ob- čini Krško. Javnost je svoje pripombe lahko podala ustno na jav- ni obravnavi, do 7. marca pa je pripombe in mnenja možno podati tudi še: • pisno na mestih javne razgr- nitve kot zapis v knjigo pri- pomb in predlogov, • pisno po pošti na naslov: Mi- nistrstvo za okolje in pro- stor, Dunajska cesta 48, Lju- bljana, • pisno na elektronski naslov: gp.mop@gov.si, pri čemer je potrebno v rubriki »zade- va« navesti ključno besedo »NSRAO - Krško«. Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in pre- dloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani MOP in posredovalo Občini Krško. Lokalno partnerstvo Krlko 2 javne obravnave v Krškem E N E R G I J A Na podlagi 5. člena zakona o štipendiranju (Uradni list RS, St. 59/2007) GEN energija, Cesta 4. julija 42, KrSko RAZPISUJE KADROVSKE ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 2008/2009 Za študente, ki se izobražujejo v programu za pridobitev izobrazbe na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje: 10 štipendij za študijski program Energetika - univerzitetni program, 1. letnik, na Fakulteti za energetiko, Hočevarjev trg 1, Krško. Razpisni pogoji: Na razpis se lahko prijavijo dijaki, ki se bodo v študijskem letu 2008/2009 redno vpisali v univerzitetni program energetike. Rok za prijavo: 15.05.2008 Prijavi je potrebno priložiti: - kopijo prijave za vpis na univerzitetni študij energetike - dokazilo o splošnem uspehu v 3. letniku - overjeno kopijo Naknadno je potrebno priložiti še: - dokazilo o splošnem uspehu v 4. letniku - overjeno kopijo - splošni uspeh pri maturi - overjeno kopijo - potrdilo o vpisu Štipendije bomo podelili vpisanim študentom z vsaj dobrim splošnim uspehom v 3. in U. letniku srednje sole. Če bo zainteresiranih študentov več, kot je razpisanih štipendij, bodo imeli prednost pri izbiri študentje z višjim splošnim uspehom in boljšim splošnim uspehom pri maturi. Izbira bo opravljena do 31.09.2008. Prijave posredujte na naslov: GEN energija, d.o.o. Cesta h. julija 42 8270 Krško Martin Novšak direktor GEN, d.o.o. Predstavitev DPN NSRAO v Spodnjem Starem Gradu V ponedeljek, 18.2., je v prostorih ŠD v Spodnjem Starem Gradu potekala pred- stavitev državnega prostorskega nacrta za odlagalisce NSRAO za vaščane omenje- ne vasi, prisotni pa so bili se predstavniki iz drugih vasi in tudi brežiške občine. Predstavitev so izvedli stro- kovnjaki iz Savaprojekta in ARAO, prisotni so bili tudi predstavniki občine, za kar se vsem tudi zahvaljujemo. Po končani predstavitvi je sledila skoraj triurna raz- prava, v kateri je bilo po- stavljenih veliko vprašanj s strani krajanov. Na nekaj tehničnih vprašanj smo do- bili konkretne teoretične odgovore, vendar pa je ve- čino časa razprava poteka- la na temo družbene spre- jemljivosti umeščanja tega objekta v naš prostor - bliži- no vasi. Enotno stališče vseh prisotnih vaščanov je bilo, da si tega objekta v naši bli- žini ne želimo, če pa nam ga bosta občina in država na kakršen koli način želeli vsi- liti, smo postavili zahteve in pogoje, pod katerimi bomo sprejeli ta objekt. Veliko pomislekov je bilo tudi glede samega odlagališča na- sploh v občini Krško oziroma Krško-brežiškem polju, ki je zelo potresno, poplavno in poseljeno. Po videni in sliša- ni praksi v drugih državah, ki imajo te objekte, se ti odmi- kajo daleč izven naseljenih območij in na manj obču- tljiva področja glede narav- nih vplivov in pojavov. Ugo- tavljali smo celo, da se bo v zelo ozkem koncentriranem krogu na našem območju v kratkem času umestilo še ve- liko novih objektov, ki bodo bistveno zmanjšali kvalite- to našega življenja. O druž- beni sprejemljivosti oziroma zahtevah naše vasi je nekaj besed spregovorila tudi pod- županja krške občine, ki je dejala, da je župan že opra- vil nekaj začetnih pogovorov s predstavniki posameznih vasi. Sodelujoči v teh pogo- vorih so povedali, da ti niso bili konkretni in vsebinski in ugotavljamo, da Občina še vedno ni storila ničesar za reševanje naših zahtev in tudi pisnih odgovorov, ka- tere smo zahtevali v našem pismu iz 7. januarja ,še ni- smo dobili, čeprav je bil rok postavljen do 15. februarja. Vaščani se s takim odnosom ne bomo sprijaznili in bomo svojo pravico v nadaljevanju iskali tudi drugje. Za Vaški odbor Sp. Starega Grada Aleš Zajc Slovenska demokratska stranka Svetniška skupina Občinskega sveta Krško Mnenje k osnutku dopolnjenega prostorskega načrta za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško Ob razpravi o osnutku dopolnjenega državnega prostorskega načrta za odlagališče niz- ko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina, v neposredni bližini obstoječe Nuklearne elektrame, je potrebno upoštevati še nekatere dodatne vidike problema- tike, ki so prisotni že ves čas, pogosto že izpostavljeni v razpravah o umestitvi nukle- amih odpadkov - od začetka gradnje Nuklearne elektrarne Krško ter še posebno od začetka njenega delovanja. Umestitev trajnega odlagališča nizko in srednje radioak- tivnih odpadkov ob elektrami v Vrbini na prvi pogled daje vtis primernosti, vendar je vsebinsko velika razlika med obratujočim objektom in bodočim odlagališčem. NEK je aktiven objekt, ki je voden ves čas strokovno in po strogih standardih, zagotovljena sta tudi obnova in nadomeščanje vseh izrabljenih elementov do konca obratovanja, ko se objekt razgradi. Trajno odlagališče pa je pasivni objekt za shranjevanje odpadkov za zelo dolgo ob- dobje (tristo let in več) in se ne razgradi. Potrebuje pa vzdrževanje za ohranjanje njegove funkcije, preprečevanja sevanja v prostor in varnega skladiščenja. Predvidena lokacija za to odlagališče ima nekatere negativne lastnosti, na katere moramo biti posebno pozorni ves čas obstoja odlagališča: zelo raznolika geološka sestava terena, prisotnost podtalnice na celo- tnem območju, velika potresna aktivnost terena in sorazmerno gosta poseljenost. Ministrstvo za okolje in prostor predlaga v dopolnjenem prostorskem načrtu tri variante za iz- gradnjo objektov za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Vse tri variante v celoti izpolnjujejo najvažnejši pogoj, ki je varno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih od- padkov. Menimo, da noben zgrajen objekt ne more biti v funkciji zelo dolg čas (tristo let in več), če ni tekoče nadziran, vzdrževan in po potrebi obnavljan. Ravno tako menimo, da se ne da po- polno varno zgraditi objekta, ki bi bil potresno povsem varen. Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov in dejavnikov v študiji variant je naše mnenje o izbiri načina odlaganja sledeče: • Varianta D - izgradnia podzemnih rovov v globini 90 m pod površjem in v talni vodi po celotni višini ter v tako raznoliki geološki sestavi zemljišča se zdi zelo zahtevna, tudi ne- racionalna. V študiji variant je ocenjena kot make dražja varianta od ostalih dveh, kar ni verjetno. Nadzor in vzdrževanje takega objekta bi bila lahko zgolj posredna, odprava posledic in sanacija poškodb, ki bi nastale že ob potresu in ob eventualnem zalitju pod- talnice, bi bila skoraj nemogoča. • Varianta B izgradnia vkopanih silosov v globino 50 m pod površjem v talni vodi po ce- lotni višini in v zelo raznoliki geološki sestavi zemljišča je sicer mogoča, ni pa v primer- javi s površinskim odlagališčem izenačena z vidika cene, kot je navedeno v študiji. Ob obratovanju ima ta varianta enake slabe lastnosti kot varianta D. Poškodbe samega silo- sa, posebno še kontrolnega jaška in dostopnih rovov, bi ob morebitnem potresu, ki je na tern področju precej verjeten, lahko povzročile zalitje s podtalnico. Sanacija poškodb in odprava posledic pa je lahko zelo otežena, saj objekt sam po sebi onemogoča takoj- šnje in učinkovito posredovanje, kar bi lahko povzročilo kontaminacijo podtalnice. Po- sledice bi bile v taki situaciji zelo problematične, saj bi pomenile ogrožanje zdravja na širšem območju za zelo dolgo časovno obdobje. • Varianta E - površinsko odlaganie je po naših ocenah edina še sprejemljiva varianta. Iz- gradnja je enostavna, zato tudi najcenejša. Z vidika stroškov ni primerljiva z ostalima dvema. Izgradnja tega načina odlagališča ne posega v podtalnico, način izgradnje sam po sebi zagotavlja visoko stopnjo potresne vamosti. Varianta E omogoča neposredno in učinkovito kontrolo ter takojšnjo in celovito odpravo morebitnih poškodb. Pri pravilnem upravljanju je varnost zagotovljena predvsem zaradi neposredne in celovite kontrole in dostopnosti do vseh delov objekta. Nedopustno se nam zdi sprejemati odločitve, ki so potencialno problematične in bi pri zelo verjetnih nepredvidljivih dogodkih imele za posledico ogrožanja varnosti in zdravja ljudi. Svetniska skupina SDS Krško Vodja Metod Šonc SDS Mladi QbzorniK 10 let - zu pokmjino. Tematska priloga Posavskega obzornika, leto XII št. 4, četrtek, 21.2.08 Posvet za dijake skoraj brez dijakov Izbira študija - med željami in realnostjo KRŠKO - Ob obisku vlade v Posavju je v sredo, 13. februarja, v športni dvorani Šolskega centra Krško potekal posvet za dijakinje in dijake zaključnih letnikov srednjih šol Posavja, katerega so se udeleži- li ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman ter Janez Mežan, generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. Udeležba dijakov je bila pora- zna, saj so povabljeni govorili komaj dvema razredoma. Pri- sotni dijaki so se lahko poučili o stanju na univerzitetnem in visokošolskem zemljevidu Slo- venije ter iz prikazanih stati- stičnih podatkov ter nagovar- janj gostov ugotovili, da bo njihova prihodnost jasnejša, vsaj kar se zaposlitve tiče, v kolikor se bodo po srednji soli usmerili proti t.im. deficitar- nim poklicem. Za najbolj za- želene poklice v slovenskem merilu veljajo tako univerzi- tetno kot visokošolsko diplo- mirani inženir strojništva, ra- čunalništva in elektrotehnike, sledijo pa področje gradbe- ništva in druge naravoslovne usmeritve. Ekonomisti, ko- mercialisti in diplomanti dru- gih družboslovne smeri zapo- stitev le stežka dobijo, saj naj bi bit trg dela prepoln kadrov s takimi znanji. 0 nepredvidljivosti življenj- skih poti in ravno zato prila- gajanju svojih želja dejan- ski zaposlitvi je spregovorila ministrica Cotmanova, ki si je, prihajajoč iz oddaljene- ga Ormoža, želeta študira- ti arhitekturo, nato pa se od- ločila za študij prava, da bi se lažje zaposlila. Ministri- ca Kulcer Dolinarjeva, prav tako pravnica po izobrazbi, je med drugim poudarila po- men bolonjske reforme ter vseživljenjskega učenja, Me- žan je prikazal pomen višjih strokovnih šol, predstavnik CMEPIUS pa je zbranim dija- kom predstavil tudi progra- me študentske mobilnosti in izmenjav. Da je bila predsta- vitev bolj posavsko obarvana, sta se v posvet vključila tudi direktor Območne službe Za- voda za zaposlovanje Sevnica Anton Koren ter Tadej Bur- šič, ki je s kratko predstavi- tvijo podjetja I.H.S. d.o.o. pokazal primer dobre prakse in uporabe domačega, posa- vskega znanja. Vprašanj s strani dijakov spr- va ni bilo, ko pa je bil posvet uradno zaključen, se je go- stom le priblizala opogumlje- na dijakinja in jih povprašala, kako naj človek študira ne- kaj, kar ga ne zanima in ne veseli, samo zato, da bi do- bil zaposlitev? Poleg tega je pripomnila, naj ji povabljeni pritrdijo, ali nimajo skoraj vsi družboslovne izobrazbe, sami pa tako nagovarjajo k naravo- slovju? Gostje so temu pritrdi- li in podali še nekaj nasvetov, kako krmariti med željami in realnostjo. Marusa Mavsar Vladni gostje z vodstvom sole na posvetu za dijake Udeleženci posveta iz dijaških vrst Bodoči dijaki zbirali informacije BREŽICE - Gimnazija Brežice svoje vzgojno izobraževalno poslanstvo opravlja že 63 let. V letošnjem šolskem letu učni proces obiskuje 650 dijakov in dijakinj iz domačih Brežic, iz Krškega, Kostanjevice na Krki, Sevnice, po besedah ravna- teljice Stanislave Molan pa v zadnjih letih tudi iz Bistrice ob Sotli in Kozjanskega. V petek, 15. februarja, so na infor- mativni dan glede vpisa povabili učence zaključnih razre- dov osnovne sole, jih sprejeli v brežiškem kulturnem domu in jim predstavili šolske aktivnosti, nato pa so jih povabili še na ogled sole. V novem šolskem letu bodo vpisali pet oddel- kov, med njimi bodo štirje splošni, ki vključuje tudi evropski oddelek, in en oddelek ekonomske gimnazije. Zanje bo skr- belo 59 zaposlenih in čeprav je v zadnjih letih zaznati upad števila otrok, vseeno pričakujejo, da bodo oddelki zapolnje- ni z najmanj po 25 znanja željnimi učenci. M. KalčičM. Učenci in njihovi starsi na v prostorih brežiške gimnazije ________ ___________ Za mladim prijazno občino BREŽICE - Slovenska demokratska mladina Brežice (SDM Bre- žice) je v petek, 15. februarja, na Mostecu sklicala 2. konfe- renco občinskega odbora. Že na ustanovni konferenci ter ob izvolitvi novega vodstva 9. nr • ! ' so si v SDM Breži- ce zadali, da bodo vzpostavili močno mladinsko organizaci- jo ter se posvetili ustvarjanju mladim prijazne občine. Člani izvršilnega odbora so na tokratni konferenci izvolili delegate za 11. kongres SDM, začrtali pa so tudi glavne aktivnosti, ki bodo hkrati povečale prepoznavnost brežiškega podmladka in razširjale med mladimi po njihovem mnenju najpomemb- nejše vrednote: svobodo, dostojanstvo, pravičnost, solidar- nost ter domoljubnost. Mladim se bodo v SDM Brežice pri- bližali na različne načine, predvsem pa s pomočjo okroglih miz, razprav, čistilnih in dobrodelnih akcij ter drugih inicia- tiv, ki naj bi mlade hkrati aktivirale in prepričale, da so ob- čina Brežice in Posavje njihov skupni dom, ki s svojim vedno hitrejšim razvojem ponuja veliko priložnosti. M.M. Članice in člani SDM Brezice po konferenci ODLOČITVE ""- PADAJO Tile dnevi so tako lačni odločitev. Ko bi vsaj narava malo pomagala, a še ona »cinca« med strupeno jutranjo zmrzaljo ter kasnejšim soncem, ki je presenetljivo pogumno. Informativni dnevi so butnili v ruis s svojimi svetlečimi predstavitvami, ravnateljice in dekani so oblekli svoje svečane obleke, profesorji so bodisi smehljaje opisovali svoj predmet bodisi že kar takoj pokazali, da z njimi ni sale. Radovedni pogledi so se smukali okoli bodočih sošolcev in kolegov, plezali po stenafi, \vodnikih, predavalnicah, knjižnicah, kasneje pa so seformirale manjše skupinice, da bi odkrivale še bolj ali nuinj zabavno okolico šol infaksov. Nekaterim je jasno povsern vse, drugi vzdihujejo, daje toliko stvari še v zraku. Sole vam obljubljajo znanje in osebno rast, a v paketu pride veliko stvari, ki jih ie slutite in ob katerih upravičeno podvomite v obljubljeno. A nenazadnje odločitev mora pasti, predvsem zato, da se vkkrpite v kolesje šolskega sisiema. Tudi če se zdaj besedici »da* ali »ne« tej in iej šolijaksu, zdiUx srhljivo dokon&ni, vsaj za naslednjih nekaj let, so te odločitve in rezultati v resnici precej nuijavi glede na prihodnost. Generacije, ki boste preklapljale med poklici, znanji, prostorom in časom, boste v neprestani tekmi in prilagajanju, a to prinese s seboj določeno svobodo in možnost, da izraziš čim več svojih pUxti. Tudi tisti pametnjakoviči, ki mislijo, dajev papirju, ki ga prejmeš na koncu šolanja, vgravirano tudi znanje, kmalu ugotovijo, daje znanje gibljiva mešanica, ki se ves cos spreminja. Da so osupljivi zakoni neke vede danes izzvani jutri. Da se kljub vsem doktorskim nasknxrm ob pogledu na domačo nalogo svojih otrok primete za glavo, kerje vse tako drugače. ; Koliko boste iz določene sole, študija potegnili, je v veliki \ meri dejansko odvisno od vas sarnih. In to, da je toliko odvisno od vas, slišite kar naprej, a drzi. Receptov ni. So izzivi. S prilogo pred vami imate vvožrvost, da se oglasite, da sprašujete, da analizirate, da pohvalite in pograjate, da predlagate, kaj bi bilo dJobro raziskati, koga predstaviti, da pošljete pesern, ki krozi toliko časa med sorodniki, pa bi rada dobila odmev, da predsUivite projekt, za katerega bi radi ruišli somišljenike. Za vse predloge, ideje in vprašanja nam pišite na: mladi(a> posavie.info. Pa pogumno naprej! Jeseni prvič vpis tudi v program logistični tehnik BREŽICE - V petek in soboto je v okviru informativnih dni Ekonomsko in trgovsko šolo obiskalo precejšnje število de- vetošolcev in njihovih staršev. Predstavili smo jim programe ekonomski tehnik, trgovec in nov program, logistični teh- nik, ki je letos razpisan prvič. Dijaki in profesorji so za svo- je goste pripravili skupno predstavitev v veliki šolski pre- davalnici ter več zanimivih delavnic po učilnicah in v avli sole. Bodoči dijaki so dobili prvi vtis o vzdušju na soli in delu v prenovljenih programih, ki so bolj usmerjeni k učen- cem, novim trendom in potrebam v gospodarstvu ter zago- tavljajo učinkovitejšo pripravo na študij. Največ zanimanja je bilo za oba srednja strokovna programa, kjer vpisa ne bomo omejevali, pač pa po potrebi povečali. Logistični teh- nik je eden najperspektivnejših poklicev v Posavju, kjer se z razvojem gospodarskega projekta Feniks odpira precejšnje število novih delovnih mest zanje. Vsi večji trgovski centri, ki so se predstavili v avli Ekonomske in trgovske sole, pa bi želeli več dijakov v programu trgovec in jim ponujajo celo kadrovske štipendije. Ob tej priložnosti je Trgovinska zbor- nica Slovenije izdala poseben bilten, ki poziva k izobraževa- nju za poklic prodajalec s sloganom »Poklic trgovec tvoja prva izbira«. Martin šosko, ravnatelj Q PRILOGA M Miadinski center BiežičgŽ/.Ojt^l Infocenter Miadinski center Brežice je že od svojih začetkov ve- liko vložil v svetovanje in informiranje, saj želimo za- gotoviti mladim in odraslim raznolike in kakovostne in- formacije. V ta namen je v avli MC Brežice postavljena 'info točka', kjer so na kratko predstavljena različna po- dročja delovanja McB (Po- sip, Mladi aktivisti, Mladi v Akciji...). Na 'info gugalnici' pa je dosegljiva različna li- teratura o tečajih, fakulte- tah, načinih študija, o mo- žnostih študentskega dela, prostovoljnega dela, štipen- dij, zaposlitve, o možnostih potovanja, bivanja, pravne pomoči in seveda informa- cije o drogah, zasvojenosti, depresiji, socialni pomoči (s.o.s-telefoni, svetovalni- ce) ter vrsto drugih zanimi- vih in koristnih informacij. Informiranje poteka tudi na srednjih šolah v Brežicah v obliki 'žive info točke'. In- formacije prinašamo čim blue dijakom in s pogovo- rom ugotavljamo kaj zani- ma mlade. Seveda pa se veselimo vaših predlogov in idej, saj lahko tako lažje prilagodimo pro- gram glede na interes vas mladih. Za vse nadaljnje in- formacije sem vam na voljo Vesna, pišite in predlagajte ekipi McB na info@mc-brezi- ce.si. Fotozapis Beer Belly, Klub McB, 2.2.2008 Pustna povorka za otroke, McB, 5.2.2008 Otvoritev e-točk, Klub McB, 13.2.2008 Napovedi KONCERT V PANICXROOM: SQUIRT Sobota, 23.2.2008 ob 20:00 PanicXroom Vstop prost. HARDKOR PROTI ZLU 2 Sobota, 8.3.2008 ob 20:00 Klub McB Vstopnina: 4 € Po dolgem času Vam bomo pripeljali pravo hardkor, punk poslastico, ki jo sestavlja smetana domače udri 'n razbi scene: FINAL APPROACH in GROWING RATS. Se vidimo na koncertu, pa ne pozabit vrtnice na poti v eMCe. PREDSTAVITEV KONCEPTA LJUDSKIH DANSKIH SOL Ponedeljek, 10.3.2008 ob 19:00 Klub McB Danske ljudske sole predstavljajo poseben izobraževalni format za katerega je značilno bivanje v skupnosti, ki zelo pozitivno vpliva na osebnostno zrelost. Dansko ljudsko solo bo predstavil Boris Vizlar, ki se prav zdaj po principu »Learning by Doing- nahaja na Kitajskem, od kod bo odšel z bogatim znanjem iz pedagogike, didaktike in poznavanjem azijske kulture. KONCERT ALTERNATIVNE GLASBE: tHE IANGUAGE of tHOUGHT hYPOTHESIS a mETEORA Sobota, 22.3.2008 ob 21:00 Klub McB Vstopnina: 3€ www.myspace.com/thelanguageofthoughthypothesis; www.myspace.com/meteoramusic GLEDALIŠKA PREDSTAVA: ^^/^M^^L. Slovenija od kod lepote ^^^^^^^^^^^^ tvoje (Grad Teater) ^V^^b^^^^^^A Sobota, 29.3.2008 ^^^^^^ (H Dvorana McB ^^^L W M ^^V Vstopnina: 7 € ^^^^k^^^^HJ^^F www.gradteater.com ^^^^^^^^^^^^r Mini Me €? ŽIV ŽAV Sobota 23.2.2008: DRŽALA ZAFOTOGRAFIJE Sobota, 1.3.2008: IZDELAVA FIGURIC IZ SADJA IN ZELE- NJAVE Sobota, 8.3.2008: ŽIV ŽAV POSVEČEN dnevu žena Sobota, 15.3.2008: IZDELAVA ŽIVALIC IZ KOLAŽ PAPIRJA OTROŠKI PREDSTAVI ČAROBNIKLOBUČEK Ali ne bi bilo lepo, da bi nas nekdo dnevno spravljal v smeh? Pridite v Klub McB, v četrtek, 21.2.2008 ob 17. uri, kjer boste spoznali Tinč- ka in njegov čarobni klobu- ček. Skupaj sta res dober tim, saj nasmejita vsakogai; ki ga srečata. Ampak, veter lahko klobuček odpihne. Otroci pa bodo prav gotovo z veseljem pomagali pri nje- govem iskanju. Pri tern bodo pomagali tudi iz Družinske- ga gledališča Kolenc. PRAVLJICAO BELI KAČI Četrtek, 13.3.2008 ob 17:00, Klub MC Brežice Vstopnina: 3,5 € na osebo. Otroško predstavo bo iz- vedlo Družinsko gledališče Kolenc. Prihaja »Paleta kultur« multimedijsko društvo ideja Ste morda že slišali? Evrop- ski parlament in Svet Evrop- ske unije sta razglasila leto 2008 za Evropsko leto med- kulturnega dialoga. V ta na- men se bosta spomladi MC Brežice in Multimedijsko društvo Idej a - v sodelova- nju s še nekaterimi drugi- mi organizacijami - lotila skupnega projekta »Paleta kultur«. Skozi različne ak- tivnosti bo projekt omogočil spoznavanje kultume razno- likosti, krepitev strpnosti in spoštovanja do tujih kultur ter gradnjo skupnih evrop- skih vrednot med mladimi. Projekt, ki ga je fnančno podprl Urad vlade RS za ko- municiranje, med ostalim predvideva tudi razpis kre- ativnega multimedijskega natečaja za osnovnošolce. V kratkem bomo na novo po- stavili spletni portal www. radioidea.org, kjer boste našli podrobnosti, pa tudi vedno sveže informacije o dogajanju na pisani kulturni paleti. Vabljeni k sodelova- nju! Počitniške aktivnosti Ponedeljek, 25.2.2008 9:00 ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU 9:30 ANGLEŠKI JEZIK SKOZI GLEDAUŠČE 11:00 MULTIMEDIJA: Izdelava in montaža risanke 12:30 KREATIVNA DELAVNICA: nakit iz fimo mase Torek, 26.2.2008 9:00 ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU 9:30 ANGLEŠKI JEZIK SKOZI GLEDALIŠČE 11:00 MULTIMEDIJA: Izdelava in montaža risanke 12:30 KREATIVNA DELAVNICA: poslikava stekla 20:00 PROJEKCIJE V KLUBU MCB: »A year and a half in the Life of Metallica« Sreda, 27.2.2008 9:00 ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU 9:30 ANGLEŠKI JEZIK SKOZI GLEDALIŠČE 11:00 MULTIMEDIJA: Izdelava in montaža risanke 12:30 KREATIVNA DELAVNICA: kolaž 19:00 PROJEKCIJE V KLUBU MCB: kratki filmi, nastali v sklopu produkcije mladih in filmskega krožka Četrtek, 28.2.2008 9:00 ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU 9:30 ANGLEŠKI JEZIK SKOZI GLEDALIŠČE 11:00 MULTIMEDIJA: Izdelava in montaža risanke 12:30 Badminton & namizni tenis 20:00 PROJEKCIJE V KLUBU MCB: »Red hot chilli peppers« Petek, 29.2.2008 9:00 ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU 9:30 ANGLEŠKI JEZIK SKOZI GLEDALIŠČE 11:00 MULTIMEDIJA: Izdelava in montaia risanke 12:30 Badminton & namizni tenis Sobota, 1.3.2008 20:00 PROJEKCIJE V KLUBU MCB: Večer skaterskih filmov sjvlladinski center Brežice, Gubčeva 10a, 8250 Brežice, tel.: 07 49 900 70, fax: 07 49 900 71, e-mail: mc-brezice(" siol.net, www.mc-brezice.si 1 Kultura OblfffiK Tematska priloga Posavskega obzornika, leto XII St. 4, četrtek, 21.2.08 Elizabeta Križanič: » Za našo kulturo me ne skrbi, ker so naše vasi tako bogate s kultur nimi društvi!« Betka je soseda z ulice, ki polepša dan, pa čeprav samo s pozdravom iz avtomobila. Po rodu je iz Čakov- ca v Medimurju, kjer je končala nižjo glasbeno šolo (v Varaždinu je končala srednjo glasbeno solo) in Pedagoško akademijo, smer glasba. Na akademiji v Čakovcu se je spoznala z možem Dragom, v Brežicah sta od leta 1972. Tu sta si ustvarila družino; z glasbo, ki jo vsa ta leta razdajata, pa sta si pridobila bre- zštevilen krog prijateljev in naklonjenih poslušalcev različnih koncertov, v katere je vpeto njuno ime. Naša gostja je bila deset let učiteljica v brežiški glasbeni soli, od leta 1982 pa v Glasbeni šoli Krško. »Moraš želeti in se zavedati, kaj hočeš. V želje in zaveda- nje sta prepleteni tako obe moji domovini kot glasba, oboje daje širino in posluh za ljudi, ki so okoli mene. Lju- dje morajo čutiti, dajih spo- štuješ, ne glede na to, koliko so stari,« mi pravi ob drsenju prvih požirkov kave, ko mi je po$led uhajal h klavirju, kjer nad njim visita njuna portre- ta, ki sta plod Cvetke Milo- ševe. Razumevajočo druž- bo nama je delala Betkina mama, na terasi pred sončno obarvanim domom pa razpo- sajeni mucki. Brez pretiravanja lahko re- čeva: »Glasba vse življe- nje, vse življenje glasba, glasba kot najlepše poslan- stvo...« Res. Ti moji začetki so vzbr- steli v naših družinskih pra- znikih. Mama mi je vsadila to ljubezen do glasbe. Ni- koli pa nisem pela otroških pesmic, temveč že takrat narodne, ki so imele neko globlje sporadic Potem pa sta prišli še učitetjici v glas- beni soli, ki sta mi toliko pu- stili, da upam in želim, da sem tudi jaz komu vsaj del- no dala oziroma zapusti- la toliko. Redki ljudje vedo že od otroštva, kaj bi v ži- vljenju želeli biti ali postati. Jaz sem imela to srečo, da so me ti pravi ljudje usmeri- li v tisto, kar me je bogatilo. Imela sem in imam bogato življenje. Ja, in to je moje poslanstvo. Nekoč ste dejali, da je ne- katerim ljudem dano, da naredijo v svojem življenju nekaj velikega... Točno. In sem nadaljevala, da pa nas je veliko takih, ki dela- mo male stvari, vendar s prav takšno ljubeznijo kot oni, pa če je to ena sama šolska ura ali koncert. To pa daje dober občutek. Popolnoma resničen je rek, da je glasba univer- zalen jezik, saj se z njo do- tikaš najbolj globokih strun srca. Menim namreč, da vsak, ki je odprt za umetnost, za njeno izpovedno lepoto, vsak tak glasbo globoko čuti. Glas- ba je vedno simbol človeških čustev, tista čustva, ki pa jih sproži glasba, so še najbolj ži- vljenjska in sicer v vsej lestvi- ci različnih čustev. Kako bi opisali razliko med aktivnim poučevanjem glas- benega pouka, kar je vasa ne tako davna preteklost, in danes kot upokojenka, ko ga poučujete honoramo? Danes, na primer, prav z ve- seljem pričakujem sredo, ko sem v razredu in s svo- jimi kolegi. Saj sem se kot aktivna ravno tako veselila, vendar imajo ta poučevanja in ta srečanja drugačne di- menzije. Namreč, ne spre- mljajo me več aktivne de- lovne obveznosti, s tern pa tudi ni več stresnih situacij, ki jih nalaga učni proces in organizacijske zahteve. Če pa se zazrem, kot pravite, v aktivno obdobje, bi pa vse- eno dejala, kako ljubo mi je pri srcu, ko v mojem ko- lektivu učijo moji nekda- nji učenci. In potem še, ko v orkestrih krške občine in tudi širše igrajo in pojo moji učenci. Ob tern moram po- vedati, da tako, kot sta glo- boko v meni prepleteni obe moji domovini, sta globo- ko v mojem srcu preplete- ni tudi moji krška in breži- ška občina. Domovinama in občinama sem se trudila dati vse najboljše, kar pre- morem. Da pa sem se pri svojem delu dobro počutila in ime- la avtonomnost, pa moram povedati, da gre veliko pri- znanje ravnatelju prof. Dra- gu Gradišku. Ostal mi je ob- čutek, da smo se s kolegi vzajemno spoštovali in sem hvaležna za ta občutek. Kaj pomeni »biti glasbe- nik«, ki mu je glasba osnov- no delo, eksistenca na eni strani in na drugem polu ljubiteljsko ustvarjanje za sir ok krog ljudi? Razdajanje z ljubeznijo, pa ne samo z moje strani, tem- več s strani pevk, pevcev, tamburašev, ki so me obliko- vali petindvajset let, da sem danes takšna, kot sem. Rav- no tako pri mojem osnov- nem, profesionalnem delu, kjer smo z dosežki skupaj rasli otroci, starši in učitelj- ski zbor. Drug brez drugega pač ne gre. Glede eksistence pa bi dejala, da to eksisten- co v največji meri poplača- jo sporodla ali voščila učen- cev, ki jih proti pričakovanju dobim ter zadovoljni in hva- ležni obrazi z obeh stra- ni odra po koncertih. To pa te motivira, zlasti še za na- prej, saj po koncertih sploh ne čutiš utrujenosti, čerav- no so ure in ure vaj pred na- stopi. Nedvomno je res, da nazaj dobiš več, kot si da- jal. Vedno pa je v ospredju glasba, ki se prepleta iz zbo- rovske in tamburaške lite- rature. Z glasbo, ki jo igra- mo s tamburaši in pojemo z zborom ali ki jo prepevava z Dragom, smo bili vsi skupaj vedno in povsod ambasador- ji domovine Slovenije. Tako z možem Dragom svo- je poslušalce, spremljevalce glasbenih užitkov, še pose- bej nagovarjata s projektom »Da jih ne pozabimo...«. Ja, nastal je na prigovarja- nje najinih prijateljev, ko sva naredila program naro- dnih in starogradskih pesmi iz bivše skupne države. To je naravno petje, glas in ki- tara, ki je bilo najprej zelo dobro sprejeto med prijate- Iji, ki so nama spet dali ide- jo, naj to ponudiva za užitek še širšemu občinstvu. Kar se je izkazalo kot dobrodošlo na raznih otvoritvah oziroma predstavitvah bolj intimnega značaja. To pa je gledano že z očmi profesionalizma. Mi mo mnogih priznanj se- veda ne moreva, napove- duje se že novo... 0 novem takrat, ko bo, ostale pa bi bilo sedaj predolgo na- števati. A pravim, da so pri- znanja, ki sem jih prejela, za- sluga vseh, ki so stali in stojijo za menoj. To so moji učenci, pevke in pevci, tamburaši. Brez njih ne bi bilo nagrad in brez tistega nekoga, ki te je predlagal in opazil tvoj trud. Priznanje vedno sprejmem v imenu tistih, ki so si ga ob meni prav tako zaslužili, pa jih ni nihče predlagal. Ali obstaja, po vašem mne- nju, dobra ali slaba glasba, dobra ali slaba pesem? To je stvar sprejemanja vsa- kega posameznika posebej, v vsaki zvrsti glasbe se naj- de lepih ali manj lepih pe- smi. Tb je zelo relativno in ne bi si upala govoriti o slabi ali dobri glasbi. S katero skladbo ali pesmi- jo bi označili današnji čas? Morda bi izpostavila musical Jalta, Jalta ali Verdijev Na- bucco in vse tiste, ki pojejo o tako željenem miru. Kaj bi v mesecu kulture spo- ročili poustvarjalcem kul- turnih izrazov, ne le glasbe- nih, ijudem pa nasploh? V bistvu me za našo kultu- ro niti ne skrbi toliko, ker so naše vasi tako bogate s kul- turnimi društvi in poudar- janjem kulture, kar je vse- kakor izredno dobra baza, iz katere izhajajo nadpovprečni nadaljevanje na str. 2 Elizabeta Krizanič ObžorniK redakcija@posavje. info Tel.: 07 49 05 782 Izbira. Srečen človekje tisti, ki lahko izbira. Izbira vied umetnostjo (spretnostjo, ki muje dana) in življenjem in kulturo (duha). Da oboje združi v žlahtni kreaciji. Kako bi umetnost rasla brez kulture duha, brez kreativnosti? Umetnost s kulturo ali, denimo, kultura z umetnostjo je stanje duha. Ustvarjalnega posameznika ali skupine, ki z izlitjem svojih čustev niza nekaj lepega ali opozarja na nekaj, kar ni lepo niti dobro, in to s svojo izraznostjo sporoča soljudem. Ki so za sporocüo dojemljivi. Ob sporočilu s(m)o lo/iko dobrohotni ali vzviseni. S stanjem duha se odiočamo za izbiro. Skrvenci, Posavci smo lahko srečni, s kako veliko žtico lahko zajemamo ponujene poustvarjalne umetnosti ali se s čutili potapljamo v mnogotere avtorske govorice. V izraze kulture, ki jo izvajajo tukajšnji ljudje. Ki so združeni v številnih kulturnih društvih silna baza, kot mi je v pogovoru v današnji kulturni prifogi dejala Betka Križanič, in se nam zato ni treba bati za sUwenskü avtentično ali poustvarjalno kulturo. Na njeno prepričanje se mi kot razločno postavlja scena, ki sojo pod idejnim vodstvom slikarja Vladu Cedünika naredili člani brežiškega Likovnega društva ob slovenskem kulturnem prazniku: v goščavi visoko rastočih in v nebo segajočih se dreves smelo žari sonce. Vzpodbudno! Scena za največji duhovni praznik Slovencev je bila zasnovana na ternelju poglabljanja o ohranjanju slovenskega jezika v demokraciji multikulturne globalizacije. Kajtijezik je najbolj prepoznavna sestavina vsakega naroda, je na proslavi nedvoumno izpostavil svoje (naše?) stanje I duha slavnostni govornik Rudi Simac. Postavil rtas je v razmišljanje - ali borno še Slovenci, če y tej goščavi jie _ 1 borrvo imeli svojega jezika, svojih pesmi in ne homo imett'r svoje zemlje? To stanje duha je odraz časa, ki ga živimo. Ne smemo zanemariti sreče, da imamo svoj jezik in se lahko izratamo v materinem jeziku. SkrvenŠčini prav rui današnji dan teče »dan materinščine«. Ob poslušanju vzhajajočih radijskih in televizijskih postaj govord, tako sem prepriiana, zlorabljajo materinščino. Kot da ni nikjer nikogar, ki bi jih ustavil in zapovedal, da tako mlatenje ne gre in da toko ne bo šlo! Kot da izbire ni. Brez vsakršnega občutkajo meljejo med zobmi moderatorji, gostje oddaj in prepogosto gostje politiki, ki izbirajo med mencanji in mašili. Nekateri kaktusi: Ko »boste vi skuhala* bo zbodlo srce; deset stavkovje postak) »par njih* - par pa je še vedno par -; dvojina, ta lepa posebnost slovenščine se je preobrazila v mnotino; in mašila -»bi rekeU, ki v enem stavku tolikokrat poskoči, da na koncu ne zmoreš dojeti njegovega bistva; »bistvo« v stavkih kolobari s tako močjo, da bistvo p^roedanega stežka zlepiš; in naprej novi rešuni bilki »poglejte* do »torej poglejte«. »Pravzaprav* (še ena cvetka) pa latiko le opazujemo gosto politično in gospodarsko meglo. Ljudje poslušamo. In se odločamo med dobrohotnostjo opozoril ali vzvišenostjo nad materinščino. Bi rekia, tako v sali na zgornje pisanje, saj tudi ustvarjaici velikokrat marsikaj ustvarijo v druiabni šaljivosti, imamo na srečo pestro izbiro - ali peti, igrati, plesati, plesti, kuhati, risati, šivati in nenazadnje brati, pisati in govoriti... Sev vsem tern piliti in bistriti duha. Vse zvrsti umetnosti pa so zgolj priprava na ustvarjalno delovanje v edini umetnosti, ki šteje zares - in to je umetnost življenja. Ki z dufvom izbira. Med Tie biti ali biti. Pa med tamburicami, mandolinami in kantavUrrjem Petrom Dirnbekom. Kakor kdaj duši prija, pogUibljajoč se v vsebino Tolstojevega rornana Vojna in mir. Modrijan izbere mir, izberejutri - za ustvarjalno življenje... Pise: Natja Jenko Sunčič NEVIODVNVM Fanfare II Izbrana pesem je iz rokopi- sa pesniške zbirke pesnice Slavice Jarkovič z naslovom Zajtrk smehljajev, ki bo le- tos izšla pri Založbi Nevio- dunum. Slavica Jarkovič Rajši bi bila češnja. Poljubljalo bi me sonce, umival bi me dež, veter bi me objemal in nešteti pogledi bi se lepili na mojo sladkobnost. In prišel bi nekdo. s prsti bi uničil moje življenje, a jaz bi mu s svojo krvjo obarvala usta. m PRILOGA KULTURA Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 nadaljevanje s 1. strani nad povprečnimi predstavni- ki naše kulture, ki nas pred- stavljajo na zunaj. Podčrtu- jem pa pomembnost baze. In je v naše soživljenje nek- do vpletel »medkulturni dia- log«. Kaj pomislite ob tern? Vsak, kdor ima rad ali se ukvarja s kakršnim koli iz- razom kulture, je dober člo- vek. Kdor zna ceniti lepo, ta tudi ve, kaj je lepo. Zato bi jaz dala v sole veliko več glasbe, umetnosti, kar bi otrokom obogatilo življenje. To pa je že delni odgovor na medkulturni dialog. In sva spet tarn, med učen- ci. Ker se od vse$a najbolj počuti kot pedagog. V pokli- cu, ki je največji in najpo- membnejši, saj kot učitelji- ca ve, mi pravi, da so otroci naša prihodnost in naša od- govornost. Zavedajoč se, da otroku lahko že v prvi uri dvi$neš samozavest ali go odženeš. Ko pa sem ji ome- niia, da občudujem njeno brezhibno slovenščino, mi je odgovorila z anekdoto, ki jo je doživela, ko jo je nek- do vprašal: »Kje pa ste se vi naučili tako lepo hrvaško?« Nat ja Jenko Sunčič Predstavili roman in pesniško zbirko BREŽICE - Knjižnica Brežice je 14. februarja v počastitev slo- venskega kulturnega praznika v Dvorani Savice Zorko prire- dila literarni večer, na katerem so literarna dela predsta- vili Rudi Mlinar in Ivana Vatovec ter Franc Živič. Spoznali smo zgodovinski roman V senci gore zakoncev Rudija Mlinar- ja in Ivane Vatovec, ki opisuje trdno slovensko kmečko dru- žino, ki se ne briga za politiko, temveč za čim boljše gospo- darjenje na svoji zemlji, obenem pa tankočutno zaznava, da je slovenstvo v nevamosti. Rudi Mlinar je avtor številnih gle- daliških del in plodovit pisec, v soavtorstvu z ženo Ivano Va- tovec, ki je tudi pesnica, pa je izdal že drugi roman, ki ga odlikuje mojstrski pripovedni slog. Franc Živič je predstavil svoj prvenec, pesniško zbirko Pesmi mojega življenja. V svojih pesmih je ujel zgodovino, ki je mnogim že precej odmaknjena. Pogovor z avtorjem je vodil višji knjižničar v Knjižnici Brežice Drago Pirman, ki je na- pisal tudi spremno besedo v pesniški zbirki, z Rudijem Mli- narjem in Ivano Vatovec pa se je pogovarjal Martin Lisec. Z branjem besedil predstavljenih del so sodelovali tudi čla- ni Literame sekcije Beseda KD Franc Bogovič Dobova Antica Marijanac, Nada Srpčič in Rudi Stopar. Prireditev so z glas- benimi točkami popestrili učenci Glasbene šole Brežice. Simona Kene Knjižnica Brežice S prireditve v Knjižnici Brežice KULTURNI DOM KR $ KO Mestno gledališče ljubljansko: ZGODBE VSAKDANJE NOROSTI, komedija, za modri abonma in izven sobota, 23.2., ob 19.30 uri ERIK MARENČE LATIN-JAZZ KVARTET (Janez Gabrič, Krešo Tomec, Mirko Cisilino) koncert latino glasbe, Klub KDK sobota, 1.3., ob 20. uri SNG Drama Maribor: INTIMNA KOMEDIJA komedija, za modri abonma in izven sobota, 8.3., ob 19.30 uri blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-krsko.si. spiet: www.kd-krsko.si Pogovor ob kulturnem prazniku - s slikarjem Mirkom Bogovičem: Če bi bilo to svetovno dušo res moč narisati, bi ji dahnil svetle barve Spoznavno paleto med Mirkom Bogovičem, posavskim slikarjem z Loke pri Zidanem Mostu, in tem zapi- som je zarisala njegova stanovska kolegica gospa Darinka Filipdč. Da si kot slikar pokrajin, rož in tihožitij zasluži medijske pozornosti. Da so vredne ogleda njegove sončnice, maki, teloh, potonke, šipek, magno- Mje, Mlije, vrtnice, poljsko cvetje, motivi Loke, Boštanja, Cerkelj ob Krki, Pogleda na Čatež in med drugi- mi na ločko Vrbino. Zlasti zadnje tri so mi dale misliti, še posebno ločka Vrbina, vendar pa sogovornika po priimku Bogovičevih nisem takoj povezovala. Potem je prisel prijazen sprejem na postaji v Loki in je sle- dil še bolj dobrodošel v toplem domu, ki je kar majhna galerija, in sta ji občasno dajali živahen utrip Mir- kova hčerka Alenka in nekajmesečna vnučka. Pa sva v okvir pričela postavljati njegov življenjski portet. Tako torej, ste čisto pra- va posavska dusa od Loč do Loke... Ja, po rodu sem iz Loč iz znane kultume družine Bo- govičevih. Moj oče Alojz je bil kapelnik locke godbe in tudi njen ustanovitelj, stric Franc pa je bil soboslikar, pa ne le to, veliko več, saj je kraju na kulturnem podro- čju ogromno dal. Bil je sce- narist, dramaturg, igralec, dobovsko kulturno društvo pa se zaradi njegovih zaslug danes imenuje po njem. Kul- turno tradicijo v Ločah in Dobovi pa uspešno nadalju- je bratranec Branko. Leto vašega rojstva, 1932, pomeni, da ste bili, kot mnogi drugi v Dobovi, izse- Ijeni... Na to obdobjenimam nič le- pih spominov. Že Branko je v knjigi »Mlajši tega ne vedo« opisal, da je bilo prvo tabo- rišče Wallisfurth polno Loča- nov in krajanov Dobove. Po- tem so bili vsi godbeniki in njihove družine premešče- ni v taborišče Hirschberg št. 104. Za njimi so prišli še dru- gi godbeniki iz drugih tabo- rišč, nemško poveljstvo pa je postavilo poklicnega kapelni- ka z Dunaja. Ko je vodja ta- borišča Maurer izvedel, da so med slovenskimi izgnan- ci tudi godbeniki, je uredil, da so se ti našli pod njegovo komando. Poleg devetnajstih godbenikov iz Loč, med nji- mi je bil tudi oče, še dva iz kapelske godbe in eden iz kr- ške. Ob nedeljah, ko so bili prosti prisilnega dela, je ka- pelnik vadil z njimi. Ker ka- pelnik ni bil zadrtež, je dovo- Ijeval, da so godbeniki igrali tudi skladbe, ki so jih prinesli s sabo iz Slovenije, vodja ta- borišča pa je godbenikom ve- dno dirigiral v civilni obleki. Drugače pa je ate delal kot mizar, mama in sestri sta de- lali na polju, jaz sem hodil v šolo in tarn sem imel proble- me s slovenskim jezikom, tu doma pa potem z nemškim. Ko smo prišli iz izseljeništva, sem osmi razred končal v OS Dobova. Oče je nato dejal, da mora eden dalje v sole, drug pa ostati doma. Marjan je še danes doma na pose- stvu, jaz pa sem nadaljeval šolanje v Gimnaziji Breži- ce, po gimnaziji sem se odlo- čil za učiteljišče v Ljubljani, kasneje pa sem končal Pe- dagoško akademijo, likovno in tehnično smer. Poučeval sem v krški osnovni soli, pa v Cerkljah ob Krki, kjer sem se spoznal s svojo življenjsko družico Vido, ko pa je bil ob- javljen razpis za likovno teh- nično vzgojo v 0Š Savo Kla- dnik v Sevnici, sem tu dobil zaposlitev in ostal do upoko- jitve. Če sem prav zasledila, ste v družini vsi pedagogi? Res je, učiteljica je bila po- kojna žena Vida, ki je bila nato v 0Š Loka, svojem do- mačem kraju, namestnica ravnateljice, učiteljica je starejša hčerka Lidija v Lju- bljani in mlajša Alenka, ki poučuje v Sevnici. Bi nadaljevala z vašo likov- nostjo? Že v izgnanstvu v Nemči- ji sem opazoval in risal in si lajšal dušo, to pa mi je tudi malo nagajalo, niso me ravno razumeli. V gimnaziji pa sta me, in tudi ostale, vzpodbu- jala odlična umetnika in do- bra pedagoga Franjo Stiplo- všek in Miroslav Kugler, na akademiji pa Zoran Didek. Pa tudi France Pavlovec in Loj- ze Perko. Lahko rečem, da je ta ustvarjalna žilica v druži- ni kar doma. Pa tudi, da sem ves čas učenja hkrati tudi sli- kal in si s slikanjem in risa- njem vseskozi lajšal dušo. Tisti kotiček z lutkami pa pove... Ja, pove, da sem delal tudi lutke in sicer za lutkov- ne igrice v soli, ki jih rabi- la Alenka, ko je iz različnih pravljic pripravljala lutkov- ne igrice in je rabila različne like, ti različni liki in pravlji- ce pa so bili pripravljeni za različna tekmovanja v sev- niški osnovni soli. Like sem delal iz posebne pene, ki je za izolacijo, se pa da z neo- stikom zalepiti in oblikovati, treba jih je pobarvati in jih obleči. Saj jih narediš, ven- dar zahtevajo svoj pošten čas in kar traja, da ustreza- jo svojemu namenu. Kaj pa odgovorite, ko vam obiskovalci pravijo, da je pri vas tako lepo? Odgovarjam, da slike nare- dijo lepo, da one naredijo lep dom. Ste imeli med ustvarjanjem, razen že omenjenih učite- Ijev, še druge vzornike? Naše impresioniste: Grohar- ja, Jamo, Stemena, Jako- piča. Med tujimi pa je bil predvsem to francoski slikar Paul Cezanne. Po njem ne- kako razporejam barve. Na- rava je že tako lepa, zato jo nerad spreminjam. Poleg žive narave, pokrajin in ne- žive narave, tihožitij, imam rad tudi abstrakcijo, le da so liki tako razporejeni, da pri- vlačijo in ne odbijajo. Ne ma- ram niti deformiranih slik in ne stvari. Rad imam umirje- no, lepe oblike in barve, kar cvetje samo že je, pokrajine pa me zvabijo v svojo meh- kobo in globino. Ko ustvar- jam, slikam, ne delam to za en dan, temveč da jih sam ali jih drugi znova radi pridejo pogledat in se ob slikah spo- čit. Zelo pomembne so pove- zave barvnih odtenkov. Kateri tehniki dajete pred- nost? Olju. Bilo je tudi nekaj akva- relov, vendar dajem pred- nost olju. Platna si napnem sam in v olju na platnu še zmeraj lahko s čopičem ka- kšno nianso dorečem. Se spominjate, koliko del ste naslikali? Spominjam se, da sem jih kar okoli tristo oddal, poda- ril, koliko od njih prodal pa ne. Žena Vida je uživala ob darovanju lepih likovnih del. Za različne priložnosti seve- da. Enkrat je imel kdo ka- kšno otvoritev, drug rojstni dan, spet kdo okroglo oble- tnico in tako naprej. Živeti od tega lepega se ne bi ravno dalo, je pa to delo za dušo, za izpoved, v glavnem pa so se vsi slikarji s svojo na- darjenostjo težko preživlja- li. Tudi danes ni kdo ve kaj drugače. Sicer pa svoje delo rad dam tistemu, za katere- ga vem, da mu bo bogatilo življenjske trenutke. Kako pa bi narisali dana- šnji svet, današnjo svetov- no dušo? Če bi se dalo to svetovno dušo res nekako narisati, bi ji dahnil svetle barve, tople tone in nekaj rožnatih od- tenkov. Sivih in črnih odten- kov je že tako dovolj. Če sem se že ves čas obiska napajala na klasičnih pojmo- vanjih harmonije in ob ro- mantični plati resničnega ži- vljenja, me je presenetil s serijo odličnih portretov, ki so, po mojem laičnem mne- nju sicer, najbolj verodosto- jen odraz okretnosti, dano- sti slikarske obrti. To je na ogled postavil na samostoj- nih razstavah v Loki pri Zi- danem Mostu, večkrat v Sev- nici, Dobovi, Brežicah in Cerkljah ob Krki ter ob že omenjenih krajih še na Im- poljci, v Krškem, Brestanici in na Mokricah na skupinskih razstavah. Saj res, le pa bi ga srečala nekje sredi poti ali kjer koli drusje in bi me ogovoril, bi se izdal z naslasom iz roj- stne vasi. Natja Jenko Sunčič Mirko Bogovič Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 PRILOGA KULTURA 19 Branko Bogovič »naložil« svoje karikature BREŽICE - Likovna družina KD Franc Bogovič Dobova je v kavarni Rosca pripravila odprtje razstave karikatur umetnika Branka Bogoviča, soustanovitelja likovne dru- žine pred desetimi leti, z otvoritvijo pa v družini na- daljujejo uresničitev eil ja, da z zaporednimi razstava- mi obeležijo 10-letnico de- lovanja likovne družine. Karikaturo kot likovno zvrst je številnim obiskovalcem predstavila mentorica Ruža Prahin. Če sama beseda ka- rikatura pomeni pretiravati ali nalagati, je njen vredno- sti pomen Prahinova pojasni- la z besedami: »V likov- nih umetnostih je karikatura namerno deformiranje real- nosti, poudarjanje določenih značilnosti oseb in dogodkov. Je duhovita ilustracija aktu- alnih dogodkov in posamezni- kov, deluje vzgojno, psiho- loško in družbeno-socialno, najmočnejša pa je, kadar je njena tematika aktualna in neposredna. V 19. stoletju so na razvoj karikature vplivali novi humoristični časopisi, ki so karikaturistom omogočali stalno in neposredno komu- nikacijo z javnostjo. V Slo- veniji se prične kontinuirani razvoj karikature z genera- cijo članov likovne skupine »Vesna«(Smre"kar,Gaspari, Vavpotič, Tratnik) in humo- rističnim časopisom »Osa«. Od tedaj do »Pavlihe« je vsa zgodovina, razstava karika- turista Branka Bogoviča pa je lep, bleščeč kamenček v mo- zaiku slovenske karikature.« Sicer pa je izbor na razstavi le majhen del avtorjevih že objavljenih karikatur v raz- ličnih humorističnih prilo- gah časopisov, pa tudi v Pu- stnih novicah, sama razstava pa še zdaleč ne prikaže vse- ga obsega in vrednosti dela Branka Bogoviča. Otvoritev razstave so s hu- moristično besedo podkre- pili člani Literarne sekcije »Beseda«, radost glasbene nostalgije so ponudili člani skupine Mariachi La Paloma, predsednica Vesna Davido- vič pa je avtorju za prizna- nje poklonila svež material za nadaljnje ustvarjanje. N. Jenko S. Branko BogoWc ObzofniK 10 let - zn pokrajino. Slovenski jezik v slovenskih društvih v Srbiji BREŽICE - Rut Zlobec je učiteljica slovenskega jezika, trenutno slovenski jezik poučuje v slovenskih društvih v Srbiji. November 2007 je bil v Beogradu tudi v znamenju 100-letnice poučevanja slovenščine v tern mestu, kar sovpada z na novo ustanovljenim štiri- letnim študijem našega jezika. Zanimanje za naš jezik v Srbiji je v zadnjem stoletju veliko, čeprav tistim, ki se profesionalno ukvar- jajo s slovenščino, in tistim, ki jo želijo študirati, ni (bilo) ves čas lahko. A študentje sami kažejo zanimanje za živo slovensčino. Preteklost v nekaj besedah Na beograjski univerzi je toč- no pred enim stoletjem, šol- skega leta 1907/1908, Pavle Popovič (literamo-znanstve- ni strokovnjak, ki je kot stu- dent bival v Ljubljani že leta 1905 začel predavati sloven- sko književnost) svojim štu- dentom organiziral prvi tečaj slovenskega jezika. Dokumen- ti in zapiski pričajo, da se že ob koncu 19. stoletja omenja- jo pobude za pouk slovenske- ga jezika ne samo v Beogra- du, ampak tudi v Kragujevcu. Prof. Popovič je svojo težnjo po znanju slovenskega jezika in književnosti utemeljeval z dejstvom, da so nujno potre- bovali prevajalce iz slovenšči- ne, saj je bilo zelo malo le- poslovnih del prevedenih v srbščino. Tako kot pred enim stoletjem je tudi danes. Med obema vojnama so bili slovenski pisatelji in pesniki zastopani v srbskih berilih ve- činoma v izvirniku in z doda- nim kratkim pojasnilom, slov- nico so zelo malo omenjati, slovenščine niso poučevali v srbskih šolah, tudi v Jugoslavi- ji slovenskega jezika niso po- učevali v šolah, srbohrvaškega pa so v slovenskih. Slovenšči- na je bila enakopravna samo na papirju. Potem so sledila črna devetdeseta leta, ampak slovenščina je kot po čudežu v Srbiji živela naprej. Maja Djukanovic, docentka za slo- venski jezik na Filološki fakul- teti v Beogradu, soavtorica zadnjega slovensko-srbskega slovarja in prevajalka, navaja neizmerno pomoč Centra za slovenščino na tujih univerzah s Filozofske fakultete v Lju- bljani in koliko dobrega je ta center storil za podobo Slove- nije in za pridobitev resničnih prijateljev Slovenije. Ob pod- pori centra so bili lani maja v Sloveniji, aktivno so sodelova- li na svetovnih dnevih sloven- ske literature, sodelovali so s pisatelji Beletrine, obiska- li slovenske gledališke pred- stave... Uslišana Rutina želja »Ko je Ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za poučeva- nje slovenščine v tujini, sem se prijavila. V prosveti sem dvajset let, štiri leta sem po- učevala na Srednji soli za go- stinstvo in turizem v Novem mestu in šestnajst let na OS Maksa Pleteršnika v Pišecah in sem enostavno potrebovala spremembo. Razpisov je bilo več. Za poučevanje v Kanadi, Nemčiji in Srbiji. Izbrana sem bila za Srbijo, kar sem z ve- seljem sprejela. V Srbijo sem odšla v začetku oktobra in si- cer v soglasju in z velikim ra- zumevanjem ravnatelja Mar- tina Dušiča, ki je tudi že prej vseskozi podpiral povezovanje sole navzven. Zahodno, vzho- dno, južno od matične sole. Oktobra sem tako odšla v Be- ograd, kjer sem s pomočjo Maje Djukanovic našla nasta- nitev, iz Beograda pa potujem v Niš, Novi Sad in Subotico, v vseh teh štirih mestih pa v slovenskih društvih poučujem slovenski jezik. Pogodbo za poučevanje slovenščine sem podpisala do izteka šolskega leta, t.j. do 31. 8., upam pa, da mi bosta vodstvo sole in Mi- nistrstvo omogočila podaljša- nje pogodbe še za eno šolsko leto. Tako kot sem slovenščino z veseljem poučevala v osnov- ni šoli Pišece, jo s takim vese- ljem poučujem tudi v sloven- skih društvih v Srbiji.« Praznoyanje stoletnice slovenščine v Srbiji »Slovenščina živi na Oddel- ku za splošno jezikoslovje Fi- lološke fakultete v Beogradu in v okviru tega oddelka smo praznovali 100 let učenja slo- venskega jezika na beograjski univerzi. Proslavo je 30. no- vembra lani organiziralo vele- poslaništvo Republike Slove- nije v sodelovanju s Filološko fakulteto. Za organizacijo je poskrbela gospa Tatjana Ko- vačič, ki se na veleposlani- štvu zelo učinkovito ukvarja s kulturnimi dogodki in izme- njavami. Proslave so se ude- ležili predstavniki univerze, Ministrstva za šolstvo Srbije, slovenski gospodarstveniki v Beogradu, člani društva Slo- vencev iz Srbije, Slovenci, ki živijo v Srbiji, in mnogi drugi gostje. Nenehno je treba po- vezovati univerzitetni pouk slovenščine v Srbiji z dogodki in z življenjem v društvih Slo- vencev. Na ta način, s pove- zovanjem, se je drug od dru- gega mogoče veliko naučiti.« En delovni dan »Zjutraj pregledam najprej elektronsko pošto. Zelo sem vesela, kadar dobim kakšno gradivo od kolegic, ki prav tako poučujejo slovenščino v tujini, saj se sama s slovenščino kot drugim jezikom srečujem pr- vič. Učni načrt za poučevanje slovenščine v oddelkih dopol- nilnega pouka v tujini obstaja, vendar je potrebno cilje dose- gati na različne načine. Vsebi- ne je potrebno prilagoditi ob- stoječemu stanju. To pomeni, da je potrebno upoštevati sta- rost slušateljev, predznanje, zanimanje in aktualne dogod- ke - na primer Prešemov dan, pustovanje, obeležitve vseh drugih pomembnih prazni- kov - fn uro s snovjo prflagodf- ti vsemu temu. Potem se zač- nem pripravljati na samo delo v društvih, včasih tudi za dva ali tri dni naprej, saj se včasih vračam domov okoli polnoči in grem zjutraj zgodaj znova na pot. Ves dopoldanski čas me spremlja satelitski program TV Slovenija, saj tako skušam slediti dogajanjem v domovi- ni, dogajanja pa prenašati, posredovati članom društev, kajti ta program ni vsem do- stopen, mnogi še nimajo in- terneta, slovenskih revij in ča- sopisov pa v Srbiji skoraj ni mogoče kupiti. V Srbiji ni moč kupiti nobene knjige v sloven- ščini, vse to pa tako ali dru- gače vpliva na status sloven- ščine.« Jezik je domovina, ki jo vedno nosiš s seboj »V beograjskem slovenskem društvu dopolnilni pouk slo- venščine obiskuje osem otrok v starosti od 7 do 14 let. V glavnem so to otroci iz meša- nih zakonov, nekaterim druii- nam je uspelo ohraniti in nego- vati slovenski jezik že v četrto generaeijo. Če gre ta inte- res ali ljubezen do slovenšči- ne čez štiri generacije, pome- ni to, kar je zapisal slovenski pisatelj Lojze Kovačič - Jezik je domovina, ki jo vedno nosiš s seboj. Odraslih slušateljev, lahko rečem tudi učencev, je vseh skupaj okoli trideset, vsi so s slovenskimi koreninami, v starosti od 20 do 80 let, raz- deljeni pa so v tri skupine. V Subotici pouk obiskuje osem fantov med 10. in 16. letom ter deset odraslih, tudi tu so vsi s slovenskimi koreninami. V Nišu se pouka udeležuje šest otrok in okoli petindvajset od- raslih, med njimi jih je nekaj prijateljev društva Slovencev. Slovensko društvo v Novem Sadu je lani praznovalo 10. obletnico ustanovitve in je tudi najstarejše društvo v ta- kšni obliki, ki je zelo dejavno. Še posebej sem vesela, da se je en član društva že udeležil mednarodnega tabora na naši OŠ v Pišecah in da bo društve- ni pevski zbor »Kredarica« go- stoval v Pišecah 20. junija, to gostovanje pripravljata KD Pi- šece in predsednica Ivanka Zu- pančič. Vsa društva imajo svo- je prostore, društvu v Nišu je uspelo svoje prostore pridobi- ti letos, kar kaže tudi na neko- liko težji položaj društva. Vsi pa izražajo željo, da bi se več Slovencev, ki prihajajo v Srbi- jo ali kot turisti ali poslovno, oglasilo v slovenskih društvih. Moja izkušnja je, da se mladi zelo radi učijo slovenščine in drugih tujih jezikov, saj s temi znanji in drugimi z drugih po- dročij, vidijo svojo pot v pri- hodnost, kajti znanje je priho- dnost, jekruh.« Na obisku v Sloveniji »Osnovna sola Tabor v Mari- bor u je letos že enajstič za- pored ob slovenskem kultur- nem prazniku organizirala srečanje otroških gledaliških skupin z naslovom >Z odra na oder«. Ker je na teh sre- čanjih naša šola že sodelova- la, sem to sodelovanje žele- la nadaljevati tudi po odhodu v tujino. Zavod za šolstvo in OŠ Pišece pa sta omogočila prihod treh učencev iz beo- grajskega društva Slovencev na to prireditev, kjer so Sara, Mina in Luka nastopali s krat- kim prizorom o sv. Martinu v slovenščini. Udeležili so se tudi pouka na osnovnih šolah v Pišecah in na Bizeljskem, si ogledali nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti v ob- čini Brežice, v obeh šolah so predstavili svoj kraj in hkra- ti doživeli slovensko besedo v pristnem okolju. Udeleži- li smo se seveda tudi okrogle mize o medkulturnem dialo- gu Ni nam vseeno v knjižni- ci Brežice. In naj povem, da so trenutno v Sloveniji še štir- je študentje slovenskega je- zika, ki slovenščino študirajo na beograjski Filološki fakul- teti pri prof. Maji Djukanovic. Vsi so prejeli štipendije za en semester študijskega bivanja na Univerzi v Ljubljani, kar bo zelo pomembno vplivalo na njihov nadaljnji strokovni razvoj.« Ne samo enkrat, v Brežice bi radi prišli še večkrat 14-letni Luka Pandurov: -Ko sem šel v Brežice, si nisem mi- slil, da bom prišel v tako lepo mesto. Učiteljica Rut je mene in prijateljici povabila v svoj dom, kjer smo se spoznali z njeno mamo in očetom, roja- ki in prijatelji. Ko pa sem pri- šel v Pišece, sem videl, da je ta sola zelo lepo urejena in čista, lepša kot naša mestna. Še nikoli nisem videl sole s tako lepim ozadjem in nadi- half smo se čistega planinske- ga zraka. Tukaj se mi zdi zelo tiho in mirno, avtomobili so redki, slišali smo tudi cerkve- ne zvonove, v Beogradu se jih ne sliši, ker je hrup. Tu slišim ptičji zvok in Brežice so zelo lepo mesto, kamor se želim še večkrat vrniti.« 13-letna Mina Jocic. -Rada imam naravo, zato sem v Bre- žicah zelo rada. Navdušena sem, ker grem lahko v gozd in se v gozdu lahko igramo. V Be- ogradu imamo parke, ampak kaj, ko so tarn parkirani avto- mobili. Všeč mi je bil tudi Ma- ribor, ko smo se vračali z av- tobusom, smo videli ptičke, veliko ptičk. Z 11-letno Saro Krstič sta vtise dopolnjeva- li: "V Pišecah in Brežicah smo videli gradova, spoznali smo nekaj njune zgodovine, ško- da je, da sta bila že zaprta. Ampak smo pa bili na svežem zraku. Sem bi mi še radi pri- šli, ne enkrat, večkrat.« Še o aktualnih političnih razmerah "Vsi člani slovenskih dru- štev in prijatelji društev Slo- vencev čutijo izredno močno povezanost in to jim je kot nekakšno notranje zaveti- šče. Bombni napadi na Mer- catorjeve trgovske centre in kakšni drugi izpadi so od- zivi posameznih skrajnežev, kar pomeni, da nestrpnosti niso odraz splošnega razpo- loženja do Slovenije v Srbi- ji,« pojasnjuje Rut Zlobec, ki se v niško društvo vozi z vla- kom, v bližnja Beogradu pa z osebnim avtomobilom, ko se ji delovni dan začne v zgo- dnjih jutrih in konča pozno zvečer. Natja Jenko Sunčfč Rut Zlobec z učenci iz Srbije v breiiski knjiznici NEVIQDVNVM ^H PRILOGA KULTURA Posavski obzomik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 Astin večer KRŠKO V soboto pod večer, 9. februarja, je v krški Dvorani v parku potekala glasbeno-literarna prireditev, ki so jo Asti Ma- lavašič, literarni ustvarjalki s Senovega, ob njenem častitlji- vem osebnem jubileju posvetili njeni otroci - hčerki Lučka Povšič ter Maja Divjak Malavašič in sin Rok Malavašič. Večer, ki bi ga lahko poimenovali tudi - za in v znamenju Aste, je bil prepleten z recitali in uglasbitvami Astinih pesmi iz pesniških zbirk Šelestenje nemira in Žigulinov mali svet, ki so jih izva- jali Stanka Macur, Sonja in Janko Avsenak ter Vidka Kuselj. Za še dodatno presenečenje pa so Lučka, Maja in Rok poskr- beli tako, da so 50 Astinih še neobjavljenih pesmi strnili v pri- ložnostno pesniško zbirko z naslovom V baletu noči. B. M. Asta in Rok Maiavašič, Lučka Povšič in Maja Divjak Malavašič______________________________________ Uspeh mladih sevniških citrark SEVNICA - V organizaciji Citrarskega društva Slovenije je 2. fe- bruarja v Velenju potekalo 10. državno tekmovanje slovenskih citrarjev v disciplini komorne skupine s citrami. Tekmovalne ka- tegorije so bile razdeljene na osnovi povprečne starosti skupi- ne. V veliki dvorani velenjske glasbene sole so se predstavile tudi učenke Glasbene sole Sevnica. V kategoriji citrarski duo do 15 let sta Nina Mikolič in Eva Metelko prejeli srebrno priznanje, v kategoriji komorne skupine s citrami in drugimi akustičnimi in- strumenti do 18 let Duška Stopar, citre, in Barbara Virant, flav- ta, bronasto priznanje, v isti disciplini do 15 let pa citrarka Anja Drstvenšek in flavtistka Lara Šalamon zlato priznanje. Anja in Lara sta s svojim nastopom navdušili publiko, prepričali ocenje- valno komisijo ter osvojili zlato priznanje, 99 točk in prvo me- sto v kategoriji. Z delom programa sta nastopili tudi na koncer- tu nagrajencev 14. februarja na Srednji glasbeni in baletni soli Maribor. Za uspešne nastope in odlične rezultate iskrene cestit- ke tekmovalkam in učiteljicama Jasmini Levičar, citre, in Va- nji Ivankovič, flavta. GŠ Sevnica Flavtistka Lara Salomon in citrarka Anja Drstvenšek (Foto: Roman Drstvenšek) I GLASBENA SOLA KRŠKO IM Kolodvorska 2, 8270 Krško if O Tel.: 07 488 01 40, Fax: 07 488 01 50 I E-pošta: gs.krsko@s5.net, www.gs-krsko.si Glasbena sola Krško objavlja natečaj za izdelavo vsebinskega osnutka besedila (sinopsis) za musical. Natečaj pomeni prvo fazo glasbene stvaritve, katere iz- vedba se predvideva v letu 2010. Rok za oddajo osnut- ka je 28.3.2008. Vsebinski osnutek besedila naj bo strnjeno predstavljen (največ ena natisnjena stran) in natančneje razdelan (največ tri natisnjene strani). Tema, na katero se besedilo nanaša, je poljubna. O prispelih besedilih bo odločila posebna komisija Glas- bene sole Krško in bo najboljše tri ponudnike povabila na razgovor, kjer jim bo podrobneje predstavila potek na- stajanja music-la in nadalnje sodelovanje z ostalimi izva- jalci. Odločitev o izboru bo sprejeta do 20. junija 2008. Najboljše tri ponudbe bodo tudi nagrajene. Komisija bo pri izboru upoštevala: • Vsebinsko izvirnost, • Aktualnost, • Potencial, ki ga predloga nosi za uglasbitev. Glasbena sola Krško, 12.2.2008, ravnatelj Drago Gradišek, prof. Lanska zmagovalca ponovno blestela BIZELJSKO - V novi osnovni soli je minuli petek izzvenel tra- dicionalni, že 17. zimski festival, ki so ga tokrat pripravi- li v šolski telovadnici. Kot je v pozdravu dejala ravnatelji- ca Metka Kržan, so po slavnostnem 7. decembru, ko so se preselili v novo šolo, le-tej že vdahnili življenje. V nasle- dnjem mesecu pa bo prenovljena še telovadnica, ki ji na- menjajo 23.000 evrov iz ostanka prihodka preteklih let. Ob tern se je zahvalila vsem, ki so kolektivu in učencem poma- gali prebroditi dobro leto gradnje, ko so bili razseljeni na več lokacijah. Zmagovalec Plevel z mlajsimi pevci___________ Zmagovalka Zagmajstrova s konkurenčnimi pevkami V netekmovalnem delu smo prisluhnili reviji pevcev prve tri- ade, ki daje slutiti, da dobrih pevcev ne bo zmanjkalo. Med mlajšimi učenci se je pomerilo devet pevcev, zmagal je De- nis Plevel s Pepelko. Med starejšimi učenci pa je nastopi- lo devet odličnih pevk, najboljša je bila Janja Zagmajster s skladbo Tiho, tiho čas beži. Ne smemo pozabiti odlične spre- mljevalne vokale; Sonja Brkovič, Marija Krivec, Vanja Ma- lus in Klavdija Kovačič. Glasuje občinstvo, oba zmagovalca pa sta ponovila uspeh lanskoletnega festivala. Med štetjem glasov so zapeli tudi gostje, ki s prepevanjem žanjejo vi- dne uspehe: Sara Antolovič z Brežic s plesalkama, Weisso- va in Urek, zmagovalca globoškega festivala, tudi tokrat pa je polno dvorano ogrela že 7. generacija šolskega ansambla Fru Fru, vsi pod mentorstvom Vilka Ureka. S.V. S tamburicami in mandolinami ogreli srca ARTIČE - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Ol Brežice in Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče sta pripravila koncert regijskega srečanja tamburašev in mandolistov Do- lenjske, Bele krajine in Posavja. Na odru artiškega Prosve- tnega doma je na reviji zaigralo enajst skupin, in sicer Tam- buraški orkester KUD Oton Župančič, umetniški vodja(u.v.) Dragutin Križanič, solistka Elizabeta Križanič terTambura- ški orkester Glasbene sole Krško, u.v. Branka Žičkar. Za po- savskima orkestroma so se nato predstavili še TO OS Metli- ka, u.v. Matej Matkovič; Tamburaši KUD Lepa Anka Preloka z u.v. Jožetom Starešiničem in solistko Marijo Jerele; KUD Oton Župančič Gradac, u.v. Damjan Gregorič; TS Folklome- ga društva Kres Novo mesto, u.v. Branka Moškon; TS Klasje Novo mesto, u.v. Irena Rešeta; TS Metliške FS Ivan Navratil, u.v. Stane Križ; TO OŠ Dragatuš, u.v. Marko Željko; TS KUD Oton Župančič Vinica z u.v. Željko Karin Biličič in solistom Gašperjem Miheličem ter z umetniškim vodjem Antonom Grahkom še TO GŠ Črnomelj. Prireditev je povezovala Ida Ostrelič in glede na to, da se tri društva imenujejo po Otonu Župančiču, je spomnila, da letos obeležujemo 130-letnico rojstva tega našega velikega pesnika, o njem in njegovem delu pa bomo čez leto v slo- venskem prostoru bržčas namenili še pozornosti, ki si jih kot literat in mislec vsekakor zasluži; regijsko srečanje tambu- rašev in mandolistov je strokovno spremljal Damir Zajec. N.J.S. Domači tamburaši med nastopom Mladi glasbeniki GŠ Brežice prvič v klavirskem triu BREŽICE - V okviru TEMSIG-a, tekmovanja učencev vseh sto- penj glasbenega izobraževanja v Sloveniji, so se letos učen- ci iz Glasbene sole Brežice prvič prijavili tudi v drugačni verziji - kot klavirski trio. Priprava glasbenikov za igranje v komorni skupini je veliko zahtevnejše od tekmovanja po- sameznikov, saj je nujno potrebno medsebojno poslušanje, prilagajanje in usklajeno, hkrati pa tudi tehnično in karak- terno zanimivo izvajanje tekmovalnega programa. Pod vodstvom mentoric Svjetlane Zdelar, profesorice violi- ne, in Darije Stanovič, profesorice klavirja, so v klavirskem triu nastopili Nastja Galič kot prva violina, Alen Predanič kot violončelist in pianistka Sara Žibert. Kljub temu, da so med šestimi komornimi skupinami, ki so bile veliko starej- še in bolj izkušene, tekmovali prvič, so se odlično odreza- li in osvojili bronasto priznanje. Glede na to, da so tekmo- vali v skupini, kjer je povprečna starost tekmovalcev 15 let, so 11-letna Nastja in 14-letna Sara ter Alen dokazali, da so sposobni izvajati atraktivne skladbe tudi v zahtevnih verzi- jah, kar bodo že v kratkem dokazali na več javnih kultur- nih prireditvah, kamor so jih tisti, ki so jih slišali igrati, že navdušeno povabili. Na naslednje tekmovanje pa bodo od- šli starejši, zrelejši, bolj izkušeni in poskušali enakovredno konkurirati tudi najboljšim v Sloveniji. Tovrstno kvalitetno delo z mladimi v Brežicah je vredno pozornosti in pohvale ter posnemanja. Metka Galič Nastja Galič, prof. Darija Stanovič, Sara Žibert, Alen Predanič in prof. Svjetlana Zdelar (Foto: Primož Cigler) Številnih prispevkov o dogodkih in dejavnostih na šolah smo v uredništvu veseli in jih objavljamo v skladu s pro- storskimi možnostmi ter uredniško presojo. Ob tern pa mladim novinarjem in fotografom ter njihovim mentorjem svetujemo, naj bodo članki dolgi največ 1500 znakov, pri- ložena pa naj jim bo največ ena fotografija originalne veli- kosti (nepomanjšana) - kot priponka v JPG formatu. Ur. Vivat Kozina BREŽICE- Marjan Kozina je bil izjemen slovenski skladatelj, ki se je rodil v Novem mestu. Glasbeno ga je navdihnila tudi Trška gora. Poznamo ga po skladbah, kot so Hej, tova- riši, Naša vojska -Kdo pa so ti mladi fantje in drugih. Vse to smo izvedeli v poučnem dokumentamem filmu, ki smo si ga učenci Osnovne sole Brežice ogledali 6. februarja v Prosve- tnem domu Brežice. Film prikazuje življenje Marjana Kozi- ne, po katerem je v Novem mestu poimenovana tudi glas- bena sola. Film prikazuje življenje Marjana Kozine. Všeč mi je, da smo imeli priložnost videti, kako se ga spominjajo Iju- dje, ki so ga poznali. (Ana) Film je zanimiv, saj je bilo ve- liko slikovnega gradiva. (Helena) Nekateri mislijo, da je bil film neprimeren za nas najstnike, vendar mi je všeč, da smo izvedeli nekaj o Marjanu Kozini in Novem mestu.(Dragana) Iz filma sem izvedela veliko o skladatelju, za katerega še ni- sem slišala. Bilo je super. (Anja) Ana Lisac, Dragana Vujič, Helena Deržič in Anja Necin, novinarski krožek OŠ Brezice Za slovenski kulturni praznik VELIKA DOLINA - Ob kulturnem prazniku smo učenci osnov- ne sole pripravili prireditev, ki je 7. februarja potekala v avli sole. Pod vodstvom učiteljice Tatjane Span sta se pred- stavila pevska zbora razredne in predmetne stopnje, ple- sne sposobnosti pa so pokazale učenke 9. razreda s plesno točko hip - hopa. Da imamo na soli kar nekaj dobrih glas- benikov, sta dokazala Danijel Škofljanc in Matevž Sodič z igranjem na harmoniki in klavirju. Program sta povezova- la učenca Andrej Franko in Katja Palovšnik, ki sta na spro- ščen in domiseln način pokazala izredne voditeljske sposob- nosti. Zlasti pa so piko na »i« dali učenci dramskega krožka, ki so pod vodstvom Edite Krošl predstavili Prešernovega Po- vodnega moža v ritmu Ravelovega Bolera, kar je bilo vseka- kor nekaj posebnega. Tjaša Omerzel, Sara Tomše in Katja Fakin, 4. razred OS Velika Dolina Pevski zbor razrednje stopnje med nastopom *• Iz oči v oči z mladimi Posavci: Davor Vlaški, predsednik Košarkarskega kluba Krško "Košarka in moji mulci - ma ni lepšega!" Košarkarski klub Krško je decembra dobil novega predsednika. Z mladim trenerjem, ki končuje študij na Fakulteti za šport, je klub očitno zopet zadihal in se na veselje Ijubiteljev športa, po sicer napornih ovin- kih preteklosti, polni blišča, a tudi bede, vrača k svoji izvorni energiji: navdihujoči ljubezni do košarke. Najraje bi napisala enačaj med športom in imenom Davor Via- ski. Predvsem zato, ker sta šport in Davor neločljiva od nekdaj, šport je njegova strast, širjenje te strasti pa njegovo pravo po- slanstvo. Od najzgodnejših dni na Mostecu pri Dobovi se je Da- vor želel preizkusiti v vseh špor- tih. Pa vendar med srednješol- skimi klopmi v brežiški gimnaziji dolgo sploh ni pomislil, da bi se športu posvetil tudi pedagoško, da bi s športom prežel svoj vsak- dan. Dokler ga v to ni prepričal profesor Polde Rovan. Košarka ga je začarala, začel jo je igrati ob koncu osnovne šole, nato treniral v krškem klubu, na fakulteti pa se je strast do tega, zanj najlepšega športa, še okre- pila. Zaplaval je v preučevanje literature, spremljal in analizi- ral najrazličnejše tekme, stkal odličen odnos s specialist za ko- šarko na fakulteti. S svojim zna- njem se je nato želel vrniti v do- mace kraje, zato je za obvezno prakso v 3. letniku izbral trener- sko mesto v Košarkarskem klu- bu Krško, kjer se je vedno dobro počutil in se nato izjemno ujel s trenerjem Sinišo Mesičem. Danes poučuje dve pionirski skupini, v eni so otroci in mla- di do 12, v drugi do 14 let. Sim- bioza dela z mladimi in košarke je zanj magična. Mlade kot tre- ner postopno gradiš, a stvari še zdaleč ne ostajajo le pri špor- tnih spretnostih, cilj je pov- sem drugje, saj moraš mlade kot trener oblikovati celostno, pravi Davor. Delo z mladimi je seveda zelo občutljivo in pred- vsem odgovorno. Mladega igral- ca razvijaš, naučiš ga komuni- kacije, spoštovanja soigralcev, sodnikov, nasprotnikov, a tudi drugih ljudi. Naučiš ga spošto- vanja narave. Otroci se po tre- nerju zgledujejo in prav vsi gibi, čustva ter odnosi trener- ja do okolice so ves čas skrbno opazovani in v prihodnosti del- no posnemani. »Predvsem pa se moraš kot tre- ner zavedati, da na silo ne gre nič, košarko moraš imeti tudi sam najraje, da lahko to vese- lje deliš, prav tako te mora delo z otroci navdihovati. Z otrokom si vsak dan, spoznavata se, vri- diš, kaj ga motivira, kaj ga za- vira, pri kom je kritika dobro- došla in koga bo to zablokiralo. Ja, pripravljen moraš biti na neizmemo energijo, ki jo ima- jo otroci, na to, da ti včasih 18 žog hkrati nabija po dvorani in da bodo preizkušali tvoje meje. A vse se začne in konča z vza- jemnim spoštovanjem. Četudi te bo otrok petkrat znerviral na treningu, je tvoje poslanstvo, da ga oblikuješ. Nekoč bo od- rasel človek, ki bo na ulici pri- stopil k tebi in ti povedal, da se je skozi treninge košarke veliko naučil o športu, sebi in se opre- mil za življenje naprej. Filozofi- ja trenerja ne smeta biti denar ali izdelovanje zvezd. Nikoli ne boš naredil 100 zvezd! Če boš v življenju oblikoval dva igralca, ki se bosta povzpela med naj- boljše, boš lahko srečen. Najpo- membnejša pa ostaja posebna vez med otrokom in športom.« Odkrivanje športa Na vprašanje, katera leta so najbolj primema, da otrok zač- ne s treningi košarke, mi Davor zariše idejo t.im. elementar- nih iger. Poenostavljeno reče- no, gre za idejo, da bi otroke od 8. do 10. leta odpirali za sport nasploh, da bi otroci odkriva- li in preigravali različne ekipne športe. In šele po dopolnjenem 10. letu bi lahko otroka, glede na njegove želje, a tudi sposob- nosti, ki bi se skozi elementar- ne igre pokazale, usmerili v do- ločen šport. A dialog mora biti že med otro- ci, starši, trenerji in klubom. Želi si, da bi se več staršev ak- tivneje vključevalo v sport svo- jih otrok, da košarka ne bi bila samo nek trening, kamor pri- peljejo svoje otroke in jih po treningu pridejo iskat. Da vidi- jo, kako njihov otrok napredu- je, da spremljajo njegov športni razvoj, a tudi napredek kluba kot takega. Davor potarna, da so tribune med tekmami preveč prazne, čeprav so tekme brez- plačne in zanimive. Medtem ko kadetom že lahko razložiš, da je pomembna dobra igra in ne toli- ko zmaga, so manjši otroci naj- srečnejši, če se borijo za zmago in jih pri tern spremljajo starši. Klub potrebuje člansko ekipo Košarkarski klub Krško se po tern, ko je počistil z vso dedišči- no predhodnega kluba, trenutno financira s pomočjo Občine ter igralnin. Pa vendar je po predse- dnikovem mnenju prava pot za prihodnost njihovega kluba clan- ska ekipa. Brez članske ekipe bo tudi krški klub ostal le valilnica kadrov za večje klube in se ne bo razvijal. Seveda je vse vpra- šanje denarja in gre pravzaprav za sklenjen krog: za sponzorje so zanimive le članske ekipe, de- nar, da sploh začneš tekmovati s člansko ekipo, pa lahko prinese- jo le sponzorji. Da izpelješ eno ligo s člansko ekipo, torej 9 kro- gov doma in 9 krogov v gosteh, potrebuješ okoli 10.000 evrov, brez da bi plačal člane, denar gre za delegate, sodnike, potne stroške itd. Ko govori o velikih klubih, ki ves čas prežijo za talentirani- mi igralci, vprašam, ali ne more maj hen klub igralca preprosto zadriati? »Formalno seveda lah- ko to storiš, a to je nemoral- no in sebično, ker s tern lahko igralca uničuješ. Če nimaš član- ske ekipe, Je dejstvo, da mu pač ne moreš ponuditi, da bo po- tem, ko bo res vrhunski, igral na nekem višjem nivoju, za dobro ceno. S člansko ekipo se bi raz- vijali vsi skupaj. Posavska košar- ka, otroci, okolica.« Posavje ima dovolj talentov Davor trdi, da je Posavje dovolj veliko za en res kvaliteten klub z dobrimi rezultati. Želi si, da bi v klubu zapolnili vse ekipe, pio- nirske, kadetske, mladinske, da bi sodelovanje posavske košar- ke ter utrip prebivalcev okre- pili. Idealno bi bilo, ko bi ime- li vsi košarkarski klubi skupen cilj: narediti eno močno člansko ekipo, pomagali bi si med sabo, v manjših krajih bi potekal po- memben del treningov, da bi se že na solan in v manjših klubih s košarko srečalo čim več otrok. Potem bi dva skupna treninga potekala v večjem klubu, npr. KrŠkem. Ko omenim, da W naj- brž v ospredje stopila tekmoval- nost med posameznimi občina- mi, se Davor zasmeji: »In spet ne mislimo na košarko, na otroke! Nikoli nisem rekel, da mora biti Krško glavno, če- prav je geografsko na središcu Posavja, ima ogromno izkušenj in najbolj funkcionalno dvora- no za košarko. Pa saj vsi vedo, da sem doma v breziski obcini in jo imam zelo rad! Prav tako su- per sodelujemo s sevniškimi ko- sarkarji, posebej s Košarkarskim klubom Bianca, kjer ima jo daleč naokoli najvecji posluh za Ijube- zen do košarke, za delo z mladi- mi. Ni fora v imenu, ne sme se zdaj vse prenesti na brezpred- metno rivalstvo, gre za dejstvo, da če bomo silili kot majhni klu- bi vsak na svojo stran, potem bo Posavje ostalo razdrobljeno in rezultata, ki bi ponesel Posavje naprej, pač nebo.<- Maruia Mavsar Davor Vlaški Hsbi Društvo študentov Brežice www.drustvo-dsb.si 3*rr BREZISKA INFO TOČKA Prosti čas Smučanje in bordanje SLOVENIJA dnevi cena-dšb cena-smučišče Krvavecali Rogla vse dni 19,00C 23,00C Krvavecali Rogla pon-pet 17,00C 23,00C TUJINA cena starostna meja Osojščica/Gerlitzen 25,OOC 1981 in mlajs'i Mokrine/Nassfeld 26,00C 1985 in mlajši Katschberg 25,00€ 1985 in mlajsi Turracher Hoehe 24,50C 1983 in mlajši Na blagajnah smučišča prcverjajo status študenta. Karte in kupone lahko kupite v BiT, CPB 17, Brežice. BODITÄWr* , DŠBFEST'08 I GI.ASKA /A RAZGRF.TA SRCA PETEK, 22. FEB 2008 I ZUNANJl ODER MC BREŽIC1 ^H PRIČETEKŽURA 16.00 ¦ Prevozi DŠBus Najcenejši prevoz v univerzitetno središče Smer LJUBLJANA - vozni red (nedelja): ob 17.45 iz brežiške avtobusne postaje ccOei p 3 4 € ob 18.00 iz krške avtobusne postaje ob 18.15 naRaki (obhitri cesti) ob 19.30 Ljubljana (Bežigrad, Dunajska, Bavarski dvor, Siska, Rožna dolina, Gerbiceva; INFO&REZERVACUE: l-anofa Koi [041 949 165) Smer MARIBOR - vozni red (nedelja): ob 18.00 iz krške avtobusne postaje ob 18.15 iz brežiške avtobusne postaje ob 18.20 iz Zupelevca izpred trgovine ob 18.30 iz Bizeljskega - gostilna Sekoranja ob 20.00 Maribor (Tabor, Gosposvetska, SJUK, Tyrševa,City) INFO&REZERVACUE: '"ii-sli ¦ :—¦';.¦¦¦ PKEDiBBOR] /u neuveljavljerie ^^^ glasben? st{upirie^R 21.marec2008, dvorana MC Brežice, (KCjdnizator: Druitvo studentüv Brežicc /^nnnrii^^^ftrirM pogoji za prijavo: L^l ( \r^M °° f! (0 1 nijjmanj 3 avtoiskc skladbe, si) jl 0 0!^' — demo posnctek. m^ " tW fM^* /X zmoznoit najmanj ' Zainteresirani pnjave pošljite na naslov: Zveza ŠKIS, Tržaška 42,1000 Ljubljana, s pripisom ZA RAZPIS! zadnji dan prijave 25.2.2008 . Vec informacij: Mario Bt-nkoc, gsm: 040 732 511 Priložnosti Postani clan ] Pridružite se ekipi perspektivnih mladih | Razmisljas o svoji prihodnostiv Imas ambicije, cilje, sanje7 Si talentiran? 2ehs biti aktivnen/na ter ustvarjalen? Postani clan ekipe in pomagali bomo razvijati tvojo osebnost in talente. BODI AKTIVEN! BODI KREATIVEN! Vdaniš se lahko v BiT, CPB 17, Brežice, vsak delovni dan med 9.00 in 15. uro, v petek med 11.00 in 17.00 ter soboto med 9.00 in 12.00 uro. S sabo prinesi potrdilo o solanju 2007/2008. I J Ponudbo Brežiška info točka Storitve in ugodnosti, kijih nudimo - najcenejše fotokopiranje v mestu (A4 že od 0,03C naprej), plastificiranje, vezave - vstopnice za Kolosej (3,4C) in Planet TUŠ (2,5C) Ob nakupu prejmete kupon, ki ga lahko uporabite za katerokoli predstavo, katerikoli dan v mesecu! karte za Fitnes center Arena Kemo mesečna 19C (25€), enkraten vstop 1,9C (3C) karte preko sistema Eventim brezplacen wireless dostop do interneta - F-rizerstvo ANDREJA STYLE, Intermarket Brežice 15% popusta za tlane - Avtoline d.o.o., Bohoričeva 10, Kriko 10% pupusta pri avtovleki, servisnih storitvah, kleparskih in ličarskih storitvah ter 5% na vgrajene nadomestne dele. Popust lahko koristijo člani z dšb kartico ter prometnim dovoljenjem. Najem kombijev Da bi vam olajsali posebne ali skupinske prevoze, bodisi da potujete po Sloveniji ali da odkrivate tujino, bodisi morate z bandom na koncert ali se odpeljati na ogled tekme, naša info točka BIT vam ponuja ugoden najem poskočnih in udobnih kombijev. Za vse informacije v zvezi s konibiji nas. poklicite na 041 77 77 61. L J B PRILOGA MLADI I UJU> n!\l ',/i,"-^'l ill» Krški šolarji na pokljuškem maratonu KRŠKO - V soboto, 2. februarja, se je 25 učencev OŠ Juri- ja Dalmatina Krško pod vodstvom Antona Zakška odpelja- lo proti Pokljuki. Učenci so se udeležili tradicionalnega po- kljuškega maratona, ki ga organizira Ministrstvo za šolstvo in sport. Po pozdravnem govoru ravnatelja OS Gorje in za- peti himni je sledil start teka na smučeh na 2 in 5 km. Pri- reditev je bila netekmovalnega značaja, zato so vsi učenci v cilju prejeli spominsko medaljo. Druženje na pokljuški pla- noti so nadaljevali ob številnih dodatnih aktivnostih na sne- gu: na strelišču za biatlon so jim predstavili ravnanje s pu- ško, predstavili sta se nam Policijska enota Kranj in Gorska reševalna služba Radovljica, sodelovali pa so tudi pri štafe- tnih igrah, igrali boj med dvema ognjema na tekaških smu- čeh in tekmovali v vlečenju vrvi. Z dobro igro so si prislužili nekaj sladkih nagrad. Na zaključku prireditve so jim podeli- li pokale za najmnožičnejše osnovne in srednje sole. Sledi- lo je še žrebanje glavne nagrade: sedemkilogramske čoko- lade velikanke. Vsi so skakali od veselja, saj je šla nagrada v naše roke. Polni lepih vtisov in z mislijo, da drugo leto spet pridemo, so se odpeljali proti Krškem. A.I. Krčani s čokolado velikanko Projekcija filma in debatni večer V sredo, 13. februarja, je bil v Mladinskem centru Krško predstavljen mladinski igrano dokumentarni film "Krško sko- zi stiri letne case". Projekciji filma je sledil debatni večer na temo "Kako z nizkim proračunom posneti kakovosten film". Film "Krško skozi štiri letne case" je nastal v okviru tehni- škega in turističnega krožka na Osnovni šoli Jurija Dalmati- na Krško. Pri produkciji je sodelovalo 16 učencev pod vod- stvom mentorjev Garsie Kosinca in Katje Volčanjk. Film se na zabaven način osredotoči na kulturne in zgodovinske zna- menitosti mesta Krško in njegovo dediščino. V filmu tako izvemo, kateri pomembni Slovenci so živeli in delovali v Krškem, kaj se je tu dogajalo v času rimskega im- perija, kot tudi nekaj zanimivih dejstev o sežiganju čarov- nic v Krškem. Produkcija filma, ki je bil sicer mišljen kot dva ali tri mesece trajajoč projekt, se je zavlekla na več kot leto dni, v katerem se je ekipa srečevala z mnogimi tehnič- nimi in izvedbenimi težavami, a hkrati doživela tudi nemalo zabavnih trenutkov. Nekaj od teh so nam predstavili tudi v kratkem spremljajočem filmčku s prizori s snemanja. Projekciji filma je sledila zabavna debata na temo "Kako z nizkim proračunom posneti kakovosten film", v kateri so bili udeleženi ustvarjalci omenjenega filma, člani video krož- ka MC Brežice z mentorjem Jernejem Agrežem - Agijem, predstavnik društva DZMP in Luksuz produkcije Tom Gomi- zelj, mladi režiser Žiga Divjak in ostali gosti. V debati je bilo izmenjanih kar nekaj izkušenj s področja video ustvar- janja, izpostavljenih mnogo problemov, s katerimi se sre- čujejo mladi filmski ustvarjalci, in podanih tudi nekaj kori- stnih nasvetov s strani tistih bolj izkušenih. Dogodek, ki ga je povezovala prof. Valentina Gerjevič, se je zaključil s pri- srčno zahvalo, ki so jo izrekli učenci obema mentorjema. Iztok Molan, Mladinski center Krsko Utrinek z debatne$a večera v MC Krško posnvje into INFORMACIJSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE „Tema do nižin" BREŽICE - V soboto, 26. januarja, smo v MC Brežice gostili sti- ri nadobudne metal bende, med katerimi so še najbolj izsto- pali na novo reformirani brežiški podmladek Asgard, cigar glas- bo lahko primerjam s kakšnimi Amon Amarth ali pa domačimi Sweet Sorrow, ki so nastopili uro za njimi. Med nastopom prej omenjenih bendov se je na hard hedbengalo in divjalo, melo- dične in hkrati brutalne kitare, masivni bobni s poudarkom na dvojni stopalki, odlično basiranje obeh basistov in kriki v kom- binaciji growla iz grla tako Asgard Luxija kot tudi novo peče- nega Sweet Sorrow frontmena Mareta pa so dvigovali atmosfe- ro tja do Valhate! Na drugi in zadnji poziciji pa so nastopili še ljutomerski blekk/death metalci Obnounce in na novo obujene thrash legende Železobeton! Kljub slabemu obisku vam lahko povem, da je bil prvi letošnji heavy metal dogodek v MC Breži- ce prava poslastica za vse prisotne! Se vidimo marca, 8. mar- ca v Klubu MC Brežice. T. Cepanec Zgodovinski pregled območja občine Brežice BREŽICE - Projekt, ki je kot ideja prijadral do Mladinskega centra Brežice preko prostovoljke Mirjane Babič, se počasi zaključuje. S pripravami na projekt smo pričeli poleti 2007, prve terenske ak- cije smo izpeljali le nekaj mesecev kasneje, od takrat pa ves čas neutrudno izvajamo delavnice, multimedijske aktivnosti in razi- skovanja. V izdelavi je tudi že spletna stran, kjer bodo objavljeni vsi rezultati in izdelki, ki so nastali v teku projekta. Do danes smo obdelali obdobja bronaste dobe, Keltov in Rimlja- nov, čakata nas pa še srednji in novi vek, zato kljub temu, da se projekt počasi približuje zaključni fazi, vabimo vse, ki bi se jim zdelo zanimivo delo, ki je obarvano predvsem zgodovinsko, kul- turno in multimedijsko, da se nam pridružijo. Na fotografiji je del filmske in igralske ekipe, ki so sodelovali pri snemanju filma o bronasti dobi. J. Agrei Ekipa Bronaste dobe Naravoslovni teden brestaniških sedmošolcev BRESTANICA - Naravoslovni teden smo preživeli v Rakovem Ško- cjanu. Tarn smo izvedeli veliko novih stvari. Vsak dan smo se zbudili ob sedmih, ob pol osmih pa smo imeli jutranjo telovad- bo. Ob osmi uri smo imeli zajtrk, nato pa nekaj časa, da smo se pripravili na dopoldanske aktivnosti. Enkrat smo šli v Zmajevo jamo, drugič na mali naravni most... Nazaj smo prišli pred kosi- lom, ki je bilo ob enih. Ob dveh so se začele popoldanske aktiv- nosti in trajale do večerje. Vsak dan smo imeli drugačne aktiv- nosti. Imeli smo pohode, spoznavali smo reko Rak, vozili smo se s kanuji, kolesarili, itd. Po večerji pa smo enkrat šli na večerni sprehod brez svetilk, drugič smo imeli igre... Ob desetih pa smo morali biti vsi tiho v posteljah. Tarn smo bili učenci dveh sol, iz Brestanice in iz Koprivnice, zato so nas razdelili v dve mešani skupini. Pa še nekdo je bil tarn. Velikokrat nas je obiskala lisica z imenom Špelca. Katarina Pribozič, 7. a OŠAdama Bohohča Brestanica Pri prava na vožnjo s kanuji Veselo pustno vzdušje na OŠ Brežice BREŽICE - Na brežiški osnovni Soli smo se pred pustnim tor- kom vsi na skrivaj pripravljali na maškarado. Učenci smo uporabili veliko domišljije in se našemili v dekleta, ki se ne spoznajo na modo, v čarovnice, junake iz risank in v različ- ne slovenske in tuje osebnosti, manjkalo pa ni niti ljubkih živalic. Ob dopoldanski malici smo uživali v slastnih krofih, ki so nam zelo teknili. Čeprav smo imeli pouk, smo se kljub temu zabavali. Posebno všeč pa so nam bile domiselne uči- teljice v maskah... Kaj pravijo o pustu učenci? „To je zagotovo najbolj vesel dan. Z masko lahko izrazimo, kar nam je všeč, hkrati pa lah- ko z masko povemo kaj več o sebi. Pri izbiri mask vedo pu- stim domišljiji prosto pot." (Laura) „Meni je pust zelo všeč, saj se pretvarjaš, da si nekdo drug." (Klara) „Pust je tudi znanilec pomladi. To mi je všeč, saj jo že nestrpno priča- kujem." (Sara) „Zelo rada se našemim in grem po hišah. To je tradicija, ki se mi jo zdi vredno ohraniti." (Lea) „Ko sem bila mlajša, smo s prijateljicami hodile od hiše do hiše. Tudi danes se zberemo, a gremo raje skupaj na pico." (Anja) Ana Lisac in Dragana Vujič, 7.b, novinarski kroiek OSBreiice Veselo pustovanje tudi v Podlogu VELIKI PODLOG - V vrtcu pri OS Veliki Podlog smo tudi letos pripravili popoldanski pustni pies v maskah. Za pies nam je dobro služila večnamenska dvorana, v katero je prišlo kar lepo število predšolskih maškar in njihovih staršev. Male in velike maškare so ob animaciji štirih strokovnih delavk vrtca poplesovale eno uro. Prijetno utrujeni smo se na koncu vsi skupaj posladkali z odličnimi krofi in okrepčali s sokom. T. Phbozic Naš kulturni dan SENOVO - Prvošolci na OS Senovo smo imeli kulturni dan. Obiskala nas je ilustratorka Tina Brinovar. S seboj je prine- sla barve, čopiče in seveda svoje ilustracije, ki so objavlje- oe v različnih otroških revijah Bimbam, Zmajček, Cicido. Ogledali smo si tudi dve knjigi Zmaj Nikolaj v svetu pravljic in Ana se predstavi, ki ju je ilustrirala. Povedala nam je, da je tudi ona obiskovala našo solo. Ob koncu nam je prebra- la pesem o prašičku in jo ilustrirala. Preživeli smo lep in za- nimiv dan. Učenci in učiteljice 1.a in 1.b razreda OS Senovo Tina Brinovar med senovškimi prvošolci Brežičani tretji na kvizu Evrošola BREŽICE - Dijaki in dijakinje 3.a oddelka naše sole so zasedli tre- tje mesto na spletnem kvizu Evrošola za šolsko leto 2007/2008, ki ga organizira Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo. Tekmovanje je letos potekalo v znamenju 50-le- tnice EU in je bilo namenjeno izboru petih najboljših skupin di- jakov za udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu. Na kvizu je sodelo- valo kar 78 skupin iz 23 srednjih šol. Udeleženci kviza so morali za uspešno reševanje uporabiti znanja z različnih področij in si- cer geografije, zgodovine, logike in seveda Evropske unije ter njenega ustroja. Naši dijaki se bodo svojim vrstnikom iz drugih evropskih driav v Strasbourgu pridružili 26. septembra 2008, kjer bodo sodelovali na seji Evropskega parlamenta mladih. Uroš Škof, Gimnazija Brezice Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE 231 Vlada po dveh letih ponovno obiskala Posavje Leta 2006 je vlada prvič obiskala Posavje in zastavila smernice razvoja naše regije, 12. in 13. februarja letos pa so se predstavniki vlade vrnili in preverili, kakšne so zadeve danes. Občina Brežice je z mini- strstvi podpisala dva protokola in dogovor o medsebojnem sodelovanju, zvrstili so se sestanki in pogo- vori. Sklepna ugotovitev je, da tako občina kot vlada dobro sodelujeta, za kar si bosta phzadevali tudi v prihodnje. Obisk je bil odlična priložnost za pogovor o marsičem, dogovorjeni pa so bili tudi številni sestanki na ministrstvih, kjer se bodo dorekle odprte zadeve. Podpisan sporazum z MORS- om o konkretnih določbah V torek, 12.2.2008, je župan občine Brežice Ivan Molan z ministrom za obrambo Kar- lom Erjavcem podpisal do- govor o konkretnem letnem programu del in vlaganj v cestno in komunalno infra- strukturo v letu 2008 na ob- močju občine Brežice. Dogovor določa medseboj- ne deleže ter način sodelo- vanja glede sofinanciranja cestne in komunalne infra- strukture za leto 2008 na ob- močju Občine Brežice v vre- dnosti 600.000 evrov. MORS bo sofinanciral skupno in- frastrukturo - gre za ureja- nje vodovodnega omrežja v Gazicah, projektne doku- mentacije, obnove lesenega mostu preko reke Krke, ce- stne infrastrukture v Gazi- cah, ceste v Hrastju in ploč- nika v Krški vasi, prav tako je v sporazumu vključena tudi nabava novega gasilske- ga vozila z gasilsko lestvijo v skupni vrednosti pol milijo- na evrov. MORS bo sofinanci- ral 20% vrednosti, preostali del pa bo potrebno zagoto- viti iz proračuna, če bo OS predlog sprejel, v naspro- tnem primeru bo občina ta sredstva namenila za obno- vo cestne infrastrukture. V letu 2008 Občina Brežice pričakuje tudi predajo šti- rih stanovanj s strani MORS- a, ki jih bo občina obnovila in namenila za socialno šib- ke družine. S tern konkretnim sporazu- mom MORS dokazuje, da se drži in izvaja poleti lani podpisani dogovor. Kot je po podpisu dejal minister za obrambo, je namen sloven- ske vojske sodelovanje z lo- kalnim prebivalstvom, prav tako pa se trudijo upošteva- ti vse tehtne pripombe. V Brežicah sedež novousta- novljenega podjetja______ V torek, 12.02.2008, je bila podpisana družbena po- godba o ustanovitvi nove- ga podjetja Hidroelektrame na spodnji Savi d.o.o., ki bo imelo sedež v Brežicah. Pod- pisu pogodbe je prisostvoval poleg predstavnikov podje- tij energetike (HSE d.o.o., GEN enrgija d.o.o., Soške elektrame d.o.o. in Termoe- lektrarna Brestanica d.o.o.), tudi minister za gospodar- stvo mag. Andrej Vizjak, ki je v veliki meri zaslužen za spodbujanje razvoja ener- getike v Posavju. Hidroelektrame na spodnji Savi je pomembno državno podjetje, zadolženo za gra- dnjo hidroelektrarn na spo- dnji Savi. Občina Brežice še posebej podpira ustanovitev podjetja, saj bo njegov se- dež v Brežicah, podjetje pa namerava v prihodnosti po- nuditi od 30 do 50 kakovo- stnih službenih mest za viso- ko izobraženi kader. Z ustanovitvijo tega podje- tja se tudi zaključuje uspe- šen niz energetike v Posavju. Novoustanovljeno podjetje se bo pridružilo INFRI (Sevni- ca), ki skrbi za lokalno infra- strukturo, ter GEN energiji v Krškem, ki trži električ- no energijo. Podjetje GEN energija bo tako dobiček vlagalo v gradnjo hidroelek- trarn na spodnji Savi. Župan občine Brežice Ivan Molan je izrazil prepriča- nje, da bo ustanovitev pod- jetja pripomogla k vzposta- vitvi trenda vračanja mladih izobražencev v Posavje. Svečana otvoritev e-točk Minister za gospodarstvo- mag. Andrej Vizjak je izve- del simbolično otvoritev e- točk v spletni klepetalnici, kjer je elektronsko pozdra- vil ostale uporabnike e-točk, ki so se v tistem trenutku na- hajali na svetovnem spletu. Turistično informacijska mreža Brežice - TIM Brežice je odprla e-točke, ki zago- tavljajo javno dostopen pro- stor z računalniško opremo in možnostjo brezplačnega, brezžičnega in širokopasov- nega dostopa do interneta na območju občine Breži- ce. Projekt je nastal v sode- lovanju MC Brežice, Občine Brežice in Ministrstva za go- spodarstvo. Mladinski cen- ter Brežice je s KS, društvi in ponudniki turističnih sto- ritev vzpostavil kar 11 takih e-točk. Tri e-točke delujejo že od leta 2006, ostale pa so vzpostavili jeseni. Podpisan protokol z Mini- strstvom za promet_______ Protokol o ureditvi regionalne ceste Spodnja Pohanca - Ka- pele sta po končani seji vlade v Mokricah podpisala župan občine Brežice Ivan Molan in ministrom za promet mag. Radovanom Žerjavom. Protokol ureja ureditev ce- ste Spodnja Pohanca - Ka- pele, in sicer na odseku med naseljema Spodnja Pohanca in Artiče ter na odseku med gozdom v Dobrovi in nase- Ijem Kapele. Ureditev po- meni sanacijo vozišča - v na- selju Kapele bo z ureditvijo povečana prometna varnost (pločnik, avtobusno posta- jališče ter javna razsvetlja- va). Ureditev ceste je na- črtovana med leti 2009 in 2011, pri čemer se Ministr- stvo za promet obvezuje, da bo preplastilo cesto od ob- močja ureditev v rekonstru- iranem križišču Spodnja Po- hanca do Artič, v letu 2010 pa bo uredilo cesto med Do- bravo in Kapelami. DRSC bo tudi pripravil projektno do- kumentacijo za rekonstruk- cijo ceste (na odseku zno- traj poseljenega območja naselja Kapele), ki zajema tudi ureditve za izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in avtobusnih postajališč. Tudi o podvozu Dobova Predstavljen je bil tudi ter- minski plan gradnje podvo- za Dobova, vrednost te inve- sticije dosega 6,7 milijonov evrov, od tega občina Breži- ce financira 10 %, preostali delež pa ministrstvo. Finan- ciranje podvoza Dobova naj bi potekalodo I. 2010. Občina sodeluje pri odkupu zemljišč, do sedaj je bilo od- kupljenih 85 % zemljišč po- trebnih za izgradnjo podvo- za. Kljub neljubim zapletom pri odkupu zemljišč dveh la- stnikov (občina se bo verje- tno odločila za postopek raz- lastitve) bo gradnja podvoza potekala po načrtih, saj je ta po dogovoru z DRSC raz- deljena v dve fazi. Prva faza gradnje se bo pričela v jese- ni, po pridobitvi gradbenega dovoljenja (marca) in kon- čanem razpisu. Neformalno srečanje župa- na s predsednikom vlade Na neformalnem srečanju med županom Občine Breži- ce Ivanom Molanom in pred- sednikom vlade RS Janezom Janšo je beseda tekla o pra- vični odškodnini za obmo- čja v bližini NEK ter o deli- tvi rente. Predsednik vlade je izrazil svojo podporo pre- dlogu delitve rente. Podpis protokola o sku- pnem sodelovanju z Mini- strstvom za gospodarstvo V Cerkljah ob Krki sta mini- ster za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in župan ob- čine Brežice Ivan Molan podpisala protokol o medse- bojnem sodelovanju pri pro- jektu posodobitve vojaške- ga letališča Cerklje ob Krki in o zagotavljanju sredstev proračuna RS in ESRR za iz- vedbo projekta. Prostorska ureditev civilne- ga dela letališča in z njim povezane ureditve naj bi tako omogočale poveča- nje razvoja celotne regije tako v gospodarskem in tu- rističnem smislu, kar bo na- rekovalo povečanje števila delovnih mest in to je naj- pomembnejše za ljudi, je dejal župan. Hkrati pa je minister zagotovil, da se bodo upoštevali vsi ekološki in naravovarstveni standar- di, zato je iracionalen strah odveč, celoten proces ume- ščanja pa je dokaz, da si dr- iava prizadeva za družbeno sprejemljivost projekta. Delovni obisk ministra Si- monitija in ministrice Ku- cler Dolinarjeve Občino Brežice sta obiskala minister za kulturo in mini- strica za visoko šolstvo, kjer sta ju sprejela župan in pod- županja občine Brežice s so- delavci. Najprej so pogovori tekli o aktualni temi uredi- tvi lastništva in stavbe graj- skih kašč z ministrom Si- monitijem, temu je sledilo delovno srečanje z ministri- co Kucler Dolinarjevo glede Fakultete za turizem v usta- navljanju. Ministru za kulturo je bre- žiški grad in Posavski muzej razkazala podžupanja obči- ne Brežice Patricia Čular v spremstvu direktorja muze- ja, dr. Teropšiča. Župan Ivan Molan je skupaj z ministrico za visoko šolstvo podal kratko izjavo, oba sta se strinjala, da fakulteta bo, saj sodi v naš prostor, ki ima veliko turisticnega potenci- ala. V Brežicah tudi ministri- ca za zdravje in ministrica za delo, družino in social- ne zadeve______________ Ministrica za zdravje Zofi- ja Mazej Kukovič je obiska- la Splošno bolnišnice Brežice in Zdravstveni dorn Brežice, kjer so jo seznanili z aktu- alnimi zadevami, predvsem glede nudenja nujne medi- cinske pomoči. Ministrica Marjeta Cotman je slavnostna odprla nove pro- store varstveno delovnega centra Krško Leskovec, eno- ta Brežice, in se seznanila z delom varovancev VDC-ja. Srečanje posavskih politi- kov in gospodarstvenikov z vlado_________________ Srečanje vlade s posavskimi politik in gospodarstveniki je potekalo v Termah Čatež, kjer je vlada predstavila do- sežke preteklih dveh let, ko- likor je minilo od zadnjega obiska. Uvodni pozdrav je izrekel župan občine Brežice Ivan Molan. V nagovoru je izpostavil razvoj Posavja, ki dohiteva ostale regije, pod- pisani protokoli in dogovori pa so pokazatelj dobrega so- delovanje med vlado in Po- savjem. Župan je dejal, da so se proračuni posavskih ob- čin v zadnjih štirih letih po- večali tudi po zaslugi novega zakona o financiranju občin, preko različnih razpisov Po- savci tudi uspešno kandidi- ramo za sredstva evropskih in državnih skladov, s kate- rimi pospelujemo napredek posavske regije. Dinamična tekma Posavcf vs. vlada RS - 2:1_________ Vlada je svoj 2. krog obi- skov v Posavju zaključila z dobrodelno nogometno tek- mo med Posavci politiki in gospodarstveniki iz Posavja, in vlado. Dinamično tekmo si je ogle- dalo kar nekaj navijačev, ki so imeli priložnost vide- ti spektakularne brce žoge v strop, med gledalce, kaska- derske padce, predvsem pa živahno in motivirano igro. V prvem polčasu so doma- či povedli z 2 proti 0, po kratkem glasbeno-plesnem predahu pa je vladna eki- pa zmanjšala prednost za en gol, takšen je bil tudi konč- ni rezultat. O B Č I N A BREŽICE Minister Vizjak in podžupanja Čularjeva na otvoritvi e- točk _____________________________________ Ministrica Cotmanova v brežiškem VüC ju Ministrica Kucler Dolinarjeva med pogovorom z županom Molanom Udeleienci zaključka v Termah Čatež m IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 Stanovanjske potrebe v občini Krško Občina Krško je ob koncu leta 2007 izvedla raziskavo z namenom ugotovitve stanovanjskih potreb v občini Krško. V raziskavi je sodelovalo 441 občanov, od katerih je bilo 40 % takšnih, ki so odgovorili, da rešujejo stanovanjski problem. V nadaljevanju smo prikazali grafično s kratkimi obrazložitvami nekatere iz- sledke, pridobljene na podlagi odgovorov občanov. Nadpovprečno pogosto so izrazili, da rešujejo stanovanjski problem sodelujoči v starosti od 18 - 30 let, pa tudi sodelu- joči v starosti od 31 do 40 let, mlade družine, nezaposleni s socialno podporo, sodelujoči, ki so odgovorili, da imajo do 10 let delovne dobe, živeči v izvenzakonski skupnosti in ti- sti, ki so odgovorili, da živijo samski, pri starših. Ta struktu- ra priča, da gre za mlajše, ki so na začetku ustvarjanja la- stnega gospodinjstva. Na dru$i stani pa rezultati, da so med tistimi, ki ne rešujejo stanovanjske problematike, nadpov- prečno zastopani sodelujoči v starosti nad 51 let, sodelujoči z delovno dobo nad 20 let in upokojenci, pričajo, da ima ta populacija večinoma rešen stanovanjski problem. M sta zaMifMirani za najam stanovanfa? /by Mad« druHna oaraorqara ( 1.4* ) li.c% 1 tobn«9a ( 2.5* ) I 3 o % 1,5 sobnaga ( 4.5% ) ¦ 5 « » 2 1<*"«9«{ 7.3%) P»,/;» 3 tobn.*. ( 3 4% ) KjtfXt* «tanovanpfc. hrta ( 2.3% ) Lf\>H mm zancaraaran ( 7*5% ) ¦aa»Ja»»aaa»MMWaB»»B»M»| 'W\ tnz odaovora ( 0.9% ) 111» ¦ MtatofM • «¦> ¦ MM dndma I ¦ - 73 ) Za najem 1,5 in 2-sobnega stanovanja so nadpovprečno po- gosto zainteresirani tisti, ki so odgovorili, da živijo samsko ali pri starših, sodelujoči z zaključeno osnovno šolo ali manj in tisti, ki so odgovorili, da so v gospodinjstvu 3 zaposleni. Za najem 2,5-sobnega stanovanja so nadpovprečno zainteresi- rani sodelujoči v starosti od 31 - 40 let, mlade družine, tisti, ki so odgovorili, da imajo do 10 let delovne dobe, in sodelu- joči, ki so odgovorili, da živijo v izvenzakonski skupnosti. A» ¦» zatntmmnkm* ra wafcua> Mamvvmntß? Jby Mada druzina oarsoiMar* ( 0.9% ) lti% 1 «otontoa ( 1 4% ) lit» 1.5 uDnaoa ( 3.4% ) P, .ft* 2 5o0i»9* ( 9.5% ) Ma»,U!«% 3.5 socmo« ( 7.9% ) Bttlt«« 3 soonao. (•.«%) ¦ft^i&BM2% pare«« za 7<*»i)o mnoy«i)tt .. MMajy^lJiA „,,. i ¦» J3 , % «anovona** rate ( u 4% ) —JMA-, ^nM. Meant lantKMran ( 56.2% ) MMMMMMMayaMMMMMa» ci.i * Ormz «lgovora( 2.7% ) PiiV* ¦ mtoda «alni (X - 71 ) Za nakup 1,5-sobnega stanovanja so nadpovprečno zainte- resirani sodelujoči, ki živijo v gospodinjstvu sami, tisti, ki živijo samsko/pri starših, in tisti, ki so odgovorili, da živijo v gospodinjstvu 3 zaposlene osebe. Za nakup 2-sobnega sta- novanja so nadpovprečno zainteresirani sodelujoči, ki so od- govorili, da v njihovem gospodinjstvu živi ena odrasla oseba in en otrok (zelo verjetno so to starši samohranilci), tisti, ki živijo samsko/pri starših, in tisti, ki so odgovorili, da živijo v gospodinjstvu 3 zaposlene osebe. Za nakup 2,5 in 3-sobnega stanovanja so nadpovprečno pogosto zainteresirani sodelu- joči v starosti od 18-30 let, gospodinjstva, kjer živita 2 od- rasli osebi in en otrok, mlade družine, sodelujoči z delovno dobo od 5 do 10 let, sodelujoči z visokošolsko izobrazbo ali več in živeči v izvenzakonski skupnosti. Zlate Prešernove plakete Kaplanu, Pohletu in Medvešku KRŠKO - V soorganizaciji Občine Krško, Kulturnega dru- štva Brestanica, Zveze kulturnih društev Krško in krške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti je v Kul- turnem domu Krško 11. februarja potekala proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V veliki dvorani so člani li- terarne in dramske sekcije Kulturnega društva Svoboda Brestanica obiskovalce pope- Ijali na Uterami sprehod od Trubarja do Prešema, ki sta ga s svojimi vokalnimi vlož- ki obogatila basist Janko Volčanšek in tenorist Mar- ko Železnik. Instrumentalno spremljavo pa sta prispeva- la pianistka Estera Cetin in Janko Avsenak na čembalu. Slavnostni govornik - predse- dnik Zveze kulturnih društev Slovenije Rudi Šimac je pou- daril pomen ohranjanja slo- venskega jezika, na katerega je tako daljnovidno opozar- jal Prešeren. Šimac je tudi opozoril, da slovenska drža- va premajhen odstotek kul- turnega proračuna namenja ljubiteljski kulturi, ki je te- melj obstoju slovenskega je- zika in kulture, še posebno v času združene Evrope in glo- balizacije. NazitufrU tzbo#*ania •tanovanfafcih razmar... **y Mada druzina z zammtavo «tonovanl» ( 21.5% ) jaaawftaVLiii,* I ... ^i »•» z nakiawm tfanovanfa ( 26 1% ) H^HR^^* * * z gradnjo nOMdUčtnm Mia ( 27.7% ) ^INMa^nnaami^msaBB EHaamHB^iBHHaHaaMBaM^gHnn^BBB^ 57 s % nt od nav«t«««9a/t> o. ( 50 1% ) ^^^^^HaBBBalaBBBBBBBBV n * % ? irtau «utin« ( H • 7] ) kgradr*a indMdualna hM* /by Mada druztna nakupom porcaM SOO-aoo m3 ( •«.•% ) PBBaBBaBBBaBBBBBBBaflBpL^,' % I___________________________I M0» z netcupom parean zaoradna» vra>» hHjic« f"*«(»5.6%) PÜBsKJ» 2 rMkuDom n»vtöuttnm N*« ^HHHHH|^H 3« 2 % zoraavw do 3. oradbana raz ( 36.9% ) H__^^_J 3* 1 % braz odoDvera ( 2.5% ) ¦ J» * El ntatm «ahn« l> ¦«) Med tistimi, ki bi želeli izboljšati stanovanjske razmere, pa je med ponujenimi rešitvami največji interes za gradnjo individualne hiše (27,7%), nato interes za nakup stanovanja (26,1) in na tretjem mestu zamenjava stanovanja (21,5 %). Za nakup parcele za gradnjo individualne hiše ali za nakup stanovanjske hiše so nadpovprečno zainteresirani sodelujo- či v starosti od 18-30 let, mlade družine, tisti, ki imajo do 10 let delovne dobe, člani izvenzakonske skupnosti ter go- spodinjstva z dvema ali tremi zaposlenimi v gospodinjstvu. Med tistimi, ki so odgovorili, da bi želeli zamenjati stanova- nje za manjše, je največ tistih, ki so stari 66 let ali več, ti- sti, ki živijo v gospodinjstvu sami, upokojenci in pa tisti, ki živijo samsko/pri starših. Za večje stanovanje bi stanovanje v največji meri zamenjale mlade družine, sodelujoči v sta- rosti od 18 - 30 let, kjer sta v gospodinjstvu dva zaposlena, in tisti, ki živijo v izvenzakonski skupnosti. v7_« Po—n vtdfcov prt odtoitM za nafciaVnafr« bw/alwga pwxtor» dovc«pnMlDra(l hmm - 1 dan) ¦¦SaBaaaaBBBBBBl 4W tola m »vtca HJ »0% Bmtantca | 40% QrtL H 10% C*Mp m 12 0 « Novofftatlo |40« Pri vprašanju o interesu za najem poslovnih prostorov je 25 sodelujočih izrazilo interes, kar pomeni 5,7 % vseh sodelujo- čih. Nadpovprečno pogosto so izrazili interes za najem ozi- roma nakup poslovnih prostorov stari od 18 - 30 let ter sa- mostojno zaposleni. *«1 tQß W kup« parWmo ntasto? MlllW )*dra Kr«ka ^^^^^^H so 5 % „ Grid ^^^^^^^^^^^^| Ml» braz odosvora ^^H «a«, ¦ «- 7J »11b IQ* M nafa« oakrbovano ctanovan^a? GrtC Krtko ^^^^^^^^^^^^H JJ J % S4H10VO ^^^^H 11 1 % Latfcovce ^^^^^^^^^^^| 2H % Draz odqovora 111» ¦ )•¦«• Interes za nakup parkirnega mesta je izrazilo 16,6 % sodelu- jočih, 79,1 % pa je odgovorilo, da niso zainteresirani za na- kup parkirnega mesta. Nadpovprečno pogost interes za na- kup parkirnega mesta je na Vidmu in na Griču. Glede potreb po oskrbovanih stanovanjih je 22,4 % sodelujočih izrazilo to potrebo, od teh je 90,9 % zainteresiranih za najem 17,2 % pa za dnevno varstvo. Prikazan je le del rezultatov, ki so nastali na osnovi Vaših odgovorov in nam bodo v pomoč pri kreiranju in usmeritvah za uresničevanje stanovanjske politike v občini Krško. V ko- likor ste zainteresirani za podrobnejše izsledke analize raz- iskave, je le ta na voljo na oddelku za gospodarske dejav- nosti na Občini Krško. Pripravil: Oddelek za gospodarske dejavnosti Mag. J°že Knez - Vodja oddelka za gospodarske dejavno- sti in Janja Jordan - Svetovalka za stanovanjske zadeve Zveza kulturnih društev Kr- ško ob kulturnem prazniku po- deljuje Prešemove plakete za ljubiteljsko delo v kulturi. Bro- naste plakete, ki jih je podelil predsednik Zveze Samo Haj- tnik, je tokrat prejelo osem nagrajencev iz Pihalnega orke- stra Videm ter kulturnih dru- štev iz Leskovca, Brestanice in Senovega. Srebme plakete je predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Rudi Šimac podelil Vesni Zakonjšek, Ro- bertu Ceglarju, Tomažu Žve- gliču, Simoni Dular, Katari- ni Štefanič, Radu Bogolinu in Romanu Hrušovarju. Župan občine Krško Franci Bogovič pa je najvišja priznanja, zlate plakete, izročil Bojanu Kapla- nu iz Posavskega okteta, Ediju Pohletu iz Kulturnega društva Brestanica in Albinu Medve- šku iz Svobode Senovo. V okviru proslave so izvedli tudi predstavitev dveh krat- kih, na raznih festivalih na- grajenih filmov iz Luksuz pro- dukcije Društva zaveznikov mehkega pristanka. S.M. Nagrajenci Edi Pohle, Albin Medvešek, Bojan Kaplan in predsednik ZKD Samo Hajtnik ter župan Franc Bogovič Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA N Obisk vlade RS v občini Sevnica Obisk predsednika vlade v terapevtski komuni na Razborju Ministri in visoki predstavniki Vlade Republike Slovenije so v tern mandatu že drugič obiskali Posavje. Predsednik Vla- de Janez Janša je skupaj z ministrico za zdravje Zofijo Ma- zej Kukovič ter ministrico za delo Marjeto Cotman obiskal žensko terapevtsko komuno za pomoč odvisnikom na Raz- borju. Spremljal jih je tudi župan Kristijan Jane. Ministrica Cotmanova je pred tern obiskala še sevniški Center za soci- alno delo in Območno službo Zavoda za zaposlovanje, kjer se je seznanila z njihovim delom. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak se je udeležil podpisa pogodbe o usta- novitvi družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi d.o.o., ki so jo skupaj ustano- vile družbe Hol- ding Slovenske elektrame, Gen energija, Savskc elektrame in Termoelektrar- na Brestanica. Obiskal je tudi podjetje Stilles, _________________________________ ki se uveljavlja tudi na zahtevnih tujih trgih. Predstavniki Vlade so obiskali tudi podjetje Kopitarna, kjer jim je direktor Marjan Kurnik predstavil rezultate poslovanja in načrte in izpostavil ovi- re, ki so nastale z vstopom Slovenije v EU pri poslovanju z nekdanjo skupno državo Jugoslavije. Predsednik Vlade RS Janez Jansa in župan Občine Sevnica Kristijan Jane (foto L. Motore)______________ Ministrica Marjeta Cotman in direktor OE Zavoda RS za zaposlovanje Sevnica Anton Koren (foto V. Zupančič) Obisk ministra Službe vlade RS za razvoj______________ Minister Službe vlade RS za razvoj dr. Žiga Turk je obiskal podjetje Siliko d.o.o. Direktor podjetja Janez Koprivec mu je s sodelavci predstavil podjetje, proizvodnjo, zgodovino in rast podjetja, ob tern pa tudi in- terese, namene in cilje vzposta- vitve razvojne- ga laboratorija v podjetju, s ka- terimi bodo za- čeli v letu 2008, nadaljevali pa v letu 2009 zaradi ohranjanja kon- kurenčne pred- nosti na trgu. Mi- nister Turk je pohvalil delovanje podjetja in jim zaželel še naprej tako uspešno rast in delovanje. Ogled proizvodnje v podjeiju Liliko (foto V. Zupančič)__________________ Obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano ter direktorice Urada za upravljanje z vodami in predstavni- ce Direktorata za prostor v Sadjarstvu Bianca__________ Stanka Koren, direktorica Urada za upravljanje z vodami iz Agencije Republike Slovenije za okolje, in Ana Vidmar iz Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Direktorica Urada za upravljanje z vodami in predstavnica Direktorata za prostor na ogtedu Sadjarstva Bianca (vir Občina Sevnica)________ sta obiskali Sadjarstvo Bianca. Pobudnik uvedbe namakal- nega sistema na območju Arto-Blanca-Dolnje Brezovo je prav Sadjarstvo Bianca, zato je bila ob obisku predstavlje- na uvedba namakalnega sistema pri HE Bianca, ki bo poleg območja Sadjarstva Bianca obsegal tudi zasebne površine. Konec januarja letošnjega leta je Občina Sevnica skupaj s Konzorcijem za namakanje Podravja in Sadjarstvom Blan- ca, lastnikom zemljišč na tern območju, izvedla predstavi- tev možnosti namakanja na območju Dolnje Brezovškega in Arškega polja ter na območju Sadjarstva Bianca in dala mo- žnost lastnikom zemljišč na tern območju, da se lahko pri- ključijo na skupen namakalni sistem in uvedejo namakanje na zasebnih površinah, kajti voda je nujno potrebna. Nama- kanje pa naj bi se izvedlo na približno 80 ha površine. Sre- čanju so prisostvovali župan Občine Sevnica Kristijan Jane in podžupan Srečko Ocvirk ter Jože Ratajc, direktor Sad- jarstva Bianca, ki so predstavili uvedbo namakalnega sis- tema v to okolje pri postopku umeščanja HE Bianca v pro- stor. V organizaciji Občine Sevnica bo na temo namakanja in vzpostavitve novih namakalnih sistemov sklican sestanek z Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, Gozdarskim interesnim združenjem za sadjarstvo in javnim podjetjem Infra. Podjetje Sadjarstvo Bianca pa je obiskal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc s sodeiav- ci. Občina Sevnica, ki koordinira umestitev predvidenega projekta namakalnega sistema Arto-Blanca-Dolnje Brezovo v okolje, je v skupnem sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Savskimi elektramami in Holdingom Slovenskih elektrarn uspela projekt uvrstiti v koncesijsko pogodbo za iz- koriščanje ener- getskega poten- ciala spodnje Save ob umešča- nju HE Bianca v prostor. Prav tako so si gostje ogledali realizi- rane projekte iz naslova Vlaga- nja v kmetijska gospodarstva, katera sofinan- cira Evropska _________________________________ unija in Repu- blika Slovenija. Podjetje Sadjarstvo Bianca je bilo z inve- sticijskimi projekti zelo uspešno na področju črpanja teh sredstev. Nadaljuje se izgradnja protitočnih mrež, posoda- bljanje mehanizacije in obnova nasadov z novimi sistemi sajenja in tržnimi sortami. Velik izziv pa predstavlja pro- jekt kapljičnega namakalnega sistema na območju inten- zivnih nasadov jablan na Blanci, ki ga načrtujejo v sklopu velikega namakalnega sistema Arto-Blanca-Dolnje Brezovo skupaj z Občino. Projekt naj bi bil v celoti izveden v nasle- dnjih štirih letih. Projekt namakanja oziroma izgradnja na- makalnih sistemov poleg protitočnih mrež, sortimenta in mehanizacije predstavlja osnovo za intenzivno, kvalitetno, časovno prilagojeno in tudi naravi prijazno proizvodnjo. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s sodelavci na obisku Sadjarstva Bianca (vir Občina Sevnica) Obisk predstavnikov Ministrstva za šolstvo in Sport______ V okviru obiska Vlade Republike Slovenije so Občino Sevni- ca obiskali predstavniki Ministrstva za šolstvo in sport, Di- rektorata za sport, in sicer Simon Starček, generalni direk- tor Direktorata za šport, Darko Repenšek, vodja sektorja za razvoj in investicije, in Mojca Plestenjak, zadolžena za področje investicij. Župan Kristijan Jane, direktorica KŠTM Sevnica Petra Pozderec in v.d. vodje oddelka za družbe- ne dejavnosti Mojca Sešlar so prisotnim, med katerimi so bili tudi predstavniki nekaterih športnih društev, predstavi- li stanje športne dejavnosti in infrastrukture v naši občini in se pogovarjali o investicijah, ki so že zapisane v razvojne načrte občine. Aktualne investicije so telovadnica OŠ Šen- tjanž, prizidek telovadnice v Krmelju, nov Stadion v Sevnici ter sp'ortno rekreacijsko območje Pristan in čolnišče Oreho- vo. Prednost ima izgradnja nove telovadnice pri šoli v Šen- tjanžu, ker je obstoječa v tako slabem stanju, da je ogro- žena varnost otrok. Pospešeno tečejo aktivnosti pri pripravi strokovnih mnenj za lokacijo atletskega stadiona. Obsta- jajo tri variante: pri bazenu v Sevnici, pri šoli v Boštanju in na Radni. Še letos pa se bo pri telovadnici sole v Krme- lju zgradil prizidek za potrebe borilnih športov, predvsem uspešnega Judo kluba Olimpija. Govorili so tudi o možno- stih sofinanciranja predvidenih investicij. Generalni direk- tor Direktorata za sport je predstavil potek predsedovanja EU na področju športa ter stanje športa v državi nasploh, s poudarkom razvoja športnega turizma, prepoznal pa je tudi športne dosežke naših tekmovalcev na državni ravni. Pohvalil je športno angažirano občino Sevnica, ki ima vec kot 17.000 kvadratnih metrov odprtih in 4.500 kvadratnih metrov pokritih športnih površin. V občini je registriranih 51 športnih društev, 10,5 % aktivne populacije pa se rekre- ativno ali tekmovalno ukvarja s športom. Sevniški pristop povezovanja športne s turistično ponudbo je pravi, meni Starček, izobraziti je treba še primeren kader. Za tovrstna izobraževanja so na voljo sredstva razvojnih vzpodbud. Ob koncu obiska so si gostje ogledali Športni dorn Sevnica in eno od možnih lokacij za atletski Stadion. Obisk predstavnikov Ministrstva za šolstvo in sport (vir Obcina Sevnica)__________________________________ Posvet na temo tret je razvojne osi Na Gradu Sevnica je bil organiziran posvet na temo ume- ščanja tretje razvojne osi v prostor. Tretja razvojna os predstavlja že večkrat omenjeno razvojno spodbudo za šir- še območje vzhodne Slovenije, ki se trenutno obravnava kot koridor nove hitre cestne povezave od avstrijske do hr- vaške me je. Trasa nove ceste v smeri od severa proti jugu variantno prečka območja Koroške, Savinjsko-Šaleške, Za- savske, Posavske ter Dolenjsko-Belokranjske statistične in razvojne regije. Znano je tudi, da občina Sevnica v tern projektu vidi veliko priložnost za doseganje nekaterih stra- teških ciljev, zlasti v smislu izboljšanja prometnih povezav in vnosa nove razvojne spodbude v regionalno ter širše dr- žavno okolje. Posveta so se poleg predstavnikov gospodar- stva in politike iz naše občine ter župana Kristjana Janca, ki je posvet vodil, udeležili mag. Radovan Žerjav, mini- ster za promet, dr. Mitja Bricelj, driavni sekretar na mini- strstvu za okolje in prostor, gospa Jelka Šinkovec Funduk, generalna direktorica Direktorata za železnice in žičnice na Ministrstvu za promet, mag. Gregor Ficko iz Direktorata za ceste na Ministrstvu za promet, ter mag. Helena Solar iz Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor. Gostje so predstavili aktualno dogajanje in svoja videnja projekta, ki je sedaj v fazi priprave državnega prostorskega načrta na Ministrstvu za okolje in prostor. Trenutno poteka izdelava študije variant umestitve trase v prostor in rezul- tat študije bo predlog strokovno najugodnejše variante, ki bo javnosti predstavljena aprila letos. Tehnične osnove in poteke obravnavanih variant trase je udeležencem posveta na kratko predstavil projektant Milivoj Ročenovič iz Biroja za projektiranje in inženiring iz Maribora. V predstavitvi je bila poudarjena problematika financiranja tega okrog 1,4 mrd EUR vrednega projekta, ki naj bi se ob predpostavki dokončanja vseh potrebnih aktivnosti skladno s terminskim načrtom začel izvajati v letu 2010. Za financiranje tako ve- like infrastrukture bo po mnenju ministra za promet in tudi ostalih udeležencev posveta potrebno najti pravo kombina- cijo javnih in zasebnih virov s podporo evropskih struktur- nih skladov. Domači razpravljavci pa so, ob naklonjenosti do predstavljenega projekta, izrazili tudi potrebo po čim prejšnjih nujnih modemizacijskih posegih na obstoječih ce- stnih povezavah od Sevnice proti Celju in Trebnjem ter do- končanje asfaltacije odseka proti Planini. S posveta o tretji razvojni osi (foto L. Motore) Obisk državnega sekretarja ministrstva za javno upravo na upravni enoti Sevnica___________________________ Upravno enoto Sevnica pa je v okviru vladnega obiska obi- skal driavni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Roman Rep skupaj z vodjo kabineta ministra Evo Ban. Po ogle- du prostorov in krajših pogovorov z delavci so na sestanku z načelnico mag. Darjo Drnovsek ocenili delo in poslova- nje upravne enote. To je, upoštevajoč statistične podatke in ocene zadovoljstva strank in druge primerljive kazalce, kot je po koncu pogovora povedal mag. Rep, uspešno. Na pogovoru so veliko pozornosti namenili tudi željam in načr- tom Občine Sevnica in vodstva upravne enote, ki načrtuje- jo, da bi na lokaciji, kjer je že sedaj sedež občine in uprav- ne enote, v prihodnje dogradili objekte in na ta način na enem mestu združili vse javne službe. Izgradnjo oziroma dograditev objektov podpira tudi Ministrstvo za javno upra- vo. Ob tern pa je državni sekretar opozoril, da je potrebno pravočasno doseči ustrezne dogovore med partnerji in ide- je umestiti tudi v ustrezne akte oziroma načrte. m POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 Norčavi pustni čas STUDENEC - Pust je letos res zgodaj potrkal na naša vrata, vendar smo mu na šolski podružnici Studenec z veseljem od- prli. Tudi jutranji dež ni predstavljal nobene ovire za nas, zabave željne ljudi. Po zabavnem pustnem rajanju v nede- Ijo, 3. febaiarja, so otroci komaj čakali, da se še enkrat, v krogu svojih prijateljev in sošolcev, našemijo in predstavi- jo še v šoli. Našo dobro voljo smo trosili tudi med domači- ne. Pojoči, v pravem pustnem sprevodu, smo po celem kraju odganjali zimo in na piano klicali pomlad. Dobra volja in ve- selje sta bila poplačana tudi z nekaj dobrotami. Zadovoljno smo preživeli letošnji norčavi čas in ker pust res pride vsako leto, veselo čakamo že naslednjega. Rebeka Dolinsek OŠ Sava Kladnika Sevnica, Podružnica Studenec, Pustno rajanje na Studencu STUDENEC - V nedeljo, 3.2.2008, sta podružnična sola Stu- denec in Kulturno društvo Studenec organizirala pustno ra- janje za vse predšolske in šolske otroke s Studenca in njego- ve okolice. Nedeljsko popoldne se je ob 16. uri razplamtelo v srečanju spajdermenov, klovnov, nagajivih Pik Nogavičk, indijancev in drugih pustnih šem. Čarovnice so bile seveda najglasnejše na prizorišču dogajanja. Bilo je zabave, plesa, veselja in smeha, ko so se štiri najbolj lačne maškare po- merile v najhitrejši pojedini krofov. Seveda so se tudi ostale maškare lahko sladkale s krofi. Ob želji po ponovnem snide- nju naslednje leto smo se veselo pustno poslovili. Rebeka Dolinšek OS Sava Kladnika Sevnica, Podružnica Studenec, Koncert na pustno soboto SEVNICA - V soboto, 2. februarja, se je v Glasbeni soli Sev- nica odvijal pustni koncert, na katerem je nastopilo veliko 1 I mladih glasbenih navdušen- cev, ki so s svojim igranjem na razne instrumente, solo pevskimi točkami, prepeva- njem v duetu in zborčku ter igranjem v orkestru godal, zagotovo marsikomu polep- šali pustno soboto. Program je povezovala mačka Muca Maca, ki ji je posebej za to priložnost svoje telo posodi- la prof, solo petja na Glas- beni šoli Sevnica Martina Prevejšek in svoje delo več kot odlično opravila. »Veli- | ka« dvorana Glasbene sole Sevnica je bila zapolnjena do zadnjega kotička! Maja Repovž Pustno opremljeni nastopajoči________ Dobra kava v mestu... *»^* '^^^§^^^ Pridi in jo popij at^odnesi s ^boj! KAVARNA ATR1J Mestni atrij, CPB 17, Brežice Pogovor z Miranom Juršičem, modnim fotografom Preden lahko postaneš umetnik, moraš biti zelo dober obrtnik SEVNICA - Lepota ima več obrazov in več obrazov ima tudi fotografija, za katero se je potrebno potrudi- ti, če želimo z njo poudariti tisto, kar je najlepše. Z modno fotografijo se že nekaj let uspešno ukvarja 30-letni Sevničan Mi ran Juršič, ki začasno živi v Ljubljani, a vedno znova se rad vrača tudi v svoj rodni kraj, kjer je odrascal in se šolal. Modni fotograf Miran Juršič se je rodil leta 1978 v Breži- cah, osnovno šolo je končal v Sevnici, gimnazijo je obisko- val v Brežicah (4. letnik je zaključil v Kalifomiji), tre- nutno je absolvent ekono- mije na Ekonomski fakulte- ti v Ljubljani, kjer živi že od začetka študija. V svojem ži- vljenju se je preizkusil kot turistični vodič, kot tekstopi- sec, kot vodja marketings, a povsod ga je spremljala tudi fotograf ska kamera, s katero je najprej beležil predvsem dogodke na različnih koncer- tih, potem je različne dogod- ke pokrival kot reportažni fo- tograf, nato pa se je odločil za t.i. modno fotografira- nje. Kot modni fotograf ob- javlja fotografije v različnih slovenskih revijah (Gloss, Co- smopolitan, Ona...). Po horo- skopu je oven, a več o njem, predvsem pa o njegovem delu, v nadaljevanju. Kako bi se opisal? Si miren, tih, zadržan, resen ah rav- no obratno? Nomen est omen. To mi je ne- koč rekel prijatelj, natakar v »mojem kafiču«, ko sem za mizo sam, v miru srkal kavi- co in si delal beležke za svo- je naslednje snemanje. Ja, ime pove vse in s tern se kar strinjam. Res sem bolj mir- ne narave, kar se za fotogra- fa spodobi, saj je le-ta nemi opazovalec. Sem tudi rahlo zadrian, vendar vedno pre- cej neposreden. 'Debate' me (pre)pogosto zapeljejo v re- sne vode, kar pa še ne po- meni, da ne maram dobrih, sproščenih druženj in zabav, sočnega humorja in provoka- tivnih idej. Kakšni so tvoji spomini na otroška in najstniška leta? Kje in s kom si jih preži- vljal? Otroška leta so bila krasna. To je bilo obdobje neizmerne lahkosti bivanja, minimalne odgovomosti in praktično ni- kakršnih skrbi. Odraščal sem v blokovskem naselju v Sev- nici, kjer je bilo veliko otrok mojih let, zato mi ni bilo ni- koli dolgčas. Najstniška leta so bila v marsičem še boljša - bilo je sicer malo več od- govomosti, vendar mi sola ni delala težav, dala pa mi je veliko novih prijateljev, for- malnih in neformalnih znanj ter številne dogodivščine. Nekaj posebnega je bilo eno- letno bivanje v Ameriki, kjer sem dokončal 4. letnik sre- dnje sole. Ne le, da sem se naučil jezika in spoznal lju- di, s katerimi smo še sedaj v tesnih stikih, tisto leto mi je dalo predvsem eno objektiv- no distanco do življenja pri nas. Ugotovil sem, da je naša Slovenija res krasna dežela in lahko smo srečni, da živi- mo tu - v Sloveniji. Čemu bi se zelo težko od- rekel? Brez česa ali morda celo brez koga bi ne mogel živeti? Verjetno bi se najtežje odpo- vedal glasbi. Mislim, da je to najvišja oblika lepote - sred- stvo, skozi katerega se lahko izražajo in vzbujajo najbolj pristna čustva. Kaj je zate v življenju naj- bolj pomembno, najbolj dragoceno? Na to vprašanje bi lahko ve- liko govoril, zato bom raje povzel v dveh besedah - Re- snica in Ljubezen. Ja, z ve- liko začetnico in, brez skrbi, daleč od religije. Kdaj si se začel spogledo- vati s fotografsko umetno- stjo? Hm, umetnostjo... Jaz bi raje rekel s fotografsko obrtjo. Na splošno sem mnenja, da moraš najprej biti zelo do- ber obrtnik, da lahko posta- neš umetnik (če hočeš teči, se moraš najprej naučiti ho- dit). Sicer pa so me vizuali- Miran Juršič s sestrama Grohar i LJLJULJ LJLEJLLJLJLLJ qoq Posavci „nabrisali" vladno ekipo KRŠKO - Nekateri ministri in državni sekretarji so dvodnevni obisk v Posavju 13. februarja vendarle zakljudli na manj formalen način, in sicer na parketu športne dvorane Srednje sole Krško, kjer so se v nogometnih spretnostih po- merili z ekipo posavskih politikov in gospodarstvenikov. Tekma je bila dobro- delnega značaja, saj so zbrana sredstva namenili za Društvo gluhih in naglu- šnih Posavja ter za strelca in paraolimpijca Damjana Pavlina. Selektor posavske ekipe po- litikov in gospodarstvenikov, sicer driavni in občinski sv- tenik Jože Slivšek je po- slal na parket ob 15 igral- cih tudi eno igralko, in sicer Mojco Jane iz podjetja Infra Sevnica, poleg nje pa so za- igrali še sevniški župan Kri- stijan Jane, podžupan Rudi Dobnik in direktor obdnske uprave Zvone Košmerl. Ob- čino Brežice so v posavski ekipi zastopali župan' Ivan Molan, Peter Slakonja iz Zavoda za šport Brežice ter artiški župnik Janez Turi- nek. Krški del ekipe pa žu- pan Franc Bogovič, podžu- pan Cveto Sršen, občinska svetnika Jože Slivšek in Du- šan Šiško, sekretar krškega občinskega sveta Tomaž Pe- tan, za gospodarski del krške posadke pa še Robert Salmič in Zoran Omerzu. Ob nave- denih sta za posavsko ekipo zaigrala Milan Zagorc iz ko- stanjeviške občine in radeški župan Matjaž Han. Za ekipo vlade, katere kape- tan je bil gospodarski mini- ster Andrej Vizjak, so poleg Vizjaka zaigrali notranji mi- nister Dragutin Mate, driav- ni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Ma- rolt, generalni direktor Di- rektorata za turizem Marjan Hribar, tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak, prav tako iz kabineta vla- de Rok Srakar, Dimitrij Pi- ciga iz Slovenske turistične organizaeije, tiskovni pred- stavnik ministrstva za zdrav- je Srečko Meolic, generalni direktor Direktorata za viso- Ekipi Posavja in vlade po tekmi Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 POSAVSKA PANORAAAA M je, v začetku predvsem fil- mi, privlačile že od otroških let dalje. Konec koncev sem najprej hotel študirat film- sko režijo, vendar sem si prvi fotoaparat kupil šele pri 21 -ih letih. Najprej sem ga uporabljal predvsem na svo- jih potovanjih, potem za fo- tografiranje koncertov in šele zadnja štiri leta se spe- cializiram za modno foto- grafijo. Kateri motivi so ti bili in so ti najljubši? Obraz. Ženski, seveda. Kaj je tisto, kar te na ose- bi, ki jo želiš fotografirati, najbolj pritegne? Lepota in (resnični!) karak- ter. Če slednjega obraz ne izraža, bo fotografija »pra- zna«, neprivlačna. Kdaj nastanejo dobre foto- grafije? Kateri pogoji mora- jo biti izpolnjeni? V modni fotografiji je to ta- krat, ko se na fotografira- nje dobro pripraviš (najdeš primerno lokacijo, ustrezno temoza fotografiranje); ka- dar je na snemanju prisotna profesionalna ekipa (stilist, frizer in vizažist) in kadar je model ne samo lep, ampak tudi zna in ve, da mora dela- ti - sama lepota še zdaleč ni dovolj. Če so ti pogoji izpol- njeni, je dober rezultat sko- raj 100 %. Je pa res, da se ti včasih posreči tudi brez vse- ga tega. Katera znana imena si uspel ujeti v svoj fotograf- ski objektiv? Od naših posavskih deklet so tu: Nataša Pinoza iz Sevni- ce, Tamara Popovič iz Bre- žic in Jana Koteska iz Loke pri Zidanem Mostu. Od osta- lih znanih Slovenkso: Sanja Gro- har, Sabi- na Remar, Sara Je- reb in Sara Hudarin ter Petra Slapar. V Los Ange- lesu sem fotografi- ral s Tami Dona Id- son, ki je v Ameri- ki precej znano de- kle, saj je Miss revi- je Maxim (podobna reviji FHM, vendar v A m e r i k i bolj popu- . larna). No, tu je še nekaj znanih fan- tov: Primož Bezjak, igralec iz filma Petelinji zajtrk, To- kac, pevec skupine Dan D, srečo pa sem imel tudi, da sem lahko fotografiral in na- redil intervju z legendarnim pevcem, glasbenikom Barr- yem Adamsonom. Kako sta povezana s Sevni- čanko Natašo Pinoza, Miss Univerze 2006? Natašo sem spoznal pred 5, 6 leti, zelo na začetku svo- je fotografske kariere. Ni je bilo težko opaziti, saj je s svojo višino in s krasnimi očmi zelo izstopala na sevni- škem starem trgu, kjer sem tedaj »kofetkal«. V tistem času sem sodeloval z revijo Gloss in pobaral sem jo, ali bi se prijavila na tekmova- nje za Supermodel Slovenije in vprašal sem jo še, če bi jo lahko kdaj fotografiral. Tako sva se v bistvu oba začela ukvarjati s stvarmi, ki jih se- daj počneva ona je nekaj let zatem postala Miss Uni- verse Slovenije, jaz pa pro- fesionalni fotograf. Nataša nam je zaupala, da si bil ti tisti, ki si jo slikal in poslal njeno fotografijo na tekmovalni izbor za Su- permodel Slovenije za leto 2002 - se se spominjaš, ka- tere kotičke sta izbrala za fotografije, ki so nato Na- tašo pripeljale na izbor, kjer je potem zasedla dru- go mesto? Hehe, prav gotovo niso bile moje fotografije tiste, ki so jo pripeljale v finalni izbor za Supermodel Slovenije, saj, kot sem rekel, sem bil takrat v fotografiji še zelo zelen. No, vseeno so bile do- volj spodobne, da so na ure- dništvu videli njeno lepoto in jo povabili v finalni izbor. Fotografije sva naredila kar na dvorišču njene hiše, na sevniškem gradu in na ne- kem gradbišču. Kje in kako je potekalo fo- tografiranje prve spremlje- valke Miss Hawaiian Tropic 2008, Brežičanke Tamare Popovič po osvojitvi naslo- va? Tamaro sem slikal na pro- šnjo njenega managerja, prijatelja Filipa. On je orga- niziral, da smo imeli na vo- Ijo V.I.P. savno v Kranjskem Mega centru. Bili smo le mi trije - Filip je dobil lokaci- jo, obleke in mi pri fotogra- firanju asistiral, Tamara si je sama naredila make-up, jaz pa sem fotografiral. Obstaja morda fotografi- ja, ki ti je posebej pri srcu, ker te nanjo vežejo nepo- zabni spomini? To je prav gotovo fotogra- firanje s Tami Donaldson... Spoznal sem jo preko inter- neta in imel veliko, veliko srečo, da je bila tudi ona v istem času kot jaz v Los An- gelesu, da je imela čas in mi je celo priskrbela fantastic- no lokacijo (nesramno dra- go vilo); a kar me je pose- bej prevzelo, je bila njena profesionalnost, poznava- nje poz, disciplina in naj- pomembnejše - njena lepo- ta. Kje je mogoče videti foto- grafije, ki jih narediš? Na moji spletni strani - www. miranjursic.com; tisti, ki so na MySpaceu, pa lahko moj profit najdejo tudi tarn. Imaš vzornika? Gavin O'Neill, fotograf z Nove Zelandije, ki že nekaj leti živi nekje med Parizom, Londonom, Los Angelesom in Sydneyem. Tudi njega sem spoznal preko interne- ta fn njegove fotografije so, us, res fantastične. Ne samo da ima izjemen občutek za estetiko, pač pa je tudi zelo kreativen in blazno discipli- niran, tako pri iskanju po- polnega posnetka kakor tudi pri obdelavi fotografij. In še nekaj je večni «pozitivec«, ki z veseljem deli nasvete in priskoči na pomoč (on mi je npr. povedal za nekaj kra- snih lokacij v Los Angelesu). Kje se vidiš čez deset, dvajset let? V svojem lastnem studiu ne- kje na obrobju Ljubljane. Ali pa nekje v tujini... Tež- ko rečem. Vsekakor pa v fo- tografiji... ali pa morda tudi pri filmski režiji? Življenjski moto, ki te vodi, ki te usmerja? Ne glede na to, ali verjameš, da nekaj zmoreš ali ne, imaš vedno prav čeprav je vča- sih težko verjeti v to... Smilja Radi Foto: Miran Juršič Sanja Grohar Tami Donaldson, Los Angeles ko in srednje šolstvo Janez Mežan ter Rok Peterman iz Ministrstva za okolje in pro- stor. V zadovoljstvo lepega šte- vila gledalcev se je tekma končala v korist posavske ekipe z rezultatom 2:1. Ka- kor je komentiral poraz ka- petan vladne ekipe Vizjak, je bila to ena redkih nogo- metnih tekem, ki jih je vla- da ob svojih obiskih po slo- venskih regijah izgubila. Zadovoljstvo pa je toliko ve- čje, ker je poleg neformal- nega druženja vlada ob tej priložnosti prispevala 5000 evrov sredstev v dobrodelne namene. Sicer pa je tekmo spremljal tudi razvedrilni program, ki so ga oblikova- li plesna skupina Unique in mlada pevka s Senovega Kla- ra Moškon. B. M. Župan Jane in minister Vizjak radeskemu iupanu in poslancu Hanu: "No Matjaž, zdaj se boš pa bohl za Posavje, čeprav si bil v parlamentu proti?!«________ Iz VIP loze budno spremljajo spopad. Za ritem in razpolozenje so poskrbeli tudi mladi bobnarji. Selektorja ekip Joze Slivšek in Andrej Vizjak Vlada v akciji Srečanje so olepšale članice plesne skupine Unique. Navijači iz severne$a dela Posavja Poles domačina Vizjaka poslednji Mohikanec iz vladne ekipe: minister Mate Županu Bogoviču nudi pomoč sekretarka društva gluhih Vlasta Moskon... ^3 ŠPORT Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 SENOVO - Društvo upokojencev Senovoje v počastitev praznika KS Senovo pripravilo šesti memorialni turnir v spomin na Andreja Strnada, pokojnega vodjo šahovske sekcije pri drustvu. V Gostilni Senica se je zbralo 21 sahistov iz cele$a Posavja. Zmagal je Gorazd Novak pred Jankom Kesetom in Jozetom Kolmanom. RK Krško še vedno v boju za prvo ligo KRŠKO - Rokometaši Krikega so v prvih dveh krogih nadaljeva- nja 1.B rokometne lige osvojili tri točke in so še vedno v boju za napredovanje v 1 .A ligo. Najprej so se doma pomerili z ekipo RK Klima Petek iz Maribora ter v zadnjih minutah tekme izvle- kli točko za 24:24. Še v 55. minuti je bilo namreč +4 za goste, nato pa so Krčani s štirimi zaporednimi zadetki Daniela Pfajfar- ja le nekaj sekund pred sireno s 7-metrovko izenačili. Minulo soboto pa so krški rokometaši zmagali na gostovanju v Gorišni- ci z 31:27, odpor gostiteljev pa zopet strli šele v zadnjih minu- tah tekme. Krčani se bodo jutri, torej v petek, 22.2., ob 19. uri v domači dvorani SŠ Krško pomerili s petouvrščeno ekipo Ajdo- vščine. Ker se je ajdovska ekipa okrepila kar s sedmimi igralci iz Nove Gorice, ki je izstopila iz 1 .A lige, je pričakovati težko tekmo, zato bo pomoč navijačev dobrodošla. Za Marijo usodna svetovna prvakinja KRŠKO - Članica Karate kluba Triglav Marija Jeler je zastopa- la slovensko reprezentanco na mladinskem evropskem prven- stvu v karateju, ki je potekalo v Trstu. Mariji, ki je nastopila v kategoriji nad 60 kg kljub težji poškodbi gležnja, je žal žreb že v prvem krogu namenil mladinsko svetovno prvakinjo, Angleži- njo K. Hurry. Izredno napet dvoboj se je v rednem delu končal z neodločenim izidom, zato je o zmagovalki odločal podaljšek, kjer je Marija že v prvih sekundah izvedla ročno akcijo v glavo in skoraj okusila zmago. Sodniki so žal odločili, da je bila akcija premočna in v naslednji akciji dosodili točko Angležinji, Mariji pa se je s tern zaprla pot do vidnejše uvrstitve. Marija je v Trstu zadnjič nastopila kot mladinka. Do poletja pa jo že čakata dve veliki preizkušnji pri članicah - maja bo nastopila na evropskem prvenstvu v Estoniji, junija pa bo Maribor gostil najboljše kara- teiste stare celine na evropskem prvenstvu regij. Brežičani in Sevničani blizu najboljšim BREŽICE, SEVNICA - Ljubljanski turnir 5. kroga 1. državne članske lige v streljanju z zračno pištolo je zaznamovala ve- lika izenačenost ekip, saj so Brežičani z doseženimi 1663 kro- gi za tretjeuvrščenim Ptujem zaostali za vsega 8 krogov, Sev- ničani na 9. mestu pa za 11. Med Posavci sta tokrat izstopala Sevničan Matej Kolman in Brežičan Srečko Vidmar s 564 ozi- roma 561 zadetimi krogi. Na lestvici so Brežičani sedmi, Sev- ničani pa deveti. Posavskim tekmovalcem v državnih ligah za mladince in ka- dete 5. krog na osrednjem slovenskem strelišču v Ljubljani ni prinesel pričakovanih rezultatov, saj so zvečine prav vsi nosil- ci svojih ekip zaostali za svojimi zmožnostmi. Pohvalo za re- zultatski dosežek si tako zasluži le Marko Pšeničnik iz Brežic za 350 zadetih krogov. Posebej velja omeniti še pet brežiški debitantov: Kristiana Petriča, Dominka Bogdana, Gašperja Sotlerja, Mateja Ribiča in Katarino Žniderič, ki so ob svojem prvem nastopu v državni ligi vsi po vrsti presegli pričakovanja in se domov vrnili z novimi osebnimi rekordi. Pri kadetinjah posamezno kljub tokratnem 4. mestu skupno še vedno vodi Brežičanka Simona Molan, v ekipni ligi za kadete pa so Breži- čani s 1. zdrsnili na 2. mesto, medtem ko Sevničani ostajajo peti. Brežičani 2. mesto zasedajo tudi v mladinski ligi. Uspešne predstave mladih odbojkaric BRESTANICA - Deklice (letnik 1995 in mlajše) odbojkarskega društva Kostak-Elmont Brestanica so uspešno sodelovale na tretjem tumirju v mali odbojki. Brestaniški klub so zastopa- le vse tri ekipe, ki se še vedno potegujejo za najvišja mesta. Turnirji so potekali po vsej Sloveniji, deklice Kostak-Elmont pa so zastopale brestaniške barve v domači Brestanici, Lju- bljani in Kamniku. Na prvih dveh prizoriščih so zasedle dru- go mesto, medtem ko so v Kamniku osvojile četrto mesto. Krčani naslednji vikend z legendarno Olimpijo KRŠKO - Nogometaši članske A ekipe NK Krško so v zadnjih dveh tednih opra- vili drugo fazo pri prav v Puli ter na pomožnem igrišču v Krškem. Cilj tega dela priprav je bila integracija novih igralcev v ekipo ter razvoj igre v fazi napada. V tern času je ekipa tudi odigrala nekaj pripravljalnih tekem. Med 6. in 10. februarjem se je ekipa pripravljala v svoji tradicionalni bazi v Puli, kjer je ob petih treningih odigra- la tudi tri pripravljalne tek- me s hrvaškimi ekipami, na katerih je trener Iztok Ka- pušin preizkusil vse igralce. Krčani so se s hrvaškim tre- tjeligašem NK Polet iz Bu- ševca razšli z neodločenim izidom 2:2 (strelca Robert Berič in Miha Drnovšek), z drugoligašem NK Slavonac- Croatia osiguranje iz Starih Perkovcev prav tako neodlo- čeno 1:1 (Dmovšek), z dru- goligašem NK Pomorac, kjer igra tudi donedavni clan NK Krško Marko Lukačič, pa so izgubili z 1:3 (strelec Edin Junuzovič). Krčani so pri- prave nadaljevali na doma- čem igrišču ter se prejšnji četrtek pomerili s sloven- skim četrtoligašem NK Ru- dar iz Trbovelj in ga z golom Luke Lazanskega tudi pre- magali z rezultatom 1:0. Minulo nedeljo je bila za NK Krško na sporedu prva pra- va preizkušnja, saj so se kr- ški nogometaši v Novem me- stu pomerili s tretjeuvrščeno ekipo druge lige NK Bela Kra- jina, ki ima po besedah tre- nerja Adnana Zildžoviča pr- voligaške ambicije. Tekmo, ki so jo Belokranjci dobili s 4:3, so zaznamovale napake vratarjev in obrambnih igral- cev na obeh straneh. Vese- li dejstvo, da so krški nogo- metaši prikazali všečno igro, kjer je bila opazna dobra taktična in kondicijska pri- prava moštva. Velika bor- benost na igrišču pa je za ta del priprav kar normal- na, saj dresi za prvo posta- vo še vedno niso razdeljeni. Trener Kapušin bo do začet- ka prvenstva moral igralce predvsem psihološko pripra- viti, da odpravijo individual- ne napake, ki so že kar kro- nična težava moštva. V zaključku priprav krške nogometaše čaka predvsem trening prekinitev igre, saj je veliko zadetkov padlo prav iz tega segmenta igre. Pred prvo prvenstveno tek- mo z Zagorjem bosta še dve pripravljalni tekmi. Prva bo v soboto, 23. 2. v Šentjuru pri Celju s tamkajšnjo prvo- uvrščeno ekipo 3. SNL vzhod, krški nogometaši pa bodo ge- neralko pred prvenstvom od- igrali v nedeljo, 2. 3., z vo- dilno ekipo 3. SNL zahod - legendarnim slovenskim klubom Olimpijo Bežigrad iz Ljubljane. Na tekma na šta- dionu Matije Gubca bodo kr- ški navijači lahko tudi kupi- li navijaške sale in zimske kape NK Krško. Skupinska slika pred tekmo NK Pomorac : NK Krško Krško plavanje ima spet državnega prvaka KRŠKO - Plavalci PK Celulozar Krško so v minulih dveh koncih tedna nastopi- li na dveh državnih prvenstvih. Prejšnji vikend je v Kranju potekalo državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke, minuli konec tedna pa v Celju državno prvenstvo za dečke in deklice. Krčani so močno izboljšali lanske rezultate, osvojili pa tudi naslov državnega prvaka. V Celju si ga je priboril Haris Ameti na 100 m delfin, kom- plet medalj pa je zaokrožil z drugim mestom na 200 m delfin in 3. na 100 m prosto. Poleg tega je bil še dvakrat 4., in sicer na 100 in 200 m hrbtno, medtem ko je na 50 m delfin osvojil 6. mesto. V popoldanska A in B finala so se uvrščali prav vsi krški pla- valci, najvišje med njimi pa je segel Nejc Zakšek, ki je na 200 m delfin osvojil 7. mesto, v finale pa se je pre- bil še na 100 m delfin in 200 m prsno. Kar 6-krat se je fi- nal v prosti in hrbtni tehni- ki veselila Larisa Vogrinc, ki je prispevala tudi najve- čji delež točk med dekleti, trikrat je v finalu nastopila Ana Bogdanovič, enkrat pa je to uspelo tudi Tjaši Mi- jokovič. Pohvaliti velja tudi Matijo Omerzela, ki je do točk (do 16. mesta) priplaval dvakrat, čeprav je tik pred prvenstvom prebolel gripo. Ekipno so bili Krčani deveti, kar je v primerjavi z lanskim 20. mestom izjemno. V Kranju pa je nastopila 12- članska ekipa Celulozarja in zasedla odlično 9. mesto, kar je v primerjavi z lanskim letom za osem mest bolje. Najboljši rezultat je dose- gel Leon Deržič, ki je bil na 50 m prosto 5., štafeta fan- tov na 4 x 50m prosto v po- stavi Leon in Rudi Deržič, Bine Bajc in Igor Glas je bila 7., med deseterico najbolj- ših pa so se uvrstili še Nika Bizjak, Bine Bajc, Igor Glas in Martin Škoberne kot clan štafete 4 x 50m mešano. Bine Bajc in Nika Bizjak na prvenstvu v Kranju Ekipa PK Celulozar v Celju, levo zadaj drzavni prvak Haris Ameti Laura odlično šahirala KRŠKO - Šahistka ŠK Triglav Krško Laura Škvorc je 10. fe- bruarja nastopila v Škofji Loki, kjer je potekal 3. turnir v spomin odlične šahistke Karmen Orel. Tekmovanja se je udeležilo 187 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Ni- zozemske, Srbije in Hrvaške. Laura je v absolutni razvrstitvi osvojila 142. mesto, med dekleti do 12 let pa je bila druga. Mesojedec začel šampionsko KRMELJ - Šahisti Krmelja so odigrali že dva hitropote- zna turnirja za letošnje pr- venstvo za pokal Krmelja. Lanski zmagovalec Zvon- ko Mesojedec je začel novo sezono v zares šampionskem stilu. Obakrat je namreč zmagal in v odigranih 27 dvobojih oddal le pol toč- ke. Na januarskem tumirju so se za njim uvrstili Cvetko Jakša, Andrej Brcar, Bojan Smerdel in Janez Borštnar, na februarskem tumirju pa Brcar, Smerdel, Jakša, Bran- ko Keber in Bojan Blažič. Krmeljski šahisti se bodo v marcu srečali na tradicio- nalnem tumirju za pokal 40 mučencev, na katerem so s praktičnimi nagradami na- grajeni pravzaprav najbolj nesrečni šahisti, kar je po- sebnost tega turnirja. Lukci uspešni tudi v hip hopu KRŠKO - Kvalifikacijskega turnirja v modemih tekmo- valnih plesih (show plesih), ki je potekal v Sežani, so se udeležili tudi trije tekmo- valci iz Plesnega kluba Lu- kec in se prvič v zgodovi- ni kluba pomerili tudi v hip hopu. Med člani solo je tek- moval Uroš Jordan in osvojil odlično 5. mesto. Med člani v parih sta tekmovali Maja Omerzel in Anja Krajnc, ki pa sta si priplesali 3. mesto. Vsi so se uvrstili na državno prvenstvo. Maja Omerzel, Uros Jordan in Anja Krajnc Rekord Zevnika, tri medalje Sevničanov SEVNICA, ČATEŽ - Dvoran- skega državnega prvenstva v teku za člane/ice in mla- dince/ke so se udeležili tudi posavski atleti. Atleti AK Sevnica so se imenitno odre- zali, saj so osvojili dve srebr- ni medalji: Alenka Radej na 1500 m pri članicah in Maja Teraž na 3000 m pri mladin- kah. Miha Povšič je bil med mladinci sedmi, v tej kate- goriji pa se je zelo izkazal Vid Zevnik, saj je premagal vso mladinsko kunkurenco in popravil državni rekord v katregoriji U-17. Rekord je prej znašal 8:53:00, sedaj je pa 8:46:61. Vid pričaku- je, da bo izpolnil normo za svetovno mladinsko prven- stvo, ki bo letos poleti. ObzorniK prispevki: redakdja@posavje.info Tel.: 07 49 05 782 Fax.: 07 49 05 781 Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 PREJELI SMO 29 Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem, zadeva St 4/2007-31 z dne 21.01.2008 nad stečajnim dolžnikom TRANSPORT KRŠKO d.d. v stečaju Cesta Krškihžrtev 133 8270 KRŠKO OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ JAVNO DRAŽBO (I. narok ) I. PREDMET PRODAJE 1. Nepremičnine - stavbno zemljišče K.o. Senuše, zk.vl.št. 1671 in 1121 v skupni iz- meri 1 77 43 m2, na katerem je zgrajen objekt velikosti tlorisa 2.235,52 m2, kar v na- ravipredstavlja nedokončan objekt delavnic in poslovnih prostorov na lokaciji Dobrovo v juznem delu Krškega pri vstopu na avtocesto. Objekt je zgrajen do tretje gradbene faze. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 958.000,00 EUR. 2. Premičnine - to je starejša pisarniška oprema, ki se nahaja v objektu (mize, omare, stoli, itd), vse po cenitvenem seznamu po ocenjeni likvidacijski vrednosti 234,00 EUR. Premoženje - nepremičnine in premičnine pod točko 1 in 2 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 958.234,00 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Celotno premoženje se prodaja na I. javni dražbi, ki bo dne 07.03.2008 ob 11.00 uri v prostorih Okroznega sodišča v Krškem v dvorani 4 - II. nadstropje, Cesta krških žr- tev 12, 8270 Krško. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 3.12.2007, izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezemika, univ.dipl.ing., stalnega so- dnega cenilca in jih je možno videti pri ogledu. II. POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI 1. Premoženje se prodaja po načelu »videno kupljeno« v kompletu kot celota. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti, ter ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določe- ne v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL. 3. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno poobla- stilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini najmanj 10 % izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika odprt pri Banki Celje d.d., št. 0600-0097-9746-762 z navedbo - plačilo varščine za javno dražbo. Pred začetkom jav- ne dražbe mora dražitelj predložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke. 5. S plačilom varščine vsak ponudnik, tudi edini, sprejme obveznost, da pristopi k draž- bi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe že vplačana varščina zapade v korist stečajne mase. 6. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo varščina vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti. 7. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku do 15 dni po iz- vedeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžni- ka v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stecajne mase. 8. Zakoniti predkupni upravičenci po Stanovanjskem zakonu, ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavijo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 9. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okolišči- ne iz I., II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II., In III. odst. čl. 153 ZPPSL. 10. Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe, se mu vplačana varščina zadrži. Če kupec ne plača celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi in se mu vme le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stro- škov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. 11. Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potr- dila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 12. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodatno, in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni List RS 117/2006) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 13. Kupljeno premoženje bo kupcu izročene v posest in last po plačilu celotne kupnine. 14. Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavi teh pogojev vsak delovni dan od 9. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. KOS Tomažem, na tel. št. 03 427 44 80, gsm 041 65 21 85 in na spletni strani www.svetovanie-kos.si. III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino, kar dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno pooblastilo. 4. Najmanjši možen dvig cene za predmet prodaje na dražbi je 5.000,00 EUR. 5. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 6. Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi. 7. Ugovoreproti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dokler ni zaključen zapisnik o poteku drazbe. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 8. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (154/1 čl. ZPPSL ). V spomin Martinu Dolinšku Komaj se je rodilo novo leto 2008, smo sredi januarja zve- deli, da nas je po dolgotraj- ni bolezni za vedno zapu- stil Tine Dolinšek, gostilničar z Vrha nad Boštanjem. Poleg številnih prijateljev in znan- cev, ob cvetju, ki je objemalo njegovo sliko, smo se od nje- ga poslovili tudi rojaki, ki smo vrsto let, celo desetletja oku- šali delo tujine. Med zgodnjimi lastovkami je bil tudi Tine. Skromen, saj je otroštvo preživljal le ob ma- teri, si je z zagnanim delom začel ustvarjati domovanje na tujem. Nepopisna volja, da se osamosvoji, da posta- ne gospodar, je pripomogla k ugledu njegovega gostišča v Rohru pri Stuttgartu. Tu sta odmevali slovenska beseda in domača glasba. Njegov dorn je bil vir topline, prijatelj - stva in vsaj za kratek čas na- domestilo za vse, kar je osta- 10 doma. Kljub celodnevnemu delu za obstoj in napredek gostišca je bil aktiven član slovenske- ga društva Triglav v Stuttgar- tu. Uspešno je vodil planinsko sekcijo in z njenimi člani od- krival lepote naše domovine. Otrokom slovenskega dopol- nilnega pouka je nudil pro- store za vaje in nastope na kulturnih in narodnostnih pra- znovanjih. Tu se je torej zbi- ral tudi najmlajši rod, ob ka- terem je očetovsko dvigal glas domače besede. Njegovo slovo smo pričaka- 11 z bolečino, ki bo šele dobi- vala svoje korenfne. Hvaležnl smo za tisoče drobnih dejanj, ki jih je sejal med nas. Vzor naj bodo mladim poko- lenjem. Dragica Nunčič, Krsko Našli mrtvega pred hišo Pismonoša je v sredo dopol- dne, 13.2., pri raznašanju po- šte v okolici Sevnice na tleh pred hišo našel ležati mrtvega 54-letnika. Pri prvem ogledu znakov nasilja ni bilo opaziti, a ker ni bilo mogoče določi- ti časa in vzroka smrti, je bila odrejena sanitarna obdukcija. Ukradli kar 30 tisoč evrov Prijavitelj je v soboto. 9.2., prijavil na PP Krško, da mu je bilo preko noči vlomljeno v tr- govinski lokal v Brestanici. Po- licisti in kriminalisti so na kraju dogodka oz. vloma ugotovili, da je neznani storilec preko noči vstopil v objekt, tako da je poškodoval skladiščna vra- ta. V enem od prostorov je na- šel kovinsko blagajno, ki jo je odprl in iz nje odnesel večjo količino denarja. Skupaj z la- stnikom so policisti ugotovili, dan je bilo ukradenih preko 30 tisoč evrov. ObžofniK prispevki: redakcija@posavje. info Tel.: 07 49 05 782 Fax.: 07 49 05 781 V spomin Dušan Vučajnk 1952 - 2008 Lahko bi dejali, da so mu sojenice že v zibel položi- le veselje do ribištva. Že kot kratkohlačnika ga je vleklo z Bučerce za Savo v Vrbino, pa k potoku v Anže, kjer je dolge ure odkrival skrite tolmune in ribe v njih. Ni je bilo ribe, ki je ne bi poznal. Za vsa- ko je vedel, kje se naj- raje zadriuje, za vsako je poznal najboljšo vabo. Naš Dušan! Prav tisti, ki je vselej zamujal ali pri- šel zadnji hip, zatem pa z gromkim smehom napolnil prostor. In nas. Naš prijatelj, ki je bil de- set let slovenski reprezen- tant na tekmovanjih rib s plovcem, ki je bil leta 1982 državni prvak SFRJ, trikratni republiški prvak, sedemkratni udeleženec svetovnih prvenstev. Naš Dušan! Ki je bil dolgole- tni gospodar v Ribiški dru- žini Brestanica-Krško. Ki je bil trener in vodja žen- ske, članske, mladinske, slovenske reprezentance. Trener državne reprezen- tance ribičev invalidov, ki jo je popeljal do zla- te medalje na svetovnem prvenstvu. Dušan, ki je že leta 1982 za svoje dosež- ke prejel Bloudkovo znač- ko. Ki je bil dolgoletni so- dnik, delegat na ribiških tekmovanjih, funkcionar Zveze ribiških družin, član državne izpitne komisi- je, pobudnik za organiza- cfjo ženskega svetovnega prvenstva v Kostanjevici na Krki. Dušan, ki je vložil veliko ur dela in prizade- vanj za vzdrževanje ribni- ka na Resi, da je ta služil za rekreacijske in športne površine. Naš prijatelj, ki je bil z dušo in telesom ri- bič, v zadnjem mandatu tudi član Sveta KS mesta Krško. Dušan, ki je bil po- budnik za ureditev vzrej- nega centra in izgradnje novih vzrejnih ribnikov v Mačkovcih, kakor si je pri- zadeval tudi za ureditev ostalih obstoječih ribiških površin, za ureditev oba- le akumulacijskih jezer, še predvsem za ureditev športno-ribolovnih površin in aktivnosti pri načrtova- ni izgradnji HE Krško. Še bi lahko naštevali, saj je to le drobec Dušanovih aktivnosti. In nedojemlji- vo je čutom in umu, da ga več ni. Od njega smo se poslovili 10. januarja na krškem pokopališču. Ribiška druiina Brestanica-Kriko V spomin Metod Oblak 1935 - 2008 V ponedeljek, 28. janu- arja, smo se na pokopali- šču na Velikem Trnu kra- janke in krajani poslovili od župnika župnije Sveti Duh Metoda Oblaka. Rojen 7. novembra 1935 v Buko- vskem Vrhu v župniji Polja- ne nad Škofjo Loko je bil po duhovniškem posveče- nju leta 1963 najprej ka- plan v Šentjerneju, zatem pa je bil kot župnik napo- ten v našo župnijo Veli- ki Trn - Sveti Duh, v kate- ri je z nami in med nami živel in si prizadeval sou- stvarjati boljše pogoje ži- vljenja v naših krajih. Če bi želeli njegovo ži- vljenjsko zgodbo zapisati na papir, bi za vsako leto nastala knjiga, ki bi jo bra- li iz dneva v dan 40 let, ko- likor je gospod Metod živel med nami. Preprost, skro- men, z vsem zadovoljen je hotel biti dušni pastir za vse. Vse je vodil k dobre- mu in svaril pred tistim, kar ni bilo prav. Ne le za vernike in farane, za Gasilsko društvo, Špor- tno društvo, Društvo iz- gnancev, Društvo za ohra- nitev podeželja in vso krajevno skupnost je slovo našega župnika Metoda ve- lika izguba, saj je bil mož, ki smo ga vsi spoštovali, ker ni nikoli odklonil nobe- ne prošnje za sodelovanje. Ob pastoralnem delu se je z vso vnemo angažiral pri infrastrukturnem urejanju zaselkov po naši krajevni skupnosti, med drugim se je vključil v izgradnjo vo- dovoda, s katerim je go- spodaril kar tri desetle- tja, nemalokrat s svojimi rokami odpravil razne na- pake na omrežju, ob tern pa tudi vestno opravljal blagajniška dela v vodo- vodnem odboru. Spomi- njali se ga bomo tudi kot prijatelja, ki je bil dobro- došel v vsaki hiši, kot vi- nogradnika in prideloval- ca dobre vinske kapljice. Spominjali se ga bomo po rožah, ki so vselej krasile župnišče, čeprav so naj- lepše rože ravno tiste, ki jih je naš župnik Metod posejal v naša srca. Zato smo ga spoštovali in ga imeli radi. KS Veliki Trn B3 OBVESTILA Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 Za tabo ostata je praznina, v strtih srcih bolečina, na obrazih solze žalosti, v dušah je tesnobo, misli vračajo se le v spomine. ZAHVALA Nenadoma in boleče nas je usoda postavila pred kruto resnico, da se je v 23. letu iztekla življenjska pot našega ljubljenega MITJE BIZJAKA iz Dobrave pod Rako Hvala vsem, ki ste nam v naši neizmerni bolečini stali ob stra- ni, ga tako številno in ganljivo pospremili ob slovesu in kakorko- li počastili spomin nanj. Posebno zahvalo izrekamo prijatelju in sodelavcu Danijelu, sošol- kam in sošolcem Osnovne sole Raka za nepozabne beseele slove- sa, prav tako sodelavcem Krke d.d. Novo mesto, sošolcem Srednje mehanične sole Krško, prijateljem, sorodnikom, sosedom, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Blatnik, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki vas nismo posebej imenovali. Sreča je kakor sonce, ko je najlepša, zaide. Njegovi najdražji IŠČEMO področnega vodjo - komercialista, zaželjena gradbena ali ekonomska stroka. Za svetovanje, mentve, prodajo streSnih krltin. z del mestom v Posavju Pisne ponudbe: Hosekrad o.o , Kolodvorska ul 37e, 2310 Slov. Bistrica www.hosekra.si /Interni kanaf\ VJCTV BreziceJ Mestni atrij Brežice, Cesta prvih borcev 17, Brežice T: 07 49 63 344 E: studio, brezice@posavie.info Odgovor na članek: Bedanec v tretjem tisočletju 0 zadevi, ki je opisana v članku »Bedanec v tretjem tisočle- tju«, objavljenem v vašem časopisu dne 7.2.2008, je upravni odbor Lovske družine Globoko zavzel naslednje stališče: Prizadeti krajani nas o dogodku niso obvestili, zato tudi nismo mogli opraviti ogleda na kraju samem, kar bi sicer tudi storili in ugotovili dejstva. Tako smo informirani samo enostransko pre- ko časopisnega članka, kjer smo prebrali, da je lepega nedelj- skega dopoldneva 20. januarja 2008, streljal nekdo, ki ga je »stari plavi štiri brzinec, komaj vlekel v breg«. Glede na to, da živimo na vasi in dobro poznamo drug drugega, tudi vemo, kdo je osumljen za opisano dejanje. Ugotovili smo, da te osebe v nedeljo 20.januarja dopoldan ni bilo doma, ker je bil v zdravi- lišču. Prav tako zagotavlja, da nihče drug ta dan ni vozil njego- vega »štiri brzinca«. Opozarjamo, da so avtorji članka odgovorni za resničnost svojih navedb in morajo nastopati z dejstvi in ne z namigovanji in za- vajanjem, ker to vodi v posploševanje in obdolžuje nedolžne. Lovska družina Globoko ne odobrava opisanega dogodka in ne zagovarja takšnega načina pokončanja domače živali pa naj to stori lovec ali kdorkoli drug. Da bi za nepravilno ravnanje lahko vodili postopek zoper svojega člana, bi morali imeti na voljo nespoma dejstva, da je to storil točno določen član naše družine, katerih pa v tern primeru, tudi zaradi neobveščanja lovske družine ob tern dogodku, nimamo. V razgovorih s kra- jani smo tudi ugotovili, da so le-ti imeli veliko pripomb na ra- čun obnašanja in gibanja psov, katerih lastniki so bili podpisa- ni v članku. Vzreja psa je odgovorno delo. Lastniki psov smo odgovorni za njihovo obnašanje, nadzor in morebitno škodo, če jo psi pov- zročijo. Nabaviti si psa, pri tern pa nič storiti za njegovo vzgo- jo in socializacijo je zelo slaba rešitev, ki pa je žal velikokrat prisotna pri »»lastnikih hišnih Ijubljenčkov«. Vsem ljubiteljem psov predlagamo, da se z mladim psom udeležijo tečaja splo- šne ubogljivosti psa in si tako pridobijo potrebno kinološko zna- nje. Tako bo vase veselje do dela s psom samo še večje, postali boste pravi gospodarji psa, s tern pa bomo zadovoljni tudi vaši sosedje in sokrajani. Prav gotovo pa tudi ne bo razlogov za pi- sanje po časopisu. Glede na zadnja poročila pojava stekline na Bizeljskem, pa tudi nedavnih dogodkov okoli pomora ovac v Brezjem in na Pirse- nbregu (Slopno) prosimo vse krajane, da imajo pse in mačke doma pod stalnim nadzorom, prav tako pa pozivamo vse lastni- ke, da dajo pse obvezno preventivno cepiti. Ugotovljeno spre- menjeno in nenavadno obnašanje domače ali divje živali pa naj takoj javijo na veterinarsko postajo in lovski družini. Upravniodbor Lovske druiine Globoko Mlada družina najame dvosob- no stanovanje v Krškem ali bli- žnji okolici za daljše obdobje. Tel.: 031 673 441 Kupim gradbeno parcelo v oko- lici Brezic. Tel.: 041 582 345 Kupim bivalni vikend v okolici Rake, Velikega Tma ali Studen- ca. Tel.: 041 533 119 Oddam ugodno halo na Seno- vem za dolgoročni najem, dve etaži (370 m2 in 220 m2, višina stropa 5 m). Tel.: 041 758 513 V najem oddam dve sobi, vsaka velika 15m2, možnost uporabe kopalnice. Tel.: 07 81 40 645 Oddam v najem, obdelavo manjši vinograd na Kremenu pri Krškem. Tel.: 041 832 558 Kupim hidravlično prešo, 100- litrsko, in mlin za grozdje. Tel.: 07 49 25 253 Kupim kosilnico BCS - 127 ACME motor in traktor Zetor 5211, registriran. Tel.: 03 58 06 131 Kupim traktor pogon 4x4, lah- ko s priključki, dobro plačilo. Tel.: 051 813 034 Kupim traktorski stroj za ruže- nje koruze v storžih. Tel.: 040 611 914 Kupim 70 kg prašiča, možrja menjava za koruzo ali rdeče vino. Tel.: 041 249 252 Iscem garažni prostor velikosti cca 30 m2, v Krškem. Tel.: 041 620 219 Prodam kmetijske in zazidljive parcele s poševno lego na Čate- zu ob Savi in okolici, cena od 1 € do 40 €/m2. Tel.: 07 49 65 096 Prodam vinograd na Sremiču - Bučerca. Tel.: 041 967 246 Prodam stanovanje v Breži- cah. Tel.: 041 935 804 Prodam vikend, 550 trt (17 a), na odlični lokaciji v okolici Kr- škega. Tel.: 041 396 174 Prodam zemljišče v bljižini Gor. Radgone, 400 m2, s staro hišo in plato za novo gradnjo, voda in elektrika na parceli. Tel.: 07 49 13 100 Prodam VW Polo CL coupe 1,2, I. 1994, temno rdeče barye, prevoženih 81.500 km, odlično ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 041 715 739 Prodam parcelo - gozd, 66 a 27 m2, k.o. Hubajnica. Tel.: 040 766 334 Prodam vinograd s 400 trtami in vikendom, elektrika, asfalt na lepi, sončni legi v Mrzlavi vasi. Tel.: 07 49 59 537 Prodam dvosobno stanovanje v Brežicah, 68 m2, cena po do- govoru. Tel.: 041 244 661 Prodam fantovsko kolo Balan- ce, dekliško obhajilno obleko in gobelin - vrtnice 20 x 53 v okvirju.Tel.: 041 556 091 Prodam 650-litrsko kad, debe- la plastika, za 50 €, in novo pi- salno mizo za 40 €. Tel.: 040 796 143 Prodam lovsko obleko, St. 48, cena po dogovoru. Tel.: 041 657 524 Prodam Škodo Octavio, rdeče barve, 2. lastnik, I. 1998, pre- voženih 118.000 km, nekaram- bolirano, zelo lepo ohranjeno. Tel.: 051 694 837 Prodam kovinske stopnice za višino 2.40 m, d = 2 x 5 m, 16 stopnic24x 15.05. Tel.: 041 294 146 Prodam novo moško obleko št; 54, antracit barve, 100% volna, za90€. Tel.: 031 430 078 Prodam rabtjene regale dnev- ne sobe, š 3,50 m, v 2,30 m. Tel.: 031 793 132 Ugodno prodam rabljen štedil- nik na drva, ponk za oblanje in delovni ponk. Tel.: 07 81 41 795 Prodam VW Pasat 1,9 TDI, I. 1994, karavan, metalik bordo rdeč, prevoženih 262.000 km, lepo ohranjen, dodatni kom- plet platišč, cena 2200 €. Tel.: 041 971 051 Prodam igrice za playstation - 2, FIFO 07, NBA 07 in olimpij- ske igre, vse po ugodni ceni. Tel.: 031 393 409 Prodam zastekljena okna brez okvirjev, 110 x 110 cm, cenapo dogovoru. Tel.: 041 626 095 Prodam gasilni aparat na prah Urban S6, cena 30 €. Tel.: 040 818 128 Prodam računalniško mizo na kolesih - bukev, dimenzije 141 x 70. Tel.: 041 436 418 Prodam Škodo Octavio, 1,9 TDI, I. 03t 81 KW, elegance, vsa mogoca oprema, 1. la- stnik, servisna knjiga, metalik erne barve, ugodno. Tel.: 040 231 289 Prodam Raw 4,1. 2002, 60.000 km, zelo dobro ohranjen, ugo- dno. Tel.: 041 840 601 Prodam Fiat Uno I. 1999, reg. Do septembra, odlično ohra- njen, cena po dogovoru. Tel.: 040 990 247 Ugodno prodam Clio 1,2, I. 1993. Tel.: 051 423 092 Prodam kavč, 200 x 90 cm, raztegtjiv, dobro ohranjen. Tel.: 041 915 221 Prodam Volvo 460 GLE, 1.1994, odlično ohranjen, prevoženih 101.800 km, cena 3500 €. Tel.: 030 911 534 Prodam Renault Twingo, I. 2000. Tel.: 041 520 477 Prodam kosilnico BCS - acme motor in skobelni stroj porav- nalka s cirkularjem na lesenem ogrodju brez el. Motorja. Tel.: 041 552 915 Prodam traktor Goldoni, 30 KM, vinogradniški, vzgiben. Tel.: 031 238 746 Prodam traktor Same Delfino 35, I. 1975, 3200 delovnih ur, brezhiben, zelo dobro ohra- njen, registriran. Tel.: 041 717 782 Prodam traktor Tomo Vinko- vič, I. 1985, s prikliučki: fre- za, obračalni plug, škropilnica, cena po dogovoru. Tel.: 040 894 709 Prodam žitni kombajn Cla- as 2,5 m, silokombajn Claas ¦ enovrstni, pajek 4 m. Tel.: 031 305 839 Prodam kosilnico BCS 127 z nizkimi kolesi, cena 1150 €. Tel.: 051 655 514 Prodam traktor Fiat 640, I. 1978, 64 KM, nove gume, brez- hiben. Tel.: 041 385 708 Prodam cirkula^ nov, moč mo- torja 4 KW, zasčita motorja, na kolesih, ugodno. Tel.: 041 652 547 Prodam prikolico za prevqz grozdja in večjo količino cvič- ka. Tel.: 041 253 068 Prodam plug 12 col, dvobraz- dni, cena po dogovoru. Tel.: 041 981 708 Prodam Nissan Sunny 1994, 1,4, bele barve, prvi lastnik. Tel.: 07 49 20288 OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA T l\ A U NEPREMIČNINE POSREDOVAIVJE PRI NAKUPU IN PRODAJI VSEH VRST NEPREMIČNJN WWW.TA-IHJ.SI • INFOftf TA-BU.SI . TA-BU POSREDOVANJC 7. NFPKf MlfNINAMl, INŽENIMNG, D.OO POO HKIBOM 78, Ljl;BIJA>A TA-BL D.o.o - Pt:KK$KO«CK/ 141, Krsko tel: 0590 53 263 • GSM: 051 317 333 *yL\^JRGOVINA\ ;^:. "