- ^L}Jl,toÀh H M.
“BEZIGUZICA"
Korošci smo zelo mehkega srca in zelo dobri ljudje. Tako smo širokosrčno sprejeli medse tudi begunce iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine. In tudi pomagali smo jim, za Novo Gradiško je begunec "Bežiguzica" zbiral pomoč v materialu in naša podjetja so velikodušno odprla skladišča.
Dravograjska občina pa je šla še dlje. Nadejala se je, da bi s Hrvati njihovo gospodarstvo lahko dobro
sodelovalo in povezavo med Dravogradom in Novo Gradiško so videli v "Bežiguzici". Zanj so dali tudi priporočilo za slovensko državljanstvo, dobil pa je tudi stanovanje v izpraznjenih vojaških domovih.
Pa ni minilo leto in dan, ko je "Bežiguzica" enostavno odšel. Prišel je skozi koruzo, odšel je lepo po cesti. In kaj je pustil za sabo? Zaenkrat nam je znano le to, da za več deset tisoč mark pufov.
(Opomba: bralce prosimo, da te zgodbe ne posredujejo Zmagu Jelinčiču, kajti zgodba bi lahko resno narušila njegovo zdravje).
ZASLUŽKA NAJBRŽ NE BO
- Saj res, zdaj sem se spomnil! Melone moram še kupiti... pa slive
POZDRAVLJENA,
IS KA9 kjerkoli si že!
CESA MANJKA NA PREDVOLILNEM SEMNJU
Volitve so praznik ljudskega optimizma, saj verjamemo, da na njih odločamo o usodi naroda v naslednjih štirih letih. So dan upanja, ki rase iz velikih in lepih obljub najrazličnejših strank. Volitve pa so tudi velik test razsodnosti in daljnovidnosti volilcev, izpit njihovega znanja in sposobnosti, da od mnogih ponudenih programov izberejo tistega, ki bo državi prinesel največ.
Sprehod po slovenskem predvolilnem semnju kljub mnogim stojnicam ne kaže posebnega bogastva. Preveč prevladuje sladkobnost lectovih srčkov in hrup mešetarjev, bolj malo pa je trpežne robe, ki naj bi zdržala štiri leta do naslednjih volitev.
Najbolj pogrešam seštevek naših največjih rdečih številk, trezen oris naše zunanje politike, smer razvoja našega gospodarstva, načrt za odpiranje novih delovnih mest ali program nadaljnjega izseljevanja. Pojdimo po vrsti!
Za železarske dolgove v milijonih mark vemo. Ne vemo pa, koliko znašajo izgube nekaj sto podjetij, ki jih samo moratorij varuje pred stečaji. Prav tako ne vemo, za koliko smo prekratki pri energetiki, železnici in cestah, koliko dolgov smo podedovali od Jugoslavije in koliko hočejo Hrvati, da bo mir. -Tistemu, ki bo vse to položil na mizo in približno povedal, kdaj se bomo dolgov znebili, bom rekel, da je poštenjak.
Na zunanjepolitičnem področju smo letos slavili sama priznanja in sprejeme v najrazličnejše organizacije. Naslednja leta bodo prihajali računi za te in one članarine. To bo mnogo manj veselo in zelo rad bi videl realista, ki bo dejal, da nam ni treba prav v vsaki državi, ki nas je priznala, imeti lastnega (dragega) veleposlanika, ampak da se dajo te stvari reševati tudi ceneje. In še: če je že nekdanja Jugoslavija sodelovala na vsaki neuvrščeni in podobni procesiji, bomo morda mi modrejši.	,
Slovenija ima mnogo premajhen trg, da bi bila samo zato zanimiva za tuje investitorje. Ker pa na Vzhodu ni vojne, na jugu pa tudi ne bo trajala večno, moramo povedati, ali želimo tam znova
odpreti tržišča in postaviti most tudi za. druge na Zahodu.
Glasno povejmo, koliko novih delovnih mest smo sposobni v naslednjem obdobju odpreti doma, koliko naših državljanov (predvsem mladih) pa je višek, ki bo moral na "začasno delo v tujino". Povejmo tudi, da tujce ponekod pozdravljajo z molotovkami.
ENOTNO ZA SKUPNE INTERESE
Koroška regija ni velika. S svojimi 1041 km2 pomeni okoli 5 odst. ozemlja Slovenije, naših 75 000 Korošcev in Štajercev pa predstavlja celo le okoli 2,7 odst. prebivalcev države. Tega se moramo trezno zavedati. Tudi naše zastopstvo v novem parlamentu bo skromnejše kot doslej. Pričkanje čez plotove KS in občin odpade, saj bo treba krepko čez meje regije, če bomo hoteli v prihodnje doseči kaj dobrega zase. Naše interese bomo morali znati brez demamogije predstaviti kot interese države Slovenije ali vsaj skladne z njenimi.
Naš daleč največji problem so (in bodo) brezposelni, zato so naš največji interes nova delovna mesta v regiji v naslednjih štirih letih. Brez pomisleka bom volil tistega, kijih bo sposoben ustvariti. -Seveda z omejitvijo, da to ne smejo biti delovna mesta na deponijah za jedrske odpadke na Strojni ali v Otiškem vrhu.
TUDI PO VOLITVAH BOMO ŽIVELI SKUPAJ
Več ko človek sliši predvolilnega zmerjanja in več ko bere žaljivih člankov posameznih vodilnih politikov, bolj razume, zakaj je na Zahodu že precej visok odstotek tistih, ki na volitve sploh ne hodijo, kajti nizkih udarcev so sposobni tudi Bush in Clinton pa pred njimi Major in drugi.
Seveda je vsak boj trd, torej tudi predvolilni. Toda zgledujmo se pri tem po športnikih, ki dajo med tekmo vse od sebe, po njej pa čestitajo zmagovalcu. Obnašajmo se torej do volitev tako, da bomo tudi po njih lahko živeli skupaj kot dobri sosedje.
Pa srečno, Korošci in Štajerci, kjerkoli že ste!
Marjan Kolar
s®® m m
:...............?..................
IZ VSEBINE
Naš intervju: Prim. dr. Drago Plešivčnik

I__________________

str. 6-7
Črna kronika: Praded na palmi

	
: Vri-'»* • ^ /i
Str* 24
Odmevi:	i
Odgovor Janeza Komljanca
lili
I
str. 28 - 29
Na naslovni strani: Lepo dekle
Foto: Futy
OVCE IN ZDRAHE
Konec septembra so na skupnem zasedanju vseh zborov dravograjske občine poslanci poleg dnevnega reda in odločitve o razpisu referenduma za samoprispevek za obnovo slovenjegraške bolnišnice in nakup opreme za dravograjski zdravstveni dom, doživeli tudi nepreklicen odstop župana in predsednikov
sikomu, ki ga bolje pozna, dala misliti in res se je zgodilo, da zaenkrat skupščina še ni sedla skupaj. Po odstopu župana bi se kaj lahko namreč zgodilo tudi, da bi nezaupnico dobil še Izvršni svet. V manever so se vključili vsi, ki so začutili majanje pod nogami, še posebej pa sekretar skupščine, ki je prilagajal argumentacijo za
(ne)sklic skupščine vsakemu zboru posebej, z interpretacijo o glasovanju o zaupnici IS pa uspel zmesti poslance najbrž bolj, kot je v resnici sam hotel. Na zadnjem sklicu Zbora združenega dela je nekaterim razdelil celo statut občine (tudi novinarjem!). Ko je izvedel, da so v njem nekatere stvari v zvezi z zaupnico kristalno jasne, pa dejal, da nekatere stvari v statutu pač ne držijo več. Vseeno je zdaj jasno vsaj to, da je zahteva desetih poslancev o glasovanju o zaupnici Kotnikovi vladi legitimna. Do te mora priti na skupnem zasedanju skupščine, da bi do tega prišlo, pa očitno ni pravega (odločujočega?) interesa.
V Dravogradu zdaj za kulisami tečejo priprave na odločujoči krog spopada med Kotnikom in Podržanom. Upamo lahko samo, da bo župan svoje razloge za odstop moral konkretizirati, saj bo lahko javnosti samo na ta način dokazal svoje poštene namene. Tudi za predsednika IS bo to priložnost, da naredi konec ugibanj o dobrem ali slabem delu vlade. Ker pa brez konkretnih navedb to ni mogoče, pa lahko pričakujemo, da se bo tančica skrivnosti, ki jo je tako skrbno varoval nad nekaterimi projekti, razgrnila tudi za javnost. Ali kot je dejal eden poslancev: "Za davkoplačevalce in volilce!"
Edi Prošt
Idilična podoba poti v Evropo. Dravograd! Z urejenimi fasadami, z vedno večjim številom zasebnih podjetnikov, s parlamentom, vrednim demokracije. Prvič! Z umazanimi igricami v boju za oblast in bližino korita, s skrivnostmi, ki pritičejo nekemu bivšemu času. Drugič! Z volile), na katere se nekateri požvižgajo, drugi pa zanje ugotavljajo, da niso ovce. In referendum, ki se nenehno sprašuje: "Ali ve pločnik več, kot si upa povedati župan!?" Tretjič!
Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti. Druge točke dnevnega reda so po dogovoru prestavili za teden pozneje, takrat pa naj bi razpravljali tudi o odstopih.
Skupnega zasedanja z že sprejetim dnevnim redom do sedaj ni bilo, seveda pa to še ne pomeni, da v dravograjskem loncu medtem ne raste temperatura, okoli pa se zaradi "čudnih reči” širijo tudi čudne vonjave. Na ločenih zasedanjih zborov skupščine smo slišali vse mogoče, manevri vseh, ki so hoteli kaj reči, pa so očitno naravnani v razcep v dva tabora. Županovega in provladnega. "Čudne reči" je namreč v svoji odstopni izjavi dal na mizo župan in jih popopral s sila načelnimi in splošnimi obtožbami na račun Izvršnega sveta in njegovega predsednika Mirka Kotnika.
Sledila je mobilizacija na Kotnikovi strani in boj za prevlado stališč v skupščini se je lahko začel. Že izjava predsednika občinske vlade, da bo naredil vse, da ta vlada ne bo padla, je mar-
Samajama, Pompeji, teniško igrišče? z milijoni, ki jih je dobil Dravograd, ker ima "srečo", da je nerazvit, končno raste nekaj nič podobnega vratom v Evropo. Da je vsaj to, si bodo gotovo lastili zasluge varovalci skrivnosti, kaj se je dogajalo s temi milijoni, predno so našli pot v opevano jamo. Po naših cestah pa se še kar prevažajo Honde in podoben luksuz...
			
jt-fXjDxSJL/X (_ 						1			3	F* 70 -JU» /	jr §r /i1 T~ i^JZl 1	* OZNE JE !
SLOVENSKA DRŽAVA NE BI SMELA DOPUSTITI, DA BI KOMURKOLI KDAJKOLI V LIBELIČAH BILO ZAL, DA SO NJIHOVI PREDNIKI DOSEGLI PONOVNO VRNITEV K SLOVENIJI"
Do ganljivosti in zanosa neponovljiv primer trmastega, osornega, požganiškega samorastništva, ki ga živ hudič ne ugonobi, so ob plesbicitu bile Libeliče, danes komajda znana, po krivici odmaknjena, v žep med državno mejo in Dravo stisnjena vasica zgoraj nad Dravogradom. 1920 so namreč Libeličani pokazali zgodovini tako zelo in tako enkratno zobe, da jih sploh ne bi smeli nikoli pozabiti..."
Takšen poetičen opis Libelič in Libeličanov lahko preberemo v knjigi Zakladi Slovenije. Libeliče so bile v tem času pravi evropski fenomen, saj se je peščica zavednih slovenskih kmetov postavila po robu mogočni državi Avstriji, ki so ji ob strani stale še nekatere velike sile. Fenomen pa so Libeliče zato, ker so se po plebiscitu lo. oktobra 1920 dve leti upirale avstrijski nadvladi in oktobra 1922 so bili Avstijci prisiljeni Libeliče ponovno vrniti domovini.
Libeliče so ob plebiscitu sodile v cono A v tako imenovani pliberški okraj oziroma okraj C. Bistrica	pri Pliberku, Globasnica,
Libeliče,Libuče, Blato, Žvabek in Bela so glasovali za takratno kraljevnino SHS in tudi skupno je pliberški okraj C glasoval za priključitev Sloveniji. Vendar je veljal globalni izid plebiscita, ki pa je znan:za Avstrijo je glasovalo 22.025 Korošcev ali 59,04 odstotka,
za kraljevino Srbov, Hn/atov in Slovencev pa 15.279 ali 4o,96 odstotkov.Le Libeličani se s tem niso mogli sprijazniti in pričel se je boj za ponovno vrnitev Sloveniji.
Narodna zavest je bila močnejša kot zakoni in določila. Libeličani so se na vse pretege upirali avstrijski oblasti, ruvali so mejnike, rezali žice, ignorirali predpise avstrijskih oblasti, ki so Libeličane skušale zlomiti tudi s fizičnim nasiljem. I. oktobra leta 1922 so Avstrijci z grenkim priokusom poraza morali vrniti Libeliče takratni Jugoslaviji, kar je imelo izjemen odmev doma in po svetu.
Libeliče bodo letos praznovale 7o let ponovne priključitve matici in krajevno prosvetno društvo bo ob tej priložnosti 18, oktgbra v dramatizirani obliki prikazalo ta dogajanja pred sedmimi desetletji. Slavna zgodovina je le del letošnjih slovesnosti,ob tem jubileju pa se postavlja vrsta drugih, za Libeliče nadvse pomembnih vprašanj, ki imajo skupni imenovalec v vprašanju nadaljnega razvoja kraja. Libeliče so gotovo kraj še neizkoriščenih priložnosti in možnosti, ki pa imajo to nesrečo, da jih občina dejansko pušča na obrobju. Pred dvema letoma, ko so Avstrijci glasno praznovali plebiscitno zmago, so se Libeličani spominjali, da so z uporom dosegli vrnitev v domovino. Takrat je Matjaž Kmecl pred mnočico
ljudi dejal, da ta kraj mora dobiti spodobno cesto in denar iz sklada za demografsko ogrožena področja. In kaj od tega je ob letošnjem jubileju uresničeno? Malo ali skorajda nič. Kanalizacija ni
V lanskem letu je bila obnovljena slovita kostnica, ki je bila zgrajena nekje v II. stoletju in je ena najstarejših na Slo-venskem.V to kostnico so nosili kosti iz vse Koroške, kajti libliško pokopališče je bilo edino, ki je imelo kostnico.
prišla niti do idejnih zasnov, o asfaltu in denarju za asfalt ne duha ne sluha, zasnova razvojnega programa je ostala samo pri zasnovi.
Ali bo letošnja obletnica vsaj po tej plati prelomna, ali pa bodo Libeličani morali čakati na kakšno drugo okroglo obletnico? Mlada država Slovenija pa nikakor ne bi smela dopustiti, da bi zaradi mačehovskega odnosa mlademu Libeliškemu rodu kdajkoli bilo žal, da so njihovi predniki z odločnostjo in upornostjo dosegli vrnitev v samostojno Slovenijo.
(mp)
PosnetkLFranc Jurač
1 u r#
■»t:.
"te	*'
r ir Ip

- . :v

Mlad libeliški rod:svojčas je bila v Libeličah popolna osemletka, sedaj so samo štirje razredi osnovne šole. Tamkajšnji vrtec in malo šolo pa tačas obiskuje 17 otrok.
a
*R«

im
■
•mm
lili!

PDIM
rnllVI


■ ■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■««■«»■■«■■■«««■■■■«■«■««■■■a
v v
jb	I mm am m p ■ ■ ■
mRAnfi pi fk vnN k
L^rlnvlv/ r ttOlVV/lair
1 lllilll
■
laaaaaaaaaaa aa
■ Primarij Plešivčnik, volitve so pred vrati in končan bo tudi mandat v republiški skupščini, v kateri ste kot poslanec v DPZ sodelovali tudi vi. Kako gledate na to obdobje, ki bo kmalu za vami?
"Rekel bi, da nekako z mešanimi občutki. To pa zato, ker na eni strani z marsikaterim dogajanjem v skupščini nisem soglašal. Bilo je preveč prepirov, ti prepiri sicer tudi lahko sodijo v komunikacijo, saj obstaja celo znanost o prepirih, tako imenovana eristika, vendar so bili nivoji včasih tako boleči, da vsega skupaj ne morem označiti kot znanost ali kvalitetni prepir.Posebej hudo je bilo v začetku, ko so bile stranke med sabo celo sovražno razpoložene, kar je v popolnem nasprotju z demokracijo.Če ne bi bilo več strank, potem to seveda ni demokracija.Tisti, ki so tako vehemento pljuvali zdaj na eno, zadaj na drugo stranko, so pravzaprav delali velik greh demokraciji. Stranke bi morale pravzaprav tekmovati v boljših programih in rešitvah.
Pozitivna stran pa je v tem, da je bilo sprejeto toliko zakonov, kot jih nekateri parlamenti sprejemajo desetletja. Pri tem seveda ne trdim, da so bili vsi zakoni dobri. Osebno seveda nisem iz tiste stroke, ki bi se ukvarjal s parlamentarno dejavnostjo, ki je po svoje tudi strokovnost. Pogrešal pa sem pravi program sprejemanja teh zakonov, saj smo z nekaterimi zakoni pre-hitavali in so zaradi tega zelo nedorečeni.Dogovor med vodstvi klubov strank je bil, da se najprej pristopi k zakonu o lastninjenju, nato pa k zakonu o denacionalizaciji. Gotovo je lastninjenje zelo kompleksno in ni enotne formule za ta problem.Ta
razprava pa se je prehitro zaustavila in če bi lastninjenje imelo prioriteto, bi kasnejše skupščinsko dogajanje imelo povsem drugačen potek. Tu bi rad spomnil na tisti znani spor, ko so nekateri tudi meni zamerili, da
Prim. dr. Drago Plešivčnik
sem zapustil sejno dvorano, vendar je to bila edina možnost,saj po oceni ekonomskih strokovnjakov predložena zakonodaja ni bila ustrezna. Ta odhod iz dvorane pa je bila skupščinska procedura, ki je danes že običajna.
Zakon o denacionalizaciji sem podprl, saj je glede na norme, ki smo jih sprejeli v naši družbi, prav, da smo ta zakon sprejeli. Ko pa se je pričelo vračanje, je okrog vračanja v naravi še nekako šlo, kjer pa v naravi vračanje ni mogoče, pa se je zapletlo. In če bi poprej sprejeli zakon o lastninjenju , bi tudi ta problem lahko rešili. "
■ Če se ozrete nazaj, ali ste s svojim delom, ki ste ga v tem mandatu	opravljali,lahko
zadovoljni?
"S svojim delom nisem povsem zadavljen, ker sem morda v nekaterih rečeh premalo nastopal. Osebno pa si ne delam očitka, da nisem sodeloval po svojih najboljših močeh. Rekel bi,da nisem poklicni poslanec in sem v tem času opravljal dela v bolnišnici, ki tudi niso enostavna. In dalje, nisem človek, ki meni, da mora nastopati za vsako ceno. Če smo se v poslanskem klubu ali v nekem skupščinskem odboru za nekaj dogovorili in je vodja kluba ali vodja odbora oziroma komisije zadolžen, da to skupščini pove, potem nisem čutil potrebe, da to povem še jaz.
S svojim delom nisem zadovoljen tudi zaradi tega, ker nisem imel dovolj stikov z volilci.Lahko pa zagotovim, da sem vse pobude, ki so prišle iz tako imenovane baze, prenesel v skupščino. Sicer pa sem razmeroma redno hodil na zasedanja in tudi vzdržal do konca in s tega vidika si nimam kaj očitati. Dodal pa bi to, da so bili vsi zakoni, ki se dotikajo moje stroke, sprejetv.zakon o zdravstvenem varstvu, invalidsko pokojninskem zavoarovanju in zdravstvenem zavarovanju, kjer sem bil še posebej angažiran.Ti zakoni se izvajajo in ni slišati večjih pripomb, nisem pa pri tem uspel z nekaterimi svojimi pobudami, na primer o nujni medicinski pomoči, kjer sem želel, da bi bilo zapisano več in bolj jasno, pri tem pa sem imel podporo slovenske akademije znanosti in umetnosti ter vseh bolnišnic.DPZ je ta stališča sprejel, v drugih zborih pa pri usklajevanju teh idej ni bilo mogoče spraviti skozi. "
IB

.....
:
:
..«
1*111*1
MED ZADOVOLJSTO
:
'1
lllilllllll
■1
:
■ Javnost nekatere republiške poslance resnično pozna zaradi njihovega pogosto škandaloznega obnašanja, mediji po so po svoje vseskozi favorizirali poslance iz Ljubljane in okolice. Kolikokrat ste osebno stopili za govornico ali podali kakšno poslansko pobudo ali vprašanje?
"Nisem človek, ki bi šel na halo efekte.Odmeven je bil nastop okrog zastave in grba, kjer sem bil prijetno ganjen, saj ni bilo potrebno porabiti veliko besed, da sem dosegel, da je zaploskala vsa skupščinska dvorana, opozicija in pozicija. V našem zboru sem z večino pobud uspel, tudi okrog Golice. Zdravstveni del sem že omenil, večkrat pa sem spregovoril tudi o preteklosti. Nisem hotel in nočem ničesar opravičevati iz te preteklosti,hotel pa sem zagovarjati tista pozitivna dejstva zadnjih 45 let, ki so nedvomno prisotna. Ker sem vseskozi živel v tem okolju, znam gotovo dobro oceniti, kaj je bilo pred 45 leti in kaj je danes. Ne kaže namreč zanemariti tista prizadevanja, ki smo jih v teh 45 letih vlagali, vseskozi smo morali nekaj delati. Spomnim se povojnih let, ko smo gradili gimnazijo. Pred vojno nas je iz Mežiške doline hodilo v gimnazijo v Maribor enajst dijakov, sedaj je na Koroškem že na tisoče maturantov. Vedno sem tudi skušal zagovarjati narodnoosvobodilni boj. Takšna luč, ki se je hotela vreči na NOB, verjemite, ni bila prava. Priznavam pa tisto, kar se je zgodilo v tem času nepravilnega. "
m Ali nameravata ponovno kandidirati?
"Ne, mislim da ne in tudi
kakšnih pogovorov okrog tega nismo imeli. Naj to prevzamejo mlajši..."
m Slišali smo, da se za vas ogrevajo v Mežiški dolini...
"S tem nisem seznanjen. Nikakor pa ne bi kandidiral za državni zbor, morebiti za državni svet. Če pa bi ljudje želeli, bi morala biti koalicija več strank, da bi lahko uspeli.Vendar mislim, da bi mlajši lahko to delo boljše opravili. Jaz bi svoj čas rad posvetil predvsem bolnišnici, še posebej, če bo referendum uspel. "
■ Korošci se bomo 25. tega meseca podali na referendum za uvedbo samoprispevka za slovenjgraško bolnišnico.Kaj od tega glasovanja pričakujete, pač glede na to, da med ljudmi tudi živi mnenje, češ, bolnišnica je sedaj državna, pa naj za njo poskrbi država?
"Pri referendumu za bolnišnico gre za nekaj posebenga in ljudje znajo to ločiti in ceniti, kaj ti nenazadnje se jim nato vse skupaj vrača pri kvaliteti življen-ja.Seveda bi morala to država na nek način urediti, vendar država ima svoj proračun in dobro poznam te bitke okrog proračuna, poznam pa tudi gospodarstvo, ki si še ni opomoglo. Za proračunski kolač pa se vedno pojavljajo novi interesenti. Naj povem tale primer-.sodelujem v komisiji za povojne poboje in pred dnevi je bil rečeno, da bo nekdo, ki je bil po krivici zaprt dve leti, dobil odškodnino v višini petih milijonov tolarjev. In to bo spet obremenilo proračun, teh ljudi, ki so bili po krivici zaprti, pa seveda ni tako malo.Potrebe za zdravstvo pa so
v Sloveniji tako velike, da ne bi zadoščal niti ves državni proračun. Verjemite, preden sem predlagal referendum, sem povprašal državo, ali ima ta denar. Vpraševal sem tako v skupščini kakor tudi ministre, vendar so odgovori bili skorajda enaki: država se tega zaveda in tudi njena obveznost je to, denarja pa ni."
■ V zadnji letih ste po organizacijski plati sodelovali pri mnogih odmevnih prireditvah mednarodnega značaja, ki so potekale v Slovenj Gradcu. Ali lahko pričakujemo vaš prispevek tudi v prihodnje?
"Očitno po tem ni več potrebe, na drugi strani pa sem razočaran ob nekaterih dogajanjih v Slovenj Gradcu. Ko sem kandidiral za poslansko funkcijo, sem dejal, da si bom prizadeval za mir, spoštovanje NOB, reševanje socialnih problemov in ekološka vprašanja. V skupščini Republike Slovenije sem nekajrat govoril o ekologiji, od Golice do termoelektrarne Šoštanj. No, ob vseh teh ekoloških prizadevanjih pa ti doma pod nosom zgradijo takšno cestno močvirje.Kljub temu, da s tem projektom nisem soglašal in sem to tudi napisal,sem podprl republiški proračun, mislim pa, da ta obvoznica ni dobra. Mešamo mestni promet s tranzitnim prometom. Poglejte, kakšne površine je ta obvoznica uničila in to ni obvoznica Slovenj Gradca, ampak obvoznica mestnega jedra.Ekologija ni samo biocentrična, ampak predvsem antropocentrična. "
Miro Petek
V skladu s sklepom sveta koroških občin in pozitivnih stališč izvršnih svetov skupščin občin Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec predlagamo, da se za sofinanciranje obnove in posodobitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec uvede samoprispevek občanov občin Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec za dobo štirih let, to je od 1. 1. 1993 do 31. 12. 1996.
Z zbranimi sredstvi bi financirali:
□	obnovo in posodobitev kirurško ginekološkega bloka,
□	usposobili drugo nadstropje zgradbe otroškega oddelka za operativne namene in
□	zgradili bolnišnično kapelico.
Skupna vrednost investicije znaša po cenah maja 1992
756.993.600.00	SIT. S predlaganimi stopnjami samoprispevka (0.8% od OD, nadomestil in pokojnin ter bruto osnove za plačilo prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in 2% od katastrskega dohodka) bi po oceni zbrali v Koroških občinah 332.600.000,00 SIT. Občina Velenje naj bi prispevala
83.100.000	SIT. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in državni proračun ter drugi darovalci naj bi prispevali 341.193.600 SIT.
Prediagamo, da v skladu z Zakonom o referendumu in Zakonom o samoprispevku občinske skupščine in njihovi izvršni sveti ter občinske volilne komisije vodijo postopke tako, da bi bil referendum v nedeljo, 25. oktobra 1992, v vseh koroških občinah in da bi odloke o uvedbi samoprispevka sprejeli in objavili v Uradnem listu Republike Slovenije od 15. decembra 1992.
OBRAZLOŽITEV:
Potrebo in utemeljitev za posodobitve naše bolnišnice smo vam obširno obrazložili že v našem dopisu "Pobuda za posodobitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec...", ki smo ga vam poslali 21 maja 1992 in je sestavni del predloga za uvedbo samoprispevka.
SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC
Nedograjen otroški oddelek
1.	PROGRAM OBNOVE IN POSODOBITVE
A. OBNOVA IN POSODOBITEV KIRURŠKO -GINEKOLOŠKEGA BLOKA
obsega zamenjavo in preureditev vseh inštalacijter zamenjavo okenskih okvirov in okenskih zastorov na južni strani:
CILJI:
•	odpraviti nenehne okvare z neprijetnimi posledicami na dotrajanih inštalacijah (vodovod, odtoki);
•	pridobiti po eno higiensko mesto (umivalnico, tuš, stranišče) za 8 bolnikov in manj (namesto sedanjega za 25) in v centru za intenzivno terapijo fekalni izliv ter čistilni servis;
•	ob bolniško posteljo zopet postaviti nočno svetilko in vtičnico za telefon;
•	izboljšati klicno napravo za poziv medicinske sestre ali zdravnika;
•	razpeljati električne vodnike za vzpostavitev računalniških povezav;
•	urediti zbujevalnico po narkozi;
§
Kirurgija je nujno potrebna posobobitve
•	zamenjati opremo v ginekološki operacijski sobi;
•	inštalirati klimatizacijo v operacijskih sobah, porodni sobi in v centru za intenzivno terapijo;
•	z okenskimi zastori zaščititi paciente pred sončno pripeko in motečo svetlobo in z zamenjavo razpadajočih okenskih okvirjev odpraviti prepihe in izgubo toplote;
•	premestiti kirurško zdravljene otroke na otroški oddelek.
Z izvedbo gradbenega dela tega načrta bi se zmanjšalo število bolniških postelj za 32. S prestavitvijo otroških bolnikov pa še za 16.
Ocenjena vrednost naložbe A je po izračunih biroja za projektiranje PRO'55 v Ljubljani 545.500.000 SIT po cenah maja 1992.
B. USPOSOBITEV II. NADSTROPJA V ZGRADBI OTROŠKEGA ODDELKA ZA OPERATIVNE NAMENE
CILJI:
•	urediti eno operacijsko sobo za splošne operativne posege;
•	urediti eno operacijsko sobo za endoskopsko kirurgijo z optičnimi instrumenti;
•	urediti enoto za odrasle operirane bolnike s 24 pos-
teljami in zbujevalnico po narkozi s 4. posteljami ter 2 posteljama za intenzivno terapijo.
Na koncu obnovitvenega postopka bi imela bolnišnica 18 postelj manj kakor jih ima sedaj. Hospitalizirani bolniki pa bi imeli bivalne pogoje, ki so današnjemu času primerni.
V višje etaže bodo prestavljeni iz kletnih prostorov pacienti urologije.
Ocenjena vrednost naložbe B je 196.493.600 SiT po cenah maja 1992.
Ti C. POSTAVITEV BOLNIŠNIČNE KAPELICE
CILJ:
• omogočiti vernikom za nikogar moteče bogoslužje.
Ocenjena vrednost naložbe je 15.000.000, SiT. Celokupna vrednost investicije (A + B + C) znaša 756.993.600. SIT po cenah maja 1992.
2.	FINANCIRANJE
Izdatki za investicijo znašajo:
A - Obnova kirurško - ginekološkega
	bloka	545.500.000 SIT
B -	usposobitev drugega nadstropja otroškega oddelka	196.493.600 SIT
C-	postavitev kapelice	15.000.000 SIT
SKUPAJ		756.993.600 SIT
PRIHODKI		
A-	samoprispevek občanov koroških občin po stopnji 0,8%	332.600.000 SIT
B -	prispevek občine Velenje	83.100.000 SIT
C-	Zavod za zdravstveno zavarovanje in donatorji	341.293.600 SIT
SKUPAJ		756.993.600 SIT
Jih
SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC
																		
		K .rrrv.;”	» -w- OLI	K	pil	[E r	R	oc lliš?	;ti	A' IvJ V	'iTI	IE N	A K(	DROŠl	Pi IVI	"M? •XyXvXyXyXvX::;:	iiiiifl :y::X:X:XyX:X::yX:X	X-XvXvl :::x:::x::::|
PRIKRITA SCENA TELESNE NASLADE
Na moč nehvaležno je pisati o najstarejši obrti na svetu, saj ni prav nikakršnih možnosti, da bi človek odkril kaj takega, o čemer se številni avtorji, ki že stoletja pišejo o tej temi, ne bi razpisali. Nekaj povsem drugega pa je pisati o razširjenosti prostitucije na območjih, ki so v vsakem pogledu v zaostanku za najrazvitejšim svetom in tudi s to dejavnostjo "lovijo" korak z razvitimi. Koroška, na primer, po svoje caplja za toliko cenjeno Evropo, govora pa je predvsem o gospodarstvu, politični kulturi... Življenje pa je sestavljeno še iz česa drugega, na primer iz užitkov. Prostitucija nudi določenim ljudem prav to. So tudi Korošci deležni tega na domačih trgih?
Motite se, če pričakujete, da boste v tem tekstu prebrali število koroških prostitutk, njihov delovni čas, ceno in pa lokacijo njihovega delovanja. Prostitucija namreč v naši mladi državi ni legalizirana, to pa pomeni, da s tem na celo stvar pade tančica skrivnosti, dostop do informacij pa je s tem vse prej kot lahek. Drug problem je ta, da je Koroška majhna regija in se ljudje med sabo poznamo. Se posebej pa so poznavanju izpostavljene "sumljive" osebe. Med te pa pri nas nedvomno spadajo "živahne" gospe in gospodične, ki utirajo pot prostituciji na Koroško.
Stvar posameznika je, če to početje obsoja ali ne. Nedvomno je večinsko mnenje tisto, ki se zavzema za legalizacijo prostitucije pri nas. Kako pa je ta dejavnost obravnavana v Kazenskem zakoniku SRS? Prvi "S" ni napisan pomotoma ali pa zaradi nostalgije po starih socialističnih časih. Enostavno pri nas še velja zakonik iz prejšnjega režima.
POSREDOVANJE PRI PROSTITUCIJI
(251. člen)
(1)	Kdor pridobiva, navaja, spodbuja ali mami ženske k prostituciji ali kdor kakor koli sodeluje pri izročitvi ženske komu drugemu za prostitucijo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
(2)	Ce je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno proti mladoletni ženski ali pa s silo, grožnjo ali preslepitvijo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Kaznivo dejanje po našem zakonu pomeni zvodništvo. Takšne kazni pa ni deležna prostitutka sama, niti i\jena stranka, saj Kazenski zakonik pravi:
Zenska, ki se ukvarja s prostitucijo, s tem ne stori kaznivega dejanja, temveč prekršek iz 5. točke 10. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir.
V tem primeru namreč storita prekršek oba partnerja, ki sta opravila spolno združitev za plačilo -korist.
Pravzaprav nima smisla komentirati tega zakona. Vse pove že dejstvo, da se tudi organi uprave za notranje zadeve zavzemajo za legalizacijo prostitucije. Vendar je tudi področje pravosodja pri nas vklenjeno v prehodno obdobje in tu nam preostane le čakanje.
NI STRAHU ZA PROSTITUTKE NA KOROŠKEM
Podnaslov se nanaša na dejavnost policistov in kriminalistov slovenjgraške Uprave za notranje
zadeve. Ta se namreč načelno ne ukvarja z morebitno koroško prostitucijo. Ce se kdo pritoži na kršenje javnega reda in miru, koroški policisti posredujejo in pri tem ne uprizarjajo lova na prostitutke. V naših razmerah je namreč policistom izredno težko dokazati zvodništvo, saj se le to praktično izniči, ko domnevna prostitutka izjavi, da je imela spolne odnose iz čiste ljubezni do svojega "delodajalca". Si predstavljate seks z neznano osebo zaradi ljubezni do zvodnika? Duše in srca pač ne kaže zasliševati in tu so policisti nemočni.
Sicer pa po ugotovitvah koroških kriminalistov tudi pri nas poznamo dve vrsti prostitutk. Imamo tajnice s posebnimi zadolžitvami, ki pa še najmanj obvladajo tajniške posle. Znano je, da imajo takšne tajnice nalogo, da poskrbijo za dobrp počutje poslovnih partnerjev njihovega podjetja in ugodijo njihovim željam tudi v postelji. Za to prejemajo posebna darila, deležne pa so tudi boljše plače, da poslovnih potovanj niti ne omenjamo. Ali pa se celo grejo prevajalke. Univerzalne tajnice torej. Normalna stvar, da vse ostane znotraj firme oz. direktorjeve pisarne.
Za Koroško pa so bolj aktualne klasične prostitutke, ki popestrijo nočno življenje seksualno nadobudnih Korošcev. To področje "pokriva" ulica. Namreč toliko nasprotujočih informacij sem dobil o tej vrsti prostitucije, da sprva sploh nisem vedel, kaj naj pišem. Toda izkristalizirala se je podoba prostitucije na Koroškem, ki nikakor ni zavidljiva, saj domačemu moškemu na domačih tleh ne nudi praktično nobene izbire. Saj veste, capljamo...
SKROMNA NASLADA
Se vedno velja, da so na dan plače (pardon, na noč plače) polni koroški samski domovi. Denar pa takoj izpuhti in strasti pridejo v poštev spet čez mesec dni. Važna je kontinuiteta, pa čeprav z neželjenimi presledki. Na Ravnah so kriminalisti imeli probleme s parom, ki pa je vselej imel pripravljen odgovor zanje. Tisto o ljubezni je bilo zadosti, saj nihče noče komplicirati. Svoje zgodbe bi prav lahko razkrile tudi begunke. Vodje centrov so imeli težave s pogrešanimi begunkami, ko pa so jih policisti odkrili, je bilo jasno, da so šle iskat ljubezni in seveda denarja. "Znaš, iz ljubavi..."
Morda je skromnejša ponudba ženskih teles na Koroškem prav zato, ker je blizu Avstrija, pa še Nemčija pride v poštev. Posredniki se že najdejo in brhke mladenke in pa tudi ne preveč privlačne po letih lahko pri naših severnih sosedih ria mesec "potegnejo" od 15 do 20.000 šilingov. Seveda je vprašanje, kako dober je z njimi zvodnik, kako se izkažejo in koliko časa se mislijo s tem ukvarjati. Ob vrnitvi na Koroško so ponovno "neoporečne" in prednjačijo z dostojnim vedenjem. Ali pa jih ponovno premaga skušnjava.
JAVNA TAJNA JE PIRŠEV DOM
Na UNZ Slovenj Gradec se zaradi tega ne razburjajo. Z mislinjskega konca ni nobenih pritožb glede nemira in tako Piršev dom ostaja še naprej dobra točka za takšno ali drugačno zabavo. Ne preveč osveščeni Korošci so mi poskušali vsiliti mnenje, da je na Pirševem domu pravi pravcati kupleraj, kot da smo že najmanj z eno nogo v Evropi. Toda še zdaleč ni tako. Sicer naj bi bile na Pirševem domu na razpolago tudi ženske. Namerno pišem v pogojniku, saj nič ni dokazano. Enkraten odnos naj bi stal 40 nemških mark v tolarski protivrednosti, kar je v primerjavi s ceno takšnih uslug drugje po Sloveniji sprejemljivo. Govorice oznanjajo, da gre za dve prostitutki, ki sta domačinki. In to je vse! Dokler ne bo pri nas prostitucija legalizirana, se bomo šli skrivalnice tudi v medijih ali pa bo ta dejavnost še vedno bolj
kot ne tabu tema.
Zanimivo je, kaj v zvezi s Pirševim domom meni Jože Tisnikar, svetovno priznani koroški slikar, ki zelo rad zahaja na Piršev dom, ko je v Mislinji: "Slišal sem nekaj o prostituciji na Pirševem domu, toda ne verjamem v govorice. Bil sem gori in se mi ne zdi, da bi se to dogajalo. Sam rad hodim na Piršev dom in me te govorice ne motijo, tako da bom še naprej obiskoval ta kraj." Drugače Jože Tisnikar ne zagovarja preveč legalizacijo prostitucije. O razlogih za tako razmišljanje ga nisem spraševal.
Sicer pa ne gre buriti duhove Korošcev. Po pogovorih sodeč se velika večina zavzema za legalizacijo te dejavnosti, Mislinjčani sami iz mojih izkušenj nimajo nič proti, če
je na Pirševem domu prostitucija. Samo da je mir in da ni nepotrebnih zdrah. V kratkem bomo po njihovem mnenju dobili tudi zakon o legalizaciji najstarejše obrti pri nas in takrat ne bomo več govorili o javnih tajnah, ampak bo to neprikrita realnost našega vsakdana.
Vsekakor ni na mestu, da bi pričujoči tekst dajal vtis, da pozdravlja in odpira vrata prostituciji na Koroškem. Žal je razširjenost te dejavnosti pokazatelj socialnih težav pri nas, toda z in-stitucionaliziranjem bomo dobili nadzor v socialnem in zdravstvenem pogledu. Ne gre namreč pozabiti na kugo tega stoletja - AIDS, za katerega se bojim, da ni preveč prisoten v zavesti Korošcev. Res holje, da se motim.	Rok Tamše
(tokrat iz ljubljanske perspektive)
Govori se o neki majhni, celo najmanjši regiji, ki leži nekje severno od Velenja, pa zahodno od Maribora... Ja, potem se pa prek meje pride v Avstrijo. Kot da na Koroškem nimamo svojih mest, ki bi dovolj natančno povedala, kdo smo, kje smo in kaj smo. In ne le mesta, kajti vedno so ljudje tisti, ki dajejo duha mrtvi tvari.
Zadnje čase je bilo precej razpravljanja o sami Koroški, identiteti te naše dežele. Kaj bi bilo tisto, kar bi nas prezentirato širom Slovenije in prek meja? Ostanimo pri tej zadnji besedi (meja) in naj nam da misliti.
Moje Koroške še ni konec z državno mejo, ki je bolj ali manj naključno začrtana, kjer pač je, ker so jo nekoč tako izsilili tisti, ki imajo moč; Mežiški, Mislinjski in Dravski dolini je treba pridati Rož, Podjuno in Ziljo. Tu se krog sklene in na tej osnovi je moč govoriti o Koroški, o Korošcih, tistih s te strani, o katerih tukaj v Ljubljani pravijo, da so bolj vase zaprti, sicer pa trdni in obenem skrivnostni kot temačni, a domačinu vselej prijazni smrekovi gozdovi, in onih prek meje, ki so prav takšni, dobrega srca in trdoživi ter neupogljivega duha in trdno odločeno biti in ostati Koroški Slovenci tudi tedaj, ko to zaradi takšne ali drugačne deprivilegiranosti ni lahko.
Smo etnija, ki so jo presekale državne meje, kar je imelo v tem smislu precej negativnih posledic. V geografskem smislu smo postali dve državi; zlom integritete etničnega ozemlja pa ima kaj lahko usodne posledice tudi v smislu kulturne in jezikovne enotnosti. Da pa ne meja, drugačen gospodarski in politični sistem, denar ali kar še bodi podobnega, ne morejo izbrisati ali zabrisati tistega, kar nekomu daje jezik in kultura, so dokaz prav Koroški Slovenci. In prav bi bilo njihovim prizadevanjem posvetiti več pozornosti s strani naših medijev, na splošno slovenske in morda še posebej koroške javnosti.
Nemogoče je govoriti o slovenski državi, ob tem pa ignorirati tisto ozemlje, ki je slovensko v neki prvobitnosti. Od 6. st., ko so to ozemlje poselili Samo in njegova plemenska zveza, prek Karantanije, njenega padca pod frankovsko oblast in krščanstvo ter v 14. st., ko dokončno pride pod Habsburžane in je voljen poslednji slovenski knez na Gosposvetskem polju, in še prej, okoli leta 1000, ko nastanejo Brižinski spomeniki, prvi zapis v slovenskem jeziku, od tu naprej pa faza ponemčevanja vsevprek, še posebej po tistem 1920, ko je Koroška dejansko postala "dežela v vseh državah". Kako iskati nek pravi obraz Koroške, njeno identiteto, če ne skozi kontinuiteto te vrste? Mnoge so prekinitve, tudi razhajanja in nerazumevanja, toda ali ni že vendarle čas, da jih odpravimo. Zdajšnji trenutek bi moral biti pravi za to.
Ni namen ocenjevati, še manj vrednotiti dogodkov iz polpretekle zgodovine. To so takorekoč gotove, narejene stvari, ne da in ne gre jih kakorkoli potvarjati ali spreobračati. Namen je na tak način spomniti, da poleg Koroške na tej strani obstaja še tista na oni, ki je še kako slovenska oz., rečeno natančneje, njen južni del.
Se pa postavlja vprašanje, kako navezati tesne stike z nekom, ki je v marsičem vendarle drugačen, kar je razumljivo, saj živi v specifičnem prostoru, ko pa se Korošci marsikdaj med sabo ne znamo zmeniti, kdo to je oziroma ni. Spomnimo se le razprav okoli avtomobilskih registrskih tabel. Obveljala je slovenjgraška, slišali pa smo komentarje, češ, na Koroškem imamo po mariborski še drugo štajersko oznako. Če se bodo takšne razprtije med štirimi občinami, ki naj bi bili dve koroški in dve štajerski, vlekle v nedogled, bo tudi to del našega ogledala. Bojim se, da bi se morali na tak način predstavljati širšemu prostoru. Je pa veliko drugih, in menim, boljših možnosti. Ena je tudi v tem zapisu nakazana; tista, ki bi združila dva tokova, ki drug ob drugem tečeta vsaksebi.
Morda je to razmišljanje na prvi pogled preveč abstraktno, v njem ni tistih pravih konkretnih predlogov o ustvarjanju identitete, v smislu gospodarskega, kulturnega, političnega, pa še turističnega, podjetniškega... ali kar jih je še kakega aspekta. Pa vendar je vse to na nek način zajeto; konkretni predlogi pa so tudi že polnili časopisne stolpce. Ne moremo izoblikovati osebne izkaznice Koroške, dokler niti sami, še manj drugi, ne vemo, kje smo. In smo na dveh straneh, mostovi pa zaenkrat še krhki.
Sama lahko navezanost čutim in izražam edino na tak način. Morda zveni neverjetno, a verjemite, da marsikdo nima razjasnjenih osnovnih pojmov o Koroški. Odkar je kolega na odgovor, da prihajam pač s Koroške, dejal: "Ja, saj ta prava Koroška je pa ja v Avstriji," ali pa: ‘No, tam nekje na severu ste... Ob avstrijski meji... Severno od Velenja in zahodno od Maribora...", se še posebej trudim razlagati, da smo Korošci tostran in onstran državne meje, da imamo mesto miru, da imajo tudi naša mesta svoja imena in so označena na zemljevidih. Le nekaj več duha jim je treba vdihniti.
Tudi, da ne bo vedno več nesrečnih duš po Ljubljani premlevalo - kje si torej, moja Koroška?
Simona Zavratnik
kosi
TUS - KOSI
podjetje za proizvodnjo netkanih tkanin Stari trg 6a
62380 Slovenj Gradec telefon; (0602) 42-659, n.c. 43-731 telex: 33450 YU KORAF telefax: (0602) 43-795
DEJAVNOST
Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših prizvodov je v tem, da so izdelani iz pretežno naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov.
Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje.
I

S G P KOGRAD DRAVOGRAD
GRADBENO PODJETJE
d. o. o.
SLOVENJ
GRADEC
IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE
Osmo srečanje MČ-jev Slovenije
Na Muti, v organizaciji Rodu Bistrega potoka, je bilo letošnje tridnevno srečanje Medvedkov in Čebelic, torej skoraj najmlajših tabornikov Slovenije.
Tudi udeležba, skoraj dvesto mladih iz domala vseh rodov od Ljubljančanov, Zagorjanov, pa do tistih iz Lendavskih ravnin in onih, ki so že vajeni kraške burje, je bilo na Muti.
To so tista prava, zares prijateljska srečanja, ko te ne muči nervoza tekmovanj. Ogledali so si kraj, muzej, cerkve, Predvsem pa so se imeli prijetno!
Štiri punčke in en resen fant so rekli skupini iz Hoč pri Mariboru
Nam bo uspelo?
Vsa resnost in tragika našega okolja in našega odnosa do vsega, kar se dogaja z naravo, je v tem, da človeštvo ne ve, se ne zaveda, da s tega planeta preprosto nimamo kam iti!
Kljub takim neizpodbitnim dejstvom pa se v naši zavesti do potrebe ohranjanja zdravega okolj najtežje spreminjamo! Tako v Radljah že domala dve leti potekajo izredni napori, da bi naredili vsaj nekaj, vsaj majhen korak k izboljšanju.
Bili so načrti in idejne zamisli skupnega ogrevanja, da bi se rešili na trenutke že kar pravega smoga. Našli so tudi dokaj "prijazna" kuriva s področja bioloških odpadkov iz gozdov - pa nič. Ustavi se pri volji in pri denarju! Morda bolj pri volji? Že vse leto potekajo prizadevanja, za sortiranje odpadkov pa še vedno nič. Zopet menimo, da je posredi denar, pa je in ni. Tudi tu manjka predvsem zavest, da nimamo kam ubežati, če si bomo vse to, kar imamo, onesnažili.
Naši sosedje, denimo v Ivniku, pa že lep čas zelo tankočutno odlagajo v posebne zabojnike ali košare vse odpadke. V prvi vrsti gre za urejenost kraja, na drugem mestu so gospodarski učinki, predvsem pa, je to tudi njihov dohodek in njihova skrb?
Zbiralne košarice v sosednjem Ivniku - Eibiswaldu
Sledovi preteklosti
Po zgoraj prepadnih strminah se je vil leseni žleb, zgrajen lepo in estetsko, kot so znali njega dni
Zapisano najdemo, da je že v začetku stoletja kmet Pogačnik iz Lehna zgradil prve lesene žlebove, seveda za dovajanje vode za njegovo Tovarno lesovine in lepenke v Podvelki. To je današnja Tovarna oken.
To je bil nemara eden najdaljših lesnih žlebov, saj je meril dobre tri kilometre in je dovedel vodo dobrih 70 metrov v strmino tik nad tovarno. Tudi prvotni dovod na Francisovo turbino je bil lesen. Prvotno je bilo treba les obnavljati približno vsakih deset let. Tod so bili nemara opravljeni tudi prvi poskusi impregnacije lesa. Ne najdemo zapisov, s čim so impregnirali, dokazano pa je, da so nekateri trami vzdržali dolga leta. Žleb, prava znamenitost, je bil zgrajen tako, da se je dalo po njem tudi varno hoditi, nekateri pa so si lahko privoščili tudi trikilometrsko plavanje, saj je bila širina za spretnejšega plavalca kar primerna.
teksti in foto k. vaiti
ÈS3Ì>WX
trgovsko podjetje PECA COMAAERCE.doo.
industrijska
prodajalna
V NAŠI PRODAJALNI LAHKO PO UGODNIH CENAH KUPITE:
•	AKUMULATORJE VSEH VRST
•	ELEKTRO IN VODOVODNI MATERIAL
•	BARVE IN LAKE
•	ORODJA
•	ČISTILA
•	ŠPORTNE ARTIKLE
NA VAŠO ŽELJO NAROČIMO MATERIAL VSEH VRST
OBIŠČITE NAS!
RUDNIK MEŽICA, 62390 Mežica, Polena 5, Tel. 0602/35-110,
Telex 33124 rudme, Fax 0602/35149,35203
HOM
OPREMA
VAM V MESECU OKTOBRU NUDI NAJNIŽJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN LEŽIŠČ.
Informacije:
Nova Oprema, Slovenj Gradec,
Stari trg 304,
tel.: 0602 44-185,41-144
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij : PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
(S) lek d.d. OpIblljgiDDD
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d.
61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061)182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061)183-517
BLAGOVNI CENTRI SALON SLOVENJ GRADEC NUDIMO:
VSE VRSTE POHIŠTVA KERAMIKO PREPROGE TALNE OBLOGE PARKETE IN LAKE PLINSKO TEHNIKO
Prepričajte se o bogati ponudbi,posebnost pa so tudi ugodni kreditni pogoji.
Za obisk in nakup se priporoča SLOVENIJALES BLAGOVNI CENTRI SALON POHIŠTVA V SLOVENJ GRADCU.
Mdk< (§)lek
Fotografijo smo potegnili iz Prepihovega foto arhiva in na njej lahko vidite nekoč slavnega Jožeta Smoleta - Božička, levo od njega stoji nekoč generalni direktor Elektrogospodarstva Slovenije Milan Krajnik in desno šef avstrijske elektrarniške družbe Kelag iz Celovca. Vsi skupaj pa so kajpada na Golici, kjer si ogledujejo gradnjo slovite elektrarne.
No, spomin nam sega še nekoliko dlje. Jože Smole in Krajnik sta nato v karavli v Bistriškem jarku odgovarjala na novinarska vprašanja in Krajnik je takrat dejal, da bodo poskrbeli za ljudi, ki se nameravajo izseliti iz te doline. Krajnik je dobesedno povedal, da imajo s tem izkušnje (rudarske škode v Velenju ipd) in da okrog tega ne bo problemov.
Danes Golica obratuje, ljudje so dobili nekaj drobiža, na vse ostale obljube pa je kar pozabljeno. Še pomnite, tovariši?
POSLOVNEŽ JARO D. O. O.
Znani playboy Jaro Medi, še vedno neporočeni, je stopil v podjetniške vode. V Ljubljani je nedavno odprl agencijo za posredovanje letalskih poletov, ki je menda prva v Sloveniji, vzor pa ima v zahodnih flugborse. Na otvoritev svoje poslovalnice je Jaro povabil vso koroško smetano oziroma tudi tiste, ki mislijo, da to so (na Rimski cesti v Ljubljani so bili tudi gospod Andrej Logar ter tovariša Marko Vrečič in Zlatko Halilovič).
Te dni pa smo na Prepih že dobili fotografijo gospoda Medla, ki mu posel menda zelo cveti in se je po prvih napornih podjetniških mesecih že podal na kratek oddih na'Maldive.
Trgovska konkurenca
Prevaljska trgovina pri Riflu je nedavno za svoje kupce pripravila piknik in ljudje so urlikali pozno v noč. Novopečeni trgovec Franc Praprotnik, ki ima štacuno streljaj od Rifiove, pa je že napovedal, da bo prihodnje leto organiziral kar dva piknika.
MEŽIŠKA DOLINA BREZ CEST IN OBVOZNIC
Nedavni obisk Milana Brečka, podsekretarja v Kranjčevem ministrstvu za ceste, v občini Ravne na Koroškem je Korošcem nalil čistega vina. S cesto na Sleme vsaj do leta 2000 ne bo nič, prav tako ni nobenih šans za obvoznico skozi Ravne.
Seveda Ljubljančani niso kar tako. Gospodje namreč dobro vedo, da na Koroškem že gradimo obvoznico v Slovenj Gradcu. Pa si ljubljanske srajce takole mislijo: Če se hočejo Ravenčani voziti po obvoznici, naj gredo v bližnji Slovenj Gradec in se po njej dričajo, kolikor jih je volja.
Obisk iz ministrstva za ceste pa je potrdil še eno domnevo: za cesto preko Slemena je bila v igri vezana trgovina. Javorci in Črnjani boste dobili diabaz, mi pa bomo naredili asfalt.
Kako je že svojčas rekel Slobodan Miloševič?
Malo morgen.
BILANCA
Jesen je čas za jesenska
srečanja na Prevaljah in jesenski
sejem v Radljah ob Dravi.
Bilanca je takšna:
Prevalje:
•	popili 2320 hektolitrov piva,
•	pojedli 72 ton čevapčičev,
•	trgovci so prodali vso staro zalogo.
Radlje ob Dravi:
•	popili 4728 hektolitrov piva,
•	pod velikanskim šotorom pojedli 275 ton čevapčičev,
•	v gostilniškem obračunu si je poškodoval prst direktor gostinskega podjetja Kozjak gospod Konečnik.
ŽABJA
VAS
Naša Koroška vendarle ni tako siromašna, kot izgleda na prvi pogled. Imamo svoje Butale, kar seveda ni od muh, pa tudi Žabjo vas. Ta sicer ni vrisana v svetovnih zemljevidih, zato naše cenjene bralce povprašujemo, katera vasica na Koroškem nosi tudi ime Žabja vas.
BURMANEC SKRUBI
Iz Burme in z dolge službene poti se je vrnil Peter Lenče, bolj znan kot Skrubijev Peter. Sedaj že mesec dni pripoveduje o doživljajih s te trimesečne turneje, vendar ob vsakem bolj delikatnem vprašanju odgovori: "Vprašajte Fajmuta, jaz ne smem dajati izjav (opomba: doktor Fajmut je bil vodja tega službenega potovanja, ki sodi v okvir vojaške tajne)."
Tako Pero ni hotel povedati, koliko zelenih dolarjev so stisnili v žep. Gotovo pa bo zanimivo čez nekaj let, ko bodo po Burmi hodili čudni Burmanci: majhni, s sivo brado, velikim trebuhom...
SPOMINI NA KANDUČA
Kakorkoli že, ljudje v Dra- j vogradu imajo Franca Kanduča, nekoč župana Dravograda, v le- ; pem spominu. S svojo odloč- | nostjo je svojčas preprečil, da bi ! Čivši in Noni kupila dve sicer ; razpadajoči zgradbi v središču j Dravograda. Časi se spreminjajo ! in tudi domači podjetniki bodo ; imeli dovolj tolarjev za ob- ! novitev take hiše. Zato Kanduču \ občinsko nagrado (seveda, če j je še ni dobil)!
......................J
VSA NAŠA POTOVANJA
Po vzoru rubrike Kje so naše ladje tokrat objavljamo zapis o potovanjih Korošcev.
•	Skupina ravenskih Občinarjev se je vrnila s popotovanja po Švedskem. Potovali so z avtobusom, kar seveda pomeni, da to ni bilo potovanje ampak mučenje. Kljub temu so se vrnili nasmejani, vedrega duha in otečenih nog. Fabrika pa se je v tem času resno zamajala.
•	Estradna novinarka Irena Fasvald je obiskala Amsterdam, kjer je iskala izgubljene frike iz Dravske doline. Iskanje je bilo neuspešno, kajti policija je že vse polovila v domačih logih.
•	Pot na Oktoberfest načrtuje skupina Slovenjgradčanov na čelu s slavnim slikarjem Jožetom Tisnikarjem, ki bo s prodajo svoje slike častil to pot na pirovski maraton. Prijave še zbirajo.
•	Brez vsakega "rajzefibra" jo je v Portorož in iz njega mahnil generalni direktor železarne Andrej Kokalj.
•	Naša stara znanka Kobila Suzi pa je potovala do Hude luknje, vendar zaradi te dolge poti vso noč ni spala.
OB DOBER
GLAS
Alfa in omega sejemskega dogajanja v Radljah ob Dravi je bil Marjan Ternik. Mož se je tako trudil, tako vsestransko razdajal za te prireditve, da je na koncu prišel ceto ob dober glas.
To seveda ne pomeni, da je Marjan prišel na slab glas. Gre le za to, da po nekaj dnevnih prireditvah ni mogel več normalno govoriti in mu ni pomagalo niti surovo jajce.
ponovno prvi človek in naj bo tako se na športnem terenu. Igra se lahko
začne," pravi tone
xGxx	x-x-x :.xxx, xxx ,x:x:x::::,:x:x:
Gašper, ugledni
mož Mislinjske
HITRI TONE
Slovenjgraški advokat Tone Koželj je oni njegov pravniški kolega Vilko Cemovšek dan ponovno dokazal, da je še vedno v pripeljal z avtomobilom. To je tudi dobri formi. S Poštarskega doma, kjer so se razumljivo, saj je Tone svoj čas bil državni zabavali koroški pravniki, je pritekel do reprezentant v smučanju.
Rimskega vrelca v istem času, kot se je
PRAZEN
FOTELJ
Zaradi fotelja se je upiral z vsemi štirimi in posebna gasilska enota ga je komaj spravila iz pisarne. Gre
seveda za Koroškega menedžerja iz časa Marije Terezije, ki mu je mehak fotelj še kako ugajal, njegova strokovnost in zmožnost vodenja pa ni dosegla sto pik. Gospodu se je seveda tožilo po Jugi, kjer je bil s časom 50 sekund na sto metrov daleč najboljši, na evropskem trgu pa je treba pohiteti in tam veljajo časi okoli 10 sekund na sto metrov.
■ta
n
MOŽNOSTI ŽIVINOREJE V KOROŠKI REGIJI
Mesnina Otiški vrh se je s prvim julijem letos po sili zakona o zadrugah preoblikovala v samostojno specializirano klavniško predelovalno zadrugo, katere ustanovitelji so Kmetijsko - gozdarska zadruga Slovenj Gradec, Kmetijsko - gozdarska zadruga Dravograd, Kmetijsko - gozdarska zadruga Prevalje in delavci Mesnine, ki so pristopili v članstvo zadruge in vplačali članski delež.
V Mesnini Otiški vrh je trenutno zaposlenih 117 delavcev, od tega jih dela 40 v mali prodaji, 14 v upravni režiji, medtem ko so ostali zaposleni v proizvodnji. Od prvega julija ima Mesnina pri upravljanju tudi upravni odbor, ki ga sestavljajo Ivan Uršič (predsednik zadruge), Ivan Vogel, Edo Lavre, Milan Goršek, Ivan Areh, Jože Temni kar in Katica Javornik.
"Dejavnost KPZ Mesnina ostaja enaka tudi v bodoče, s tem da želimo razširiti poslovanje na uvoz in izvoz ob pridobitvi dovoljenj," pravi direktor Mesnine Otiški vrh dipl. ing.
Ing. Franc Javornik: "Morali bomo premostiti težave, ki nas čakajo
živilske	tehnologije Franc
Javornik in nadaljuje: "Glavna značilnost poslovanja Mesnine v prvi polovici leta 1992 je bila velika anarhija pri ponudbi goveje živine. Pojavljali so se priložnostni kupci, ki so živino preplačevali in odbirali najboljšo. Ponekod so odkup tudi organizirali in organizirano prodajali kvalitetno živino izven koroške	regije. Nam je
večinoma ostajala manj kvalitetna živina, pa še ta v omejenih
Zaradi pomanjkanja krme bodo morali kmetje znižati stalež živine. In kakšna bo ponudba živine prihodnjo pomlad?
količinah. Prav tako je .bilo tudi pri oskrbi prašičev čutiti precejšnje pomanjkanje na domačem trgu, tako da je bilo za oskrbo trga in lastno predelavo potrebno meso uvažati. Glede na situacijo, ki se predvideva v bodočih mesecih, pa se bodo razmere popolnoma spremenile. Zaradi pomanjkanja krme, kot posledica katastrofalne suše, se je ponudba goveje živine povečala in je dvakrat večja od naših potreb. To so v glavnem starejše krave in mlado nepitano govedo. Glede na sedaj veljavne cene pomeni odkup dodatnih 300 glav živine dodatna finančna sredstva v višini 18.000.000,00 SIT, ko jih sami v kratkem času nismo sposobni zagotoviti iz naslednjih vzrokov: prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov je močno padla zaradi nizkega standarda potrošnika, znižanje odkupnih cen in cen mesa bi pomenilo za kmeta še dodaten udarec, manj kvalitetno meso je sposobno le za predelavo, kjer je čas obračanja najmanj 60 dni. Meso za lastne rezerve za predelavo bomo glede na predvidevanja lahko koristili šele spomladi 1993, ko se lahko pričakuje pomanjkanje ponudbe goveje živine, medtem ko rezerve mesa za lastne potrebe pomenijo dodatno obremenitev v financiranju kapitala in stroških skladiščenja oziroma zmrzovanja. Zaradi vsega navedenega upravičeno pričakujemo pri reševanju nastale problematike popolno razumevanje kmetov, aktivno in dobro organizirano delo organizatorjev odkupa ter vsekakor tudi primerne ukrepe oblasti za zagotovitev finančnih sredstev za nemoten odkup in
financiranje blagovnih rezerv in zalog. Seveda pa pri tem smatramo, da je potrebno za obnovitev osnovne črede dodatno vhlevljanje telet za nadaljnjo rejo, kajti teleta se v začetnem obdobju hranijo predvsem s krmili in porabijo manj voluminozne krme kot spomladi. Zato predlagamo zagotavljanje sredstev v ustrezni obliki za nakup in vhlevljanje telet, kajti le tako si bomo tudi za v bodoče zagotovili zadostno osnovno čredo in s tem potrebno količino goveje živine za nemoteno oskrbo trga z mesom in mesnimi izdelki. Odkupna cena za najboljši razred mladega pitanega goveda je trenutno
241,00	SIT za kg mesa, za najboljši razred starejšega goveda pa 166,70 SIT za kg mesa."
IN KAKŠNI SO KAZALCI PROIZVODNJE ZADNJIH DEVET MESECEV?
"Fizični kazalci proizvodnje za devet mesecev letošnjega leta so ugodni, saj je zakol goved ostal na ravni iz leta 1991, nekoliko pa se je zmanjšala, zaradi pomanjkanja pujskov, lastna prireja in zakol prašičev. Proizvodnja mesnih izdelkov pa se je povečala za 10%. Prav tako smo uspeli obdržati obseg prodaje mesa in mesnih izdelkov s tem, da smo razširili prodajo na vso državo. Največji problem pa je še vedno zagotavljanje sprotne likvidnosti in izterjava dolgov pri naših kupcih," pravi direktor Franc Javornik.
F. Jurač
iišlšs

1II1IF*®
Letno kopališče MOJCA Ravne:
Nede^a 18.10.1992 ob 16 ht
Petek 16.10.1992 ob 18 h:
ROCK MARATON
Nastopajoči!
iSBKiiSiŠiSiŠišSiiiSK
LAČNI FRANZ
• SANK ROCK AVTOMOBILI
#• •
vX'X iv!-!*!
• BOMBE
" mjjjjjm



•	ROZLETOVE SANJE
llllll
•	ILEX
REVIJA NARODNO ZAIžA VNIII /41WS/X A'TUTjf^X^
Nastopajoči:
•	FANTJE TREH DOLIN
•	ŠIBOVNIKI
•	KOROŠKI MUZIKANTJE PRIMORSKI FANTJE ANSAMBEL
ANSAMBEL METALURG in
i-j-jlxjxlxW:;:
fi;'v:.;.
ANSAMBEL JOŽETA EKARTA
EDVIN FLISER
lili
♦ ANSAMBEL TONIJA ISKRE
mm
CELJSKI
INSTRUMENTALNI
Modna revija butika NANA z Raven na Koroškem z manekensko skupino STUDIA MiSELA iz MARIBORA. Voditelj programa JOŽE GALIČ (ansambel Slovenija). Obe prireditvi bosta pod šotorom, izkupiček obeh prireditev bo namenjena za obnovo kopališča na Ravnah.
PRISRČNO VABUENI!
lili
NOVO ha RAVNAH
ČEČOVJE 5 (Hotel Merx) Ravne na Koroškem
BOGATA IZBIRA OKEN, SENČIL, VRAT, MONTAŽNIH STEN in HIS!
10 - 35 % popusta
ob takojšnjem plačilu
pridite:	vsak dan od 8 00 do 15 00
ob sobotah od 8 00 do 12 00
Tel.: 0602/ 20-175
JELOVICA
Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini
GALERIJ A N. KOLAR, ŠOLSKA ULICA 5, SLOVENJ GRADEC, SLOVENIJA, TELEFON (3862) 0602 44 044
OBNOVA TRAVNE RUŠE
Piše: Jože Pratnekar
Pridelovanje osnovne živinske krme na travnatem svetu postaja iz leta v leto bolj pomembno. S pravilno rabo ob upoštevanju vseh sodobnih agrotehničnih ukrepov lahko na travinju pridelamo toliko hranilnih snovi, kot jih daje najboljša njiva v ravnini.
Travna ruša namreč zelo ugodno deluje na fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal, na povečanje rodovitnosti zemlje in hkrati ublažuje erozijo v strminah. Delež organske snovi, ki nastane vsako leto z izumiranjem travnih korenin in nadzemnih delov, pomembno povečuje rodovitnost tal.
Travniki in pašniki, zlasti na dobrih razrastiščih, dajejo krmo, ki je po svoji hranilni vrednosti zelo bogata ter lahko v celoti krije potrebe pri prehrani goveda in ovac. Pri pravilni in pravočasni košnji oziroma paši vsebuje travna ruša surove beljakovine in vlaknino v primernem razmerju za prehrano domačih živali. Prav tako se odlikuje z bogato vsebnostjo rudninskih snovi in vitaminov, ki so nujno potrebni pri prehrani in prireji.
Zaradi vsega tega proizvodne vrednosti travinja ne smemo ocenjevati samo po velikosti pridelkov, temveč ima pri tem odločilno vlogo kakovost. S pravilno rabo travinja lahko bistveno zmanjšamo uporabo žit in drugih uvoženih beljakovin pri prehrani goveje živine. Že samo s pravilnim gnojenjem in s pašno kosno rabo lahko povečamo pridelek krme za dvakrat in več.
S stališča energetske bilance je pridelovanje krme na travnatem svetu najbolj ugodno, če to presojamo v razmerju med vloženo in pridobljeno energijo-
V evropskih deželah, kjer so kmetijske površine v pretežni meri poraščene s travno rušo, so na tem področju dosegli zavidljive rezultate.
Tudi pri nas travnati svet pokriva preko 80% vseh kmetijskih površin. Žal
pa so pridelki in kvaliteta živinske krme največkrat slabi. Posledica tega je nizka prireja mleka in mesa ter s tem draga proizvodnja. Tako veliko hranilnih snovi, ki bi jih živina s pridom obnovila za prirejo mleka in rast, zavržemo.
Ta sestavek je predvsem namenjen razmišljanju, kako z obnovo travne ruše pridelati čimveč kakovostne domače krme za živino.
Še nekaj let nazaj je veljalo pravilo, da je travna ruša trajnica in da ji ni potrebno posvečati posebne pozornosti. Dejansko pa imajo vse koristne trave in detelje omejeno življenjsko dobo.
Res je, da naše avtohtone vrste trav in detelj, ki so prilagojene našim neugodnim naravnim pogojem, "rastejo" deset in več let, vendar je produktivnost take ruše izredno nizka. Nove selekcionirane vrste trav in detelj, ki se odlikujejo po visoki rodovitnosti in kvaliteti, pa po petih letih izginejo iz ruše.
Ruša postane redka, razbohotijo se razni pleveli in nekvalitetne trave (ščavje, regrat, zlatica), ki po hranilni vrednosti ne dosegajo detelj in koristnih trav.
To pomeni, da je potrebno travnati svet obnavljati, če želimo, da bodo pridelki kvalitetni in visoki. Vsaka, še tako kakovostna travna ruša ne ostane dolgo visoko produktivna, če je primerno ne oskrbujemo in urejeno ne izkoriščamo za pašno kosno rabo.
Bistveni ukrep za doseganje visokih pridelkov je obnova travne ruše.
Načini obnove travne ruše
Poznamo različne načine obnove travinja. Za katerega se bomo odločili, je odvisno od več dejavnikov (nagib, razgibanost zemljišča, zapleveljenost ruše, vodne razmere v tleh, sestava ruše, način rabe itd).
1. Preoravanje stare ruše
Pri tem načinu jeseni travnik preor-jemo. Zgodaj spomladi zemljišče obdelamo s krožno brano in predset-venikom. Na brazdo potrosimo mineralna gnojila, in sicer okrog 80 - 100 kg P 2 0 5, 120 - 160 kg K 2 0 in 50 kg N (količina odvisna od založenosti tal s hranili). Setev opravimo s posebno sejalnico, s trosilcem za mineralna gnojila ali ročno. Sejemo ločeno, najprej mešanico semena trav in nato detelje.
Sejemo lahko zgodaj spomladi, v marcu in aprilu, ali pa v avgustu in septembru. Za varovalni posevek uporabimo jari ječmen (90 kg/ha, ali mnogocvetno ljuljko 5 do 10 kg/ha). Po setvi njivo rahlo povaljamo. Tak način obnove travne ruše je sicer uspešen, vendar je povezan z visokimi stroški. Poleg tega pa ponekod naravni pogoji onemogočajo tak način obdelave (strmina, razgibanost terena itd).
2.	Kemična priprava zemlje ali minimalna obdelava
Pri tem postopku staro rušo uničimo s totalnimi herbicidi kot sta REGIONE in GRAMOXON. Travno nišo poškropimo spomladi, ko ozeleni. Za en hektar potrebujemo 3 I reglona in 3 I gramoxona. S temi pripravki uničimo vse zelene dele rastlin v ruši. Po 10 dneh zemljišče plitvo obdelamo do globine 5 - 10 cm z rotovatorjem ali frezo. Sledi gnojenje in setev podobno kot pri klasičnem načinu. Obvezno moramo sejati varovalni posevek (ječmen, mnogocvetno ljuljko) in po setvi njivo povaljati.
3.	Uničenje travne ruše z GLYFOSATI
Pri tem načinu spomladi travno rušo uničimo s selektivnimi herbicidi kot so BOOM - EFEKT, ROUNDUP, CIDOKOR itd. Po treh tednih površino zasejemo s travno - deteljno mešanico. Pri tem postopku površinska obdelava ni potrebna. Če nimamo sejalnice, priporočamo tik pred setvijo zemljišče vsaj malo prerahljati s krožno brano. Po setvi "njivo" povaljamo. Sejemo do globine 2 - 3 cm.
4.	Vsejevanje semena v obstoječo rušo s posebno sejalnico
Na absolutnem travinju v hribovitem svetu pri obnovi ruše prej našteti postopki ne pridejo v poštev, saj navadno neugodni naravni pogoji onemogočajo klasične obdelave. Ker pa je tudi na teh področjih potrebno travinje obnavljati z novimi, rodovitnejšimi sortami in vrstami, je v praksi preizkušen naslednji postopek: zgodaj spomladi, ko ruša ozeleni, površino poškropimo z enim od selektivnih herbicidov. Le ta uniči vse širokolistne plevele. Po poteku karenčne dobe vsejemo v rušo posebno
mešanico trav in detelj.
V novejšem času so na tržišču posebne sejalnice (HUNTERS, VREDO, EUROGREEN itd) za dosejevanje semena neposredno v staro rušo. Rezultati so izredno ugodni. Žal pa je cena teh strojev zaenkrat še izredno visoka. Če travna ruša še ni preveč zapleveljena, opravimo samo dosejevanje brez uporabe herbicidov. Velika prednost sejalnice je tudi v tem, da je mogoče neposredno v travno rušo sejati žita, in to brez klasične obdelave.
5.	Dosejevanje brez sejalnice
Ker je nakup specialne sejalnice zaradi visoke cene zaenkrat nemogoč, se pri obnovi travne ruše odločimo za preprostejši način. Po prvem odkosu površino posejemo s travno - deteljno mešanico in "strnišče" povaljamo. Če želimo dosejevati v čredinkah, to opravimo po drugem obhodu živine. Zadnji dan paše v čredinki posejemo seme travno - deteljne mešanice. Živina bo s hojo "zadelala" seme v zemljo. Ta način obnove ruše se je v praksi obnesel, čeprav se s specialno sejalnico ne more primerjati.
O izbiri ustreznih sort in vrst semena trav in detelje ter njihovo razmerje odločajo naravni pogoji in raba travnih površin. Predvsem pa moramo upoštevati naslednje:
•	* podnebne razmere,
•	* vrsto in kakovost tal,
•	* način rabe travne ruše (košnja, paša, čredinska paša),
•	* čas trajanja travne ruše,
•	* lastnosti posameznih trav in detelj.
Priporočamo, da se o izbiri ustrezne mešanice posvetujete s področno svetovalno službo. Pri tem je potrebno poudariti, da izberemo take vrste trav in detelj, ki so selekcionirane na naše naravne razmere.
Kot smo uvodoma omenili, z dosedanjim pridelovanjem krme na travnatem svetu ne moremo biti zadovoljni niti po količini, še manj pa po kvaliteti krme. Eden izmed uspešnih ukrepov je tudi obnova travne ruše z dosejevan-jem. S skrbnim in vestnim delom bomo v kratkem času na naših travnikih in pašnikih pridelali več kakovostne živinske krme. Pri tem pa bo stari ljudski rek, 'da vidim in slišim, kako trava raste", dobil svojo praktično vrednost!
PREPIHOV NAGRADNI
IZLET
Ponedeljek je bil dan poln pričakovanj za učence osmih razredov. Jutro je bilo čudovito jasno in misel na izlet nas je spravila v dobro voljo. Ob pol osmih smo se vsi navdušeni zbrali pred šolo. Pripeljal je avtobus in zrinili smo se vanj. Čez nekaj minut pa smo se že peljali proti Logarski dolini. Imeli smo čudovitega voznika, zato se tudi na avtobusu nismo dilgočasili. S petjem je čas zelo hitro minevai in že smo bili pred vhodom v Savinjski gaj. Kljub veliki gneči smo se sprehodili med pisanim cvetjem in nisi videl koga, ki bi uničeval zelenice. Omamen vonj nam je dal občutek, da smo prišli
nekam, kjer je vse lepo. V eni uri smo si ogledali vse, kar se je dalo videti, in nato smo že drveli proti Zrečam. Vsi dobre volje smo prispeli na cilj. Tam so se šli nekateri kopat, mi pa smo malo preiskali trgovino v bližini. Čas nam je zelo hitro minil in zbrali smo se na ploščadi pred kopališčem. Kopalci so bili še mokri in utrujeni od plavanja, mi pa smo si med tistim časom nabrali novih moči, da je bilo na avtobusu spet živahno. Z majhno zamudo smo se odpeljali nazaj. Vso pot smo se imeli lepo in še makedamska cesta čez Vitanje nas ni pomirila, da ne bi zapeli "Na planini je živel..." Tomaža
D orni c Ij a. Ko nam je že skoraj zmanjkalo qlasu, smo pred sabo zagledali Žerjav, kjer so prvi izstopili. In samo še majhen delček poti nam je ostal do Črne.
Res je bilo med prodajo PREPIHA nekaj zapletov, toda za tako lep izlet se je pa le splačalo. Mnogim bo ta izlet ostal še posebej v spominu, saj smo si ga prislužili z lastnim trudom.
Helena Kos, 8. a OŠ Črna na Koroškem
ŠE ENKRAT O NOV NI
Ker je v prejšnji številki po pomoti izpadel zaključek članka o NOV’NI, ga objavljamo zdaj.
Medicina že dolgo ne viha več nosu nad zdravilnimi zelišči. Nabiralništvo kot dodatna sezonska dejavnost (borovnice, brusnice, gobe) je prav tako vredno pozornosti.
Ali ne bi moglo biti marsikje tudi vrtnarstvo pridobitna panoga, čeprav na majhnih površinah?
Tako lahko nizamo misli in predloge ter jih pretehtavamo, pač v odvisnosti od danih razmer na terenu. Marsikaj od naštetega lahko postane donosna dodatna dejavnost.
Za Nov’no pa na prvem mestu slejkoprej ostaja odpiranje novih delovnih mest, ki jih lahko da samo razvoj celovitega podjetništva. Strokovnjaki Nov’ne so dragoceni svetovalci tudi zato, ker pri ljudeh preganjajo občutek nemoči, ki se je danes marsikje preveč razrasel. S tem pa premagujejo tudi pasivnost in spodbujajo domiselnost po načelu:
nauči ljudi loviti ribe, potem si bodo že sami pomagali naprej.
Doseženi uspehi so dokaz, da je Nov’na na dobri poti.
Marjan Kolar
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE PREVALJE
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM - NA FARI PREVALJE
TEL.: (0602) 33-001,33-002
ŽIRO RAČUN SDK RAVNE: 51830-601-20171
d.o.o. ZASEBNO DRUŽINSKO PODJETJE BERLOŽNIK
POZDRAVLJENI!
GRADITE ALI ADAPTIRATE VAŠO HIŠO ALI STANOVANJE? PRIDITE V NAŠO TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM NA FARI PRI CERKVI NA PREVALJAH IN SE PREPRIČAJTE O VELIKI PONUDBI IN NIZKIH CENAH.
OKNA "IZOLIR" IN POLKNA; FURNIRANA VRATA "SUMO" V RAZLIČNIH IZVEDBAH IN FURNIRJIH; VHODNA VRATA
SPECIALNA PONUDBA!
PARKET-KLASIČNI IN LAMELNI HRAST, BUKEV, JESEN; SCHIEDEL DIMNIKI; KLINKER PLOŠČICE;
IZOLACIJE - STEKLENA VOLNA; ALU PLOČEVINA; VODOVODNI IN TOPLOVODNI INSTALACIJSKI MATERIAL; MARMORNE OKENSKE POLICE;
NA KRATKO:
PRI NAS DOBITE VSE ZA VAŠO HIŠO
ZA GOTOVINSKO PLAČILO 10 % POPUSTA; JEMLJEMO BONE ŽR; MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA (3 ČEKI)
POKLIČITE NAS:
(0602) 33-001 ALI 33-002
VAŠA TRGOVINA JE TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM "MEŽA" D.O.O. PREVALJE
ODDOLŽITEV POMEMBNEMU HOTULJCU
DR. ALOJZ KUHAR 1895-1958
O dr. Alojzu Kuharju se komaj kaj ve. Prvič zato, ker je bil duhovnik in idejno torej na nasprotni strani od slavnega brata, pisatelja in komunista Prežihovega Voranca, drugič pa zato, ker je bil pristaš kralja Petra in politični emigrant od 1. 1941 do svoje smrti v ZDA 1. 1958.
Omenjen je bil kje ob robu, kadar ga pri natančnejšem opisovanju Prežihovega rodu pač ni bilo mogoče obiti. So pa izpričane sitnosti s takratno oblastjo, ko so sorodniki po smrti dr. Kuharja dali na hotuljskem	pokopališču
pritrditi skromno ploščo v njegov spomin.
Zdaj bo molk prekinjen. Župnijski urad Kotlje bo 24. in 25. oktobra 1992 pripravil slavje ob 625-letnici ustanovitve župnije, ki ga bo posvetil spominu na življenje in delo dr. Alojza Kuharja. Kot predavatelji so najavljeni dr. Anton Trstenjak, dr. Feliks Bister, dr. Marijan Smolik, prof. Tone Sušnik ter še predavatelji iz Celovca, Londona in New Yorka. V župnišču bo odprta tudi razstava o dr. Kuharju.
Alojz Kuhar se je rodil dve leti za Vorancem v Kotljah, ko so Kuharji živeli kot gostači na Miheljem. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1918.
Zaradi izrednih sposobnosti mu ni bilo namenjeno skromno delo dušnega pastirja. Bil je član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu I. 1919. Leta 1923 je diplomiral na fakulteti za politične vede, leta 1926 pa je dosegel že svojo tretjo diplomo - tokrat je diplomiral iz prava na Sorboni.
Nato se je vrnil v Jugoslavijo in delal kot zunanjepolitični urednik časopisa Slovenec in radijski komentator vse do napada Nemčije na Jugoslavijo I. 1941. Takrat je skupaj z vlado kralja Petra emigriral v London. Tam je deloval kot vodja jugoslovanske informativne službe. Vodil je slovenske oddaje pri BBC in s svojimi komentarji veliko prispeval k pomembnosti Radia London za Slovence. Pozneje je bil imenovan za ambasadorja pri poljski vladi v izgnanstvu.
Ko so po vojski v Jugoslaviji prevzeli oblast komunisti, je še naprej ostal v Londonu.
Študiral je in I. 1949 doktoriral v Cambridgu na temo o jezikovni meji med Slovenci in Nemci. Bil je tudi med ustanovitelji centralne in vzhodnoevropske sekcije za evropsko gibanje I. 1949.
Od I. 1950 je bil aktiven v odboru za svobodno Evropo v New Yorku kot strokovnjak za vzhodno Evropo. Tam je I. 1958 tudi umrl.
Dr. Alojz Kuhar je bil mož širokega znanja in kulture ter zanesljivo najbolj izobražen Hotuljec. Čeprav trden v svojem svetovnem nazoru je bil znan po svojih liberalnih pogledih na življenje, po svoji duhovitosti in osebnem šarmu, s katerim je pridobil prijatelje tudi med ljudmi z drugačnimi nazori. Z družino se je zmeraj dobro razumel, tudi z Vorancem, z najmlajšim Gusteljnom pa je vzdrževal stike do konca.
n.r.
ALOJZ JERČIČ PREGLEDNA RAZSTAVA 1979
Nedvomno je zanimivo, kadar imamo priložnost spoznavati nekajletni opus umetnika, ki se je tam nekje na drugem koncu sveta srečal z izzivi civilizacije, čisto drugačne od naše, s tradicijo, ki korenini v povsem različni duhovni dispoziciji, kot je naša. Alojz Jerčič živi na Japonskem že dvanajsto leto. Tja ga je pot zanesla kot nade polnega samoukega kiparja z Mute, kar ni bilo prav nič pretirano posebnega, če je že od mladih nog ob očetu kovaču živel med rjastimi kosi železa, ki je v teh prastarih fužinarskih krajih nekakšna "materia prima", ki je zaznamovala generacije tamkajšnjih domačinov. Kasneje, ko se je tudi sam zaposlil v kovačiji, je, dovolj pogumen in senzibilen, začel oblikovati človeške figure, ki so se sprva le mukoma izvijale iz težke in zgnetene gmote sive žlindre. Sčasoma pa je razvil nekakšno samosvojo ikonografijo s humanističnimi podtoni, ki je bila kljub preprostemu pripovednemu značaju dovolj sugestivna, da je pritegnila pozornost občinstva in poznavalcev. Jerčič je začel delovati v samorastniških kolonijah in na simpozijih, denimo tistem v Trebnjem na Dolenjskem, znanem centru domačih samoukih ustvarjalcev. Bržkone bi postal eden izrazitejših koroških samoniklih umetnikov, ki jih sicer ravno na tem koncu Slovenije ne manjka, če ga ne bi v svet ponovno odgnala neugnana, nekolikanj avanturistična radovedna žilica, ki ni prav pogosta pri k lokal-patriotizmu nagnjenem koroškem človeku.
Umetniško oblikovalsko skušnjo z Mute je Jerčič od-
-1992
nesel s sabo na Japonsko, v drug in drugačen svet, ki pa je v novejšem času navzlic spoštovanju lastne tradicije neverjetno odprt za vse, kar prihaja od drugod, še posebej iz Evrope. Razbrzdane, trpeče in grobe človeške figure, surove v obdelavi in tipično samorastniško nebogljene so pri japonski publiki evocirale globoko humanistično sporočilo, kakršno lahko povzamejo le ljudje, ki so na svoji koži doživeli strahoto atomske kataklizme in jo v skladu z japonsko filozofijo o življenju na njim lasten način in v smislu priznanja nekakšne intimne kolektivne krivde vgradili v svoj vsakdanji način razmišljanja. Alojza Jerčiča oziroma Aliosa, kot mu pravijo znanci v njegovi domovini, in njegove kipe so opazili. Že prvo in vsa
a leta je veliko in s precejšnjim uspehom razstavljal. Sčasoma pa se je pod vplivom japonske pokrajine, tamkajšnje tradicionalne umetnosti in značilne japonske kontemplativne duhovnosti, v katero je zlagoma preniknil, njegovo kiparstvo začelo spreminjati. Skulpture izgubljajo vsiljivo narativno enoznačnost, forme pridobivajo čvrstejši kiparski volumen, ki ga v razliko od zgodnejših del, za katera je bila značilna groba ekspresivna tekstura površine, omejujejo gladko brušene ploskve čistih in v uravnoteženem ritmu valujočih kontur. S pasionirano delavnostjo, ki jo med drugim omogočajo na Japonskem razvite visokoteh-nološke zmožnosti varjenja, se je lotil kompliciranega sestavljanja objektov, ki bodisi v valujočih kipečih formah silijo v nebo ali pa se kot mobili v delikatnem iskanju ravnotežja razvijajo v horizontalnih smereh. Simbolni jezik teh kipov se je zlil z njihovo zunanjo dekorativno funkcijo, tako značilno za Japonsko, kjer je umetnina praviloma brez predsodkov vključena v bivalni ambient. V nekaterih skulpturah pa je vendarle ostal nadih evropskega ideološkega konteksta, vezanega predvsem na tradicijo krščanstva. In ravno zaradi tega in v srečnem spoju z vzhodnjaško miselnostjo je lahko ustvarjalnost Alojza Jerčiča morda v enaki meri zanimiva, če ne intrigantna tako za japonsko publiko, kot tudi za domačo, slovensko, pred katero se kipar po desetletni odsotnosti tokrat predstavlja.
Marko Koša n
DIALOG • varjeno železo, 1989
m
ČRNA
KRONIKA
Temeljna značilnost minulega obdobja črne kronike na Koroškem je, da prevladujejo manjše tatvine in namerno poškodovanje tuje lastnine. Čeprav gre zvečine zares za manjše tatvine ali odtujevanje, kot je običajno zapisano v policijskih zapisnikih, le ne moremo mimo starega pregovora, ki pravi, da iz malega raste veliko, torej da tudi te majhne tetvine niso tako nedolžne, kot bi morebiti sodili na prvi pogled. In še ena značilnost - ki pa je naši severni sosedje naj ne vzamejo takoj kot splošni napad nanje - Se vedno namreč Avstrijci pri nas radi pregloboko pogledajo v kozarec. A kaže, da poskušajo premamiti naše policaje tako, da za volan posadijo žensko - žal prav tako vinjeno. No, naši policaji so sicer običajni ljudje in niso imuni na ženske čare. Vendar služba je služba in eshivaže Avstrijcev se - za zdaj - niso kaj prida obnesle!
Kriminaliteta
Gospod, ali tovariš, najbrž pa kar kakšen lump z imenom NN (neznani storilec), je 9. oktobra v Šolskem centru v Slovenju Gradcu odnesel jeans jakno last K.D. Okradeni prosi storilca, naj mu jakno vrne vsaj do prihodnjega pusta, sicer ne bo mogel na pustni ples kot kavboj. Njegovo dekle namreč bojda ljubi le "prave moške". Ti pa so običajno v škornjih.
Prav tako NN je bil na delu v slovenjgraškem skladišču kmetijske zadruge. Odnesel je kar 40 kilogramov mlekovita. Najbrž gre za "Freudov kompleks”: ko je bil storilec še mlad, je bil premalo časa na materinih prsih. Ali holj po domače: prehitro so mu "odtegnili cuclje"!
Morebiti je bil celo NN iz "prejšnjega vica" tisti, kije prišel na kratek obisk v prevaljski vrtec in iz ženske torbice odnesel 5000,00 SIT. Bojda je za seboj pustil sporočilo, da "želi zgolj preveriti, če bankovec ni ponarejen." Bivša
posedovalka bankovca ga tem potom obvešča, daje to že sama preverila!
NN pa ostaja še kar naprej na delu: na Karavaningu Muta je vlomil v gostinski lokal Lovec. Ob tem pa je - kot kaže zaradi odvrženega cigaretnega ogorka -izbruhnil požar in nastala je škoda v višini 250.000 SIT. Nov dokaz za to, kako je kajenje lahko vsestransko škodljivo.
Lovca pa seje šel neznani storilec, kije 16. septembra v oboru last I.Z. ustrelil jelena damjaka.	Gre najbrž	za
"nedeljskega lovca", ki mu je bilo dovolj streljanja na glinaste golobe in je sklenil upleniti še kakšnega "glinastegajelena”.
Hudo jezen ali pa žejen je moral biti BJ., kije 6. oktobra pred hišo v Kadušah postavil Molotov koktejl. Najbrž ni vedel, daje to zelo "žgoča pijača". Koktejkl je eksplodiral in povsem uničil predpražnik. Morebiti pa gre pri B.J. za hudo	psihološko	obremenjenost iz
mladosti, ko je moral nenehno poslušati znano realsocialistično geslo:	"Pred
vstopom očisti čevlje!" Maščevanje je sladko!
Svoje rodbinsko drevo življenja si je želel ustvariti neznani storilec. Kaže, da je podrobno prebral Darwina in po njegovi teoriji je lastnici S.J. ukradel dve palmi v lončnicah. Povsem je bil najbrž (upravičeno?) prepričan, da je njegov praded še živel na palmi. Bojda je drugo palmo ukradel, ker naj bi njegov praded imel dvosobno stanovanje.
Policija bo veijetno imela precej lahko delo pri razrešitvi primera Ukradena čelada. Za zdaj (še) neznani storilec je 5. oktobra izpred gostilne Na klancu v Dravogradu s tamkaj parkiranega mopeda ukradel čelado. Storilca je verjetno treba iskati med stalnimi gosti lokala, ki so svojim pivskim tovarišem potožili, da jih žena zvečer po njihovi pivski turi običajno pričaka z valjarjem v roki. Motoristična čelada je v takšnem primeru lahko učinkovita zaščita proti
mačku in glavobolu naslednjega dne. Ne da bi želeli delati nelojalno konkurenco, ampak temu bi lahko rekli tudi Bayer-jeva čelada.
Pred sodnikom za prekrške se bo znašel R.R., ki je pred trgovino Borovo na Prevaljah z lovskim nožem grozil V.J. Bojda ima za to dejanje dobro opravičilo. V.J. naj bi mu namreč, ko je zagledal njegove nove čevlje, zabrusil: "Ni slabih cest za Borovo gume! "
NN (saj še vedno veste: neznani storilec) je 23. septembra iz delovnega stroja, last podjetja Nivo iz Celja, odtujil (policijski žargon) 2oo litrov nafte. Nivo podjetja je s tem znižal za 10.000 SIT. Za koliko se bo znižal "nivo" v njegovi denarnici, ko ga bodo pripeljali pred sodnika, še ni znano.
D.T. je utemljeno osumljen, da je iz hiše na Lešah (ne svoje) v začetku julija odnesel dva bankovca za 1000 in 500 tolarjev. Sodnik mu zagovora, da je želel samo pomagati in dovolj zgodaj "znucane in neugledne bone” zamenjati za nove Prešerne in Plečnike, najbrž ne bo upošteval kot olajševalno okoliščino.
Dingo
Najdeni sta bili tudi dve kolesi. Tistega pred Namo v Slovenj Gradcu je verjetno zapustil nekdo, ki si je v tej trgovini kupil novega. Najdeno kolo na avtobusni postaji v tem kraju pa tudi ne preseneča: nekdo je ugotovil, da je Koratur kljub vsemu bo(jši od Pedaltura.
Za konec pa še ena policijska: če boste te dni nekje na Gori (priljubljeno Prežihovo ime za Urošljo goro) srečali kakšnega policaja, ki bo nekaj iskal, vam zaupam skrivnost: povsem možno je, da išče nedavno tega izpred srednje kovinarske šole na Ravnah ukradeno gorsko kolo.
T.I.
ZMOIICA MARIBOR		
POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja) Tel.: 0602/41 -595, 41 -813		B	A Abanka d. d. Ljubljana
PREDSTAVNIŠTVO: -	RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941 -	RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL 24, -Tel.: 0602/21-346 -	DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071 V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN NE PUSTITE SE PRESENETITI!		61000 Ljubljana, Titova 40 / tel. 061 112 112 / fax. 061 314 535r ABANKA P.E. MARIBOR AGENCIJA SLOVENJ GRADEC Šolska 5 / tel. 0602 42-116, 42-117 fax. 0602 41-012 BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI		
Omorika d.o.o. drevesnica
Koroška cesta 44,62366 Muta Telefon / Telefax: 0602/61 319
Nudimo vam po ugodnih cenah: sadike za pogozdovanje, pestro izbiro okrasnik sadik (cvetoče grmovnice, okrasne grmičke, okrasna drevesa), sadike za žive meje, sadno drevje starih sort,...
Izdelujemo tudi načrte za ureditev okolja hiš in parkov. Izbrane oz. načrtovane sadike po želji tudi dobavimo in jih posadimo. Najdete nas na Koroški cesti 44, Muta, na Caravaningu, nasproti prodajalne Gorenje in tovarne Muta. Pokličite in obiščite nas, vsak delovni dan od 6.00 do 14.00, v soboto od 6.00 do 14.00, ne boste razočarani!
TO JE
ŠPORTNA REVIJA
■KIPA
IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU!
V Dart klubu Lečnik na Ravnah se ponašajo z lepimi uspehi
DRŽAVNI PRVAK SREČKO KUZMA NA EVROPSKO PRVENSTVO V ANGLIJO
%
Potem, ko so pred leti v Bistroju Lečnik na Ravnah postavili mize za igranje biljarda in kasneje še avtomate za dart (elektronski pikado), si najbrž niso mislili, da bodo imeli v svoji sredi tako kmalu državne prvake. In prav to se je zgodilo. Po dobrem letu dni, odkar je organiziran dart klub Lečnik, je njihov tekmovalec, 30-letni Srečko Kuzma, na zadnjem državnem prvenstvu v Sežani prepričljivo osvojil 1. mesto med posamezniki in bo skupaj z Borisom Žigantejem iz Sežane, ki je bil drugi, nastopil na Evropskem prvenstvu v Doncastru v Angliji od 23. do 25. oktobra 1992. Poleg omenjene dvojice bosta v Veliko Britanijo odpotovali še dve prvouvrščeni dekleti s prvenstva v Sežani, med njima Dravograjčanka Rebeka Špiljak.
“Na državnem prvenstvu je nastopila peterica članov dart kluba Lečnik," pravi Srečko Kuzma. "Dosegli smo lepe uspehe. Poleg posamičnega naslova državnega prvaka Slovenije sem z bratom Ivanom zmagal tudi v igri dvojic, medtem ko sta drugo mesto osvojila Roman Kričej in Davorin Rataj, ki sta tudi člana našega dart kluba. Skupno je v Sežani nastopilo kar 128 tekmovalcev in tekmovalk, zato menim, da smo dosegli izjemen uspeh."
Sicer pa je Srečko Kuzma pričel igrati dart tako kot drugi, bolj za šalo, za kakšno pijačo ali žetone, kot sam pravi. Skoraj redno trenira, tudi 3 - 4 ure na dan, kajti želi se čimbolje pripraviti na EP v Angliji. Pravi, da je to težak šport, ki zahteva precej telesne pripravljenosti, saj mora biti tekmovalec nenehno na nogah in stati pred tarčo, potrebna pa je tudi ogromna koncentracija pri igri.
“V letošnjem letu beležim izredno dobre rezultate, ki so bili tudi pogoj, da sem se plasiral na državno prvenstvo. Tako sem zmagal na treh turnirjih, v Sežani, v Ljubljani in na Ptuju, medtem ko sem bil v Ankaranu drugi. Maja lani sem sodeloval na svetovnem prvenstvu v Celovcu in bil med
posamezniki uvrščen od 10. do 13. mesta. Prvič sem bil na tako uglednem tekmovanju, kjer zvečine nastopajo profesionalci. Tudi do nastopa na EP v Angliji si ne obetam prav veliko, čeprav imam sedaj že kar nekaj izkušenj z velikih tekmovanj. Bomo videli!" z nasmehom poudarja Srečko Kuzma.
V dart klubu Lečnik so ponosni na lepe uspehe svojih tekmovalcev, saj so
prišli v relativno kratkem času. Mednje sodi tudi odlično 9. mesto Marjane Vrhovnik na SP v Celovcu maja lani in pa 4. mesto Srečka Kuzme pred dnevi na turnirju Alpe - Jadran v Velikovcu. Kot pravi tehnični vodja ekipe Tomo Lečnik, imajo trenutno v klubu registriranih 20 članov, ki redno vadijo. Prirejajo tudi turnirje, na katere redno vabijo kakovostne igralce darta iz Slovenije in iz tujine. Tako so lani gostili na Ravnah celotno ameriško reprezentanco, ki je sodelovala na SP v Celov-
cu, med njimi tudi sedanjega svetovnega prvaka.
In kakšna igra je sploh dart, o tem Tomo Lečnik: "Začetki te igre so bili s kovinskimi konicami (steel dart), šele kasneje se je pojavil elektronski dart ali soft dart (mehke konice), ki je prišel iz Amerike. Američani so bili tudi pobudniki organiziranja svetovnih prvenstev, ki so bila doslej štirikrat. Bistveno je, da igralec stoji pred aparatom v oddal-
jenosti 2,45 m, na katerem je pritrjena okrogla elektronska tarča, ki registrira mete. Na tarči je 20 polj ter zunanji in notranji krog. Zunanji krog šteje dvakratno vrednost polja, notranji pa trikratno. Na aparatu je možno igrati veliko število iger, toda na EP in SP se igra le igra 501 ali duble out (dvojni zaključek)."
Ivo Mlakar
Člani Koroškega atletskega kluba z Raven so že končali letošnjo sezono na prostem. V tej številki objavljamo rezultate z mitinga v Pragi in dosežke koroških tekačev na domačih mitingih in državnih prvenstvih.
■	PRAGA: 800 m - Uroš Ver-hovnik (8. mesto), Dani Ošep (9. mesto) in Gorazd Podržavnik(13. mesto)
■	NOVO MESTO (letos najmočnejši mednarodni miting pri nas): 800 m - Uroš Verhovnik (3. mesto) z osebnim rekordom 1:51.04, Robi Brezovnik (6. mesto), Luka Iritinger (7. mesto)
■	CELJE: 800 m - Uroš Verhovnik (2. mesto), Dani Ošep odstopil
■	BREŽICE: 400 m - Uroš Verhovnik (1. mesto), Luka Leitinger (6. mesto), 1500 m - Dani Ošep (3. mesto)
V Novem mestu je potekalo državno prvenstvo za pionirje. Mojca Leitinger je osvojila
Uroš Verhovnik, KAK Ravne
srebrno medaljo v teku na 600 metrov, Marko Kobovc je bil tretji na 300-metrski progi, prav tako pa so bila tretja dekleta v štafeti 4 x 100 metrov.
Na mladinskem državnem prvenstvu, ki je bilo letos v Mariboru, se je odlično odrezal Robi Brezovnik. Poslal je državni prvak v teku na 800 metrov in zasedel drugo mesto na 1500 metrov. Njegov klubski kolega Janez Štern je osvojil
** **«***»***«**************************************************! «	S
ZMAGA SAMORASTNIKA V	j
AVSTRIJI	^
K
O
Ekipa Invalidskega športnega društva Samorastnik l Ravne je osvojila 1. mesto na odprtem državnem S prvenstvu Avstrije v sedeči odbojki, ki je bilo 3. oktobra v » Dunajskem Novem mestu. Med ekipami iz Madžarske, ; Avstrije in Slovenije so Ravenčani v vseh šestih tekmah S zmagali z 2:0 v nizih. Drugo in tretje mesto sta na turnirju l osvojili madžarski ekipi Vasakarat iz Szombathelyja in ; Pecs, četrti pa so bili odbojkarji ekipe AVS Dunaj. Ekipa * Samorastnika je igrala v postavi: Homan, Kragolnik, ; Ozmec, Motoh, Zupančič, Medvoz, A. Urnaut in M. I Podgoršek.	“
Ivo Mlakar. ;
bronasto kolajno na 800-metrski progi.
Kljub izrednim uspehom pa je koroška atletika prav malo zastopana v medijih. V športnem uredništvu Prepiha bomo odslej bolj pozorni na dosežke Koroškega atletskega kluba in jim glede na uspešnost odstopili tudi naše športne strani.
Iz zgoraj objavljenih rezultatih je razvidno, da je bila letošnja sezona precej uspešna za Uroša Verhovnika iz Slovenj Gradca, pa čeprav je ta slovenski reprezentant imel
resne težave s poškodbo. Enaindvajsetletni Uroš je tako dosegel v Novem mestu osebni rekord na 800 metrov (1:51.04), kar je drugi najboljši čas letošnje atletske sezone v Sloveniji. Ni dvoma, da ima ta mladi atlet v sebi še precej rezerv, s katerimi naj bi prišel prihodnjo sezono do še boljšega časa. Seveda pa je vse odvisno od možnosti za zares kakovosten trening, ki zavisi od razpoložljivih finančnih sredstev.
RokTamše
Športne igre varstveno delovnih centrov v Črni
GOJENCI ŽELJNI REKREACIJE
Zavod za delovno usposabljanje mladine v Črni je bil ustanovljen leta 1968 in je bil v glavnem namenjen delovnemu usposabljanju otrok in mladostnikov z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju. "Z leti smo se razvili še v center za usposabljanje otrok z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju," pravi ravnatelj Črnjanskega zavoda Marjan Lačen. "Usposabljamo otroke in mladostnike z več motnjami, zaposlujemo in skrbimo za varstvo odraslih oseb z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem razvoju in vršimo preizkuse usposobljenosti absolventov osnovnih šol s prilagojenim učnim programom. Skrbimo seveda tudi za športno aktivnost naših gojencev. Tako smo v okviru specialnega olimpijskega gibanja že bili organizatorji zimskih športnih iger. Tokrat smo v Črni pripravili prvo športno rekreativno srečanje Varstveno delovnih centrov Štajersko - Koroške regije v letnih športih," je povedal Marjan Lačen.
Tekmovanja so potekala na prenovljenem stadionu v Črni, ki se ponačša z novo atletsko stezo oziroma s prevleko iz tenisita. Zbralo se je 56 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih delovnih centrov, tudi odraslih duševno prizadetih, ki so se pomerili v atletiki, metu žogice in namiznem tenisu. Največ uspeha so imeli prav gojenci domačega zavoda, ki so osvojili kar šest prvih mest.
Ivo Mlakar

ODMEV: POZDRAVLJENA KOROŠKA, TUKAJ,
KJER SI!
ALI: REGIJA NAJ BO OD PREBIVALCEV, NE OD POLITIKOV!
Ne mislim odgovarjati g. Voji Močniku, ki je odgovorni urednik Prepiha, pa tudi občinski funkcionar. Upam, da ni Prepih začel s tem člankom predvolilne kampanje, vsebina in ton pa sta gotovo bolj funkcionarska kot uredniška.
Članek škodi skupnim interesom Korošcev (s tem mislim prebivalcem vseh štirih koroških občin), zato ker članek daje lekcijo predvsem slovenjgraški občini, odnosno nekaterim njenim funkcionarjem na neresničnih, ali še bolje, potvorjenih dejstvih, ker, če bi resnica bila taka kot je napisano v Močnikovem članku, potem ne bi pisal teh vrstic.
Prepričan sem, da "problemov odnosov" med občinami ne čutijo občani, ampak samo nekaj vročih glav predvsem med politiki, naj bo tudi moja med njimi, če hočete. Lahko bi dokazal, da:
-	ni bilo in ni afere z muzejem,
-	ni nobene afere z Domom starostnikov,
-	ni taktične zavrnitve "identitete Koroške",
-	ne morem razumeti besed: "nepravočasna razlaga argumentov za gradnjo trgovskega centra ",
-	kakšna skrita selitev Zavoda za šolstvo? Naj to "tajnost" razkrijem:
Sklep 4. razširjene seje Sveta koroških občin dne 17. 2. 1989 pa se glasi takole, citiram:
Točka 2: Prostorska problematika Zavoda za šolstvo SR Slovenije - Enota Dravograd.
Sklep: Predsedstvo Sveta občin Koroške regije se je seznanilo s predlagano spremembo lokacije Zavoda za šolstvo RS Slovenije - Enota Dravograd in podpira predlog enote za preselitev sedeža iz Dravograda v Slovenj Gradec.
Predsedstvo podpira predlagano spremembo pod pogojem, da preselitev sedeža enote ne bo negativno vplivala na uspešnost dela in da to ne bo zahtevalo dodatnih fizičnih obveznosti občin Koroške regije.
Zavod se je res premislil, toda šele leto in pol po tem sklepu, zaradi tega, ker smo le s težavo zagotovili primerne prostore.
Za mene je Močnikovo pisanje o tajnosti prava parodija. Sklep je bil sprejet na Ravnah, predsednik sveta je bil v tem mandatu ravenski predsednik skupščine, gospod Močnik je bil tudi tedaj občinski funkcionar, mene pa ni bilo na tej seji.
Mislim, da ni nič hudega, če je na Koroškem tudi nekaj problemov, ki zahtevajo od funkcionarjev in od nekaterih drugihm ki naj bi skrbeli za počutje in reševanje problemov prebivalstva regije, da so stalno z dušo in telesom pri svojem delu, ki največkrat ne pozna delovnega časa in ne dovoli, da bi se ukvarjali še s čim drugim, kakor s funkcijo, ne glede, kako je plačana. Taka je bila pač odločitev vsakogar, ki se je podal na to pot. Naše delo je nehvaležno.
Narobe pa je, če se nasprotja, ki so največkrat v različnih pogledih in razlagah, izkoriščajo v najslabše namene in skušajo ustvarjati popačene resnice. Namen takega početja ne more biti koristen, temveč poguben.
Očitno so ljudje, ki bi radi bili ali pa pogrešajo medobčinske partijske sekretarje. Ti so imeli moč in orodje, da so stvari urejali po telefonu, zato je bilo na videz problemov manj, posledice teh obdobij pa so danes vidne in očitne.
Vse kaže, da Korošci v večini ne poznajo in ne trpijo za problemi, ki jih ima nekaj funkcionarjev. Številke kažejo, da je življenje zaokroženo v regiji, da regija v resnici živi, da so občani po dolinah v medsebojni odvisnosti, pa če to hočejo, ali nočejo.
Politika pa si privošči tudi tako krutost, da celjski predsednik skupščine g. Rojc med poslanci v parlamentu izrabi misli nekaterih ""sodobnih koroških "zgodovinarjev"” in predlaga regijo razrezati. Tako bi izginila še teoretična možnost, da bi Korošci dobili v državnem zboru poslansko mesto.
In seveda, kdo drug bi naj bil spet kriv za tako potezo, če ne slovenjgraški funkcionarji.
Koroška enotnost in vzajemnost do mere, ki jo življenje in prilike pogojujejo, bo gotovo storila največ za identiteto te regije. Pri tem je potrebna tudi določena načrtnost. In če smo Slovenjgradčani imeli pripombe na predlog, posebej na financiranje in postopnost, še ne pomeni, da smo proti, ali po Močnikovo, zavrnili predlog. Če bomo vsi po vrsti začeli označevati vsak svojo dolino, namesto regijo, ali oboje hkrati, to zagotovo ne bo v prid identitete!
Za drugo koroško gimnazijo smo se taktno, povsem javno, borili in ne netaktno, in še se bomo, ker smatramo, da bi lahko več učencev nadaljevalo šolanje na gimnaziji kakor sedaj, če bi obstajala tudi v Slovenj Gradcu taka možnost. Kljub nekaterim novostim v programih se letos lahko šola v srednjih šolah na Koroškem le nekaj nad 60% vseh, ki so končali osemletko (lansko leto le 54%). Zadovoljiti bi se morali še le pri 70 do 75%. Zdravo "rivalstvo" ne bi škodilo k\’aliteti in učenosti maturantov.
To naše gospodarstvo je trenutno v resničnih težavah, v eni občini bolj, v drugi manj. Rojeva pa se malo gospodarstvo, počasi, ampak vendarle je tu. Brez kadrov ne bo šlo, in sama izkušnja pove, da so domači kadri najboljši.
Torej bodimo Korošci, četudi mislijo nekateri drugače. Drugačnost izkoristimo za produktivna dejanja. Tri doline, vsaka s svojimi prvinami in svojostjo, živijo v enem prostoru, to je gibanje v koroškem trikotniku. Tega gibanja je čedalje več in s tem bodo tudi nasprotja, vsaj taka, s katerimi se borijo nekateri, čedalje manjša.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec JANEZ KOMUANEC
SE ODMEV
parodija -e z (gr. parodia, para-, ode pesem) pesem ali leposlovno delo sploh, ki obravnava šaljivo, neresno snov, posnemajoč obliko in ton kakega resnega knjižnega dela, prim. travestija (France Verbinc, Slovar tujk, CZ 1979, str. 526)
Če ne bi šlo za tako resne stvari, bi rade volje spregledal še marsikatero napako v preciznosti izražanja in urejenosti pisanja g. predsednika izvršnega sveta. Tako pa oporekam tudi oznaki o "pokorjenih dejstvih " in "izkoriščanju v najslabše (kvečjemu pogubne) namene".
G. Komljanec ne misli odgovarjati, pa je kljub temu odgovarjal, a ni odgovoril. Namesto tega daje lekcije kar počez, trdi, kako bi (med drugim) lahko dokazal, da ne more razumeti nekaterih besed, ob tem pa nekatera nepotvorjena dejstva enostavno spregleda.
Če se bi pustil zavesti v osebna obračunavanja, bi na tem mestu grobo izkoriščal prednost, ki mi jo daje položaj urednika Prepiha. Zato se bom omejil le na bistvena vprašanja.
PRVIČ: Uvodnik v 14. številki Prepiha je bil naravnan predvsem na poziv vodstvom koroških občin, da uredijo svoje nakrhane medsebojne odnose. Zaradi želje po aktivnem sodelovanju so bili nekateri temeljni kamni spotike neposredno navedeni.
DRUGIČ: Soglašam, da problemov odnosov med občinami (še) ne čutijo občani - ti jih (na žalost) čutili šele bojo.
TRETJIČ:	Predsedstvo Sveta
koroških občin je leta 1989 res sprejelo sklep o soglasju k preselitvi Zavoda^ za šolstvo. Tu nesporazuma ni. Če pa aktualno vodstvo Dravograda izve za de facto preselitev zavoda šele po izvršenem dejstvu, dobi razkrita "tajnost" druge dimenzije.
ČETRTIČ: So stvari, celo veliko jih je, za katere se je treba v regiji skupno dogovoriti in kjer solo akcije ne morejo dati željenih rezultatov. Mednje sodi tudi izgradnja mreže šol, pa muzeji, pa knjižnice... Med osnovna načela lepega vedenja pa sodi tudi, da se je treba dogovorov držati.
In PETIČ: Če na spornih točkah, kot trdi g. Komljanec, ni nerazčiščenih odnosov, sem se z veseljem pripravljen opravičiti za svojo zmoto. Vendar sem zmoto pripravljen priznati šele v primeru, če Komljančevo mnenje podpiše vsaj še eden od predsednikov vlad ostalih treh koroških občin.
Urednik V. Močnik
ODMEV: NEKEGA AVGUSTOVSKEGA VEČERA...
Tako ali podobno se začenja večina zgodb, ki so mi jih pripovedovali, sem jih kasneje prebiral in jih sam pripovedoval svojim otrokom. V njih pa razkrival hudobne in poštene junake in njihova dela.
Podoben občutek sem imel tudi ob prebiranju pisma g. G. LAJMIŠA v pismih in odmevih v Prepihu, dne 16. 9. 1992. Svoj članek začenja z besedami gornjega naslova, hudobni junak sestavka pa sem jaz.
Na gospoda ali gospo LAJMIŠ je prav ta vroči avgustovski večer deloval toliko depresivno, da sta na hrbtno (zanju bjanko) stran dopisa o namenu preureditve kolesarnice v trgovino svoji sosedi dala pisno soglasje. Dvomim, da je tudi na ostalih 14 (štirinajst) stanovalcev, ki so svoji sosedi dali soglasje, vplival vroč avgustovski večer. Najverjetneje so s svojim podpisom sosedi res hoteli zagotoviti delovno mesto in se s tem odpovedati uporabi namensko uporabljene kolesarnice.
Med podpisanimi stanovalci sta bila tudi oba etažna lastnika v stanovanjskem bloku Čečovje 53. Zaradi tega je Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem pričelo postopek za pridobitev ustrezne upravne dokumentacije pri SO Ravne.
Med postopkom pridobivanja upravne dokumentacije so se tudi stanovalci, ki so že dali pisne izjave na skupnem sestanku, premislili in nas o tem obvestili. Zaradi spremembe svojega stališča sta se zakonca LAJMIŠ oglasila na Stanovanjskem podjetju. Že pred njunim obiskom smo iz kupoprodajne	dokumentacije
ugotovili, da sta se odpovedala nakupu oz. točkovanju skupnih prostorov. Zaradi tega smo menili, da kljub solastništvu skupnih naprav in funkcionalnega zemljišča nista solastnika spornega prostora (v bloku so skupni prostori še pralnica in prostor za hišni svet).
Res sem jima poskušal pojasniti možnost razreševanja tovrstnih sporov v nepravdnem postopku, saj je podjetje, kot pretežni lastnik stanovanj v bloku, zainteresirano za pridobivanje prihodka prepotrebnih sredstev za izboljšanje in obnavljanje slabega stanovanjskega fonda. Imenovanima sem tudi dejal, da v Stanovanjskem podjetju ne bomo spreminjali svoje odločitve ter ne bomo ustavljali postopka za
pridobitev upravne dokumentacije. Svetoval sem jima, naj to storita sama, kot solastnika v stanovanjskem bloku.
Ker upravno dokumentacijo in najeme poslovnih prostorov ureja delavka s Stiriamo zaposlitvijo, jima zaradi njene odsotnosti nisem mogel pokazati soglasja, ki ga je v vročem avgustovskem večeru pod-. pisala gospa LAJMIŠ.
Predlagal sem jima, naj se oglasita na referatu za drobno gospodarstvo, saj je tam zadnji odločitveni nivo v pridobivanju obrti. Sam pridobivanja upravne dokumentacije ne poznam v celoti. Upam le, da so ju tam po najkrajši poti naslovili na pravi naslov, kjer sta očitno tudi bila. Postopek pridobivanja ustreznih soglasij pa smo prepustili upravnim organom SO Ravne in posredovanju pritožit-vene stranke.
O načinu in ekonomiki oddajanja in preurejanja skupnih prostorov v poslovne prostore pa le to:
iščemo predvsem soglasja lastnikov in pretežnega dela najemnikov,
-	skupnih prostorov ne oddajamo v celoti, ampak zagotavljamo njihovo potrebo za stanovalce,
-	pridobivamo ustrezno upravno dokumentacijo za preureditev, zagotovimo odjemno mesto za vodo, elektriko in toplotno ogrevanje (če je to potrebno),
-	vse stroške preureditve nosi najemnik sam,
-	najemnina prične teči ob usposobitvi poslovnega prostora.
Stroški preureditve katerega koli skupnega prostora v poslovni prostor so v avgustu 1992 znašali 40.437,00 SIT.
Najemnina za prostor Čečovje 53 bi že v septembru znašala 5.058,00 SIT.
Tako bi bila investicija Stanovanjskega podjetja z revalorizacijo vred pokrita v desetih mesecih in ne v 15 do 20 let, kakor trdi g. LAJMIŠ.
Seveda je račun pri večjih poslovnih prostorih bistveno drugačen.
Zgodba Nekega večera... se prav zanimivo razplete. Saj pozitivni junak, ki se ni mogel upreti vsem velikim urbanističnim posegom v njegov življenjski prostor, odločno poseže v razrešitev majhnega problema in pri tem tudi uspe.
Gospod LAJMIŠ ob zaključku želi, naj bo njegova zgodba poučna tudi za druge. Tej njegovi želji se iskreno pridružujem.
Prosim, da v podobnih primerih pretehtate svojo odločitev - se zamerite sosedu že ob njegovi želji in ne takrat, ko že gojijo upanje, odvisno tudi od vašega neodločnega koraka.
Morda pa mirno življenje le ni zgolj popolnost brez hrupa, ropota
ob dostavi blaga in prostorov na parkirišču. Gotovo je mirno življenje tudi sožitje z bližnjimi sosedi.
Za Stanovanjsko podjetje in mene osebno je kljub zakonskim možnostim spora zadeva odprtja trgovine v kolesarnici bloka št. 53 končana. Bojim pa se, da ni za gospoda Gustava LAJMIŠA.
Neimenovani direktor Stojan GERDEJ
"Vpotoku Suhi bo tekla kri...?" -drugič
(odgovor na članek iz št. 15/92, z dne 1.10. 92)
Ali sploh ima smisel reagirati na časopisne obtožbe Marije Tomc in Štefke Javornik??? V kolebanju sem se vendarle odločil za demanti neutemeljenih in neresničnih navedb omenjenih avtoric spornega članka.
O vezni betonski plošči nad dovozno potjo so doslej največ "kraha" naredili ravno Tomčevi in Javornikovi in o tem pisali po raznih časopisih, na kar pa mi,Poberžnikovi doslej nismo reagirali.
Menim, da je prav, da bralci Prepiha in občani koroških občin spoznajo tudi drugo plat medalje in si potem sodbo ustvarijo sami.
Bogato gradivo v zadevi z vezno ploščo iz zajetnega sodnega spisa bom skušal strniti in povedati bistveno.
Sporna plošča je bila zgrajena med matičnim objektom in garažo že leta 1968, ko tod še ni bilo nobene ceste, ampak le hišno dvorišče. Za vse omenjene zgradbe je bilo izdano uporabno dovoljenje. Ob graditvi dovozne poti leta 1974 občina ni zahtevala odstranitve plošče, saj ta plošča takrat nikogar ni ovirala. Šele vrhovno sodišče Slovenije je stvari postavilo na pravo mesto, v posledici česar je bil tožbeni zahtevek za odstranitev plošče pravnomočno zavrnjen.
Če bi bila vezna plošča res zgrajena na črno, potem ne bi uživala pravne zaščite na vrhovnem sodišču in na občini, ki je izdala lokacijsko dovoljenje za gradnjo nad ploščo. Po vseh mukotrpnih postopkih plošča torej ostane, to pa je tudi v našem interesu.
Tomčevi in Javornikovi pa so resnično na črno zgradili oz. postavili objekte, kar sta avtorici spornega članka pozabili povedati. Tomčevi so že pred leti ob koncu dovozne poti postavili garažo brez dovoljenja. Javornikovi pa so spomladi 92 začeli z gradnjo garaže ob dovozni poti cca. 20 cm ob obstoječi Čapelnikovi garaži in pri tem pozidali oz. "zazidali" edino okno Čapelnikovega objekta. Kljub odločbam inšpekcije o ustavitvi črne gradnje Javornikovi vztrajno gradijo naprej.
Jasno je, da sta avtorici spornega članka napadli mene in našo "na črno zgrajeno" vezno ploščo samo zato, da bi prikrili svoje črne gradnje in da bi med občinstvom izzvali javno obsodbo Poberžnikovih.
Da pa bi zadevo bolj potencirali, sta si avtorici izmislili nadaljnji scenarij, češ, da sem jima še isti dan, ko sta se vračali s skupščine, grozil in eno celo udaril in jo vlekel za lase. Moram povedati, da sem tega dne, kot sicer vse delovne dni v tednu, bil v Avstriji, kjer redno živim in delam.
Ob pričujoči ofenzivnosti avtoric članka bi se za očitano ravnanje gotovo moral zagovarjati, če bi bile obtožbe resnične. Seveda pa je po drugi strani tema objave neresnic v spornem članku dejanje, ki je vredno pregona.
Ali ima vse to sploh smisel???
Milan Poberžnik Viktringerplatz 9/A 9073 Viktring
MALI OGLASI
PIANINO PETROF (nov, nerabljen, z deklaracijo) prodam po izjemno ugodni ceni. Infor-macije na Tel.: 21 505 med 18 h in 19h
Prodam podstrešno stanovanje v izmeri 33 m 2 na Lesah pri Prevaljah. Tel.: 33193
ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI
(0602) 23-399, 23-004 SREDA: 17.-19.
PON.-PETEK: 12.-13.
POD ŠIFRO PRIJATELJ
KRIŽANKA
V
MERX
Turistično gostinsko podjetje
KOŠENJAK
Dravograd
RESTAVRACIJI NA KLANCU (KAISER) smo za vas pripravili BOGAT IZBOR šestnajstih vrst PIZZ
(pizza Košenjak, Mediteran, Capricosa, Siciliana, pikant, sadna, grajska,.,.)
Priporočamo se za obisk !
Naročilnica
Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha,
62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5.
Naročnino bomo obračunavali tri mesečno vnaprej.
Naročam časopis PREPIH
Ime in priimek __________________________
Kraj in poštna št. ______________________
Naslov _________________________________
Podpis _________________________________
Naročilnica velja za leto 1992 in do preklica.
Rgciondle«;
d.o.o. SLOVENJ GRADEC
VEDNO NAJCENEJE
-	OKNA-POLKNA-ROLETE -VRATA FURNIRANA
-	GARAŽNA IN VHODNA VRATA
-	FURNIRANE STENSKE OBLOGE
-	PARKETI VSEH VRST
-	LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE -OSTREŠJA VSEH VRST -TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC«
-	VSE VRSTE REZANEGA LESA
ZA
GRADITELJE
ZA
GRADITELJE
ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE!
KLIČITE-PRIDITE-ODPELJITE
INFORMACIJE: TEL. 0602 41-160,41-941, FAX 41-063

VAS VABI, DA OBIŠČETE
•	blagovnico v Mislinji, kjer se lahko po opravljenem nakupu ob bogato založenih policah, tudi izdatno in poceni okrepčate
•	gradbeni servis Slovenj Gradec s popolno ponudbo vsega gradbenega materiala po najugodnejših cenah.
•	tekstilne trgovine: Elegance, Vesna, Ciciban in Konfekcijski čevlji, kjer so odlično založeni z vsemi artikli za prihajajočo zimo.
Pridite, pričakujejo vas!
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI!
VELEBLAGOVNICA
nama
RAVNE, d.o.o.
V veleblagovnici "NAMA" Ravne lahko kupite po ugodnih plačilnih pogojih med drugimi tudi:
□	modno jesensko in zimsko konfekcijo
□	metrsko blago za zimske plašče po ugodnih cenah
□	modne dodatke (bižuterija)
□	športno konfekcijo EDELWEISS
□	lepo aražirana darila
KDOR IŠČE, TA NAJDE .... V NAMI
suve		1 i
		
TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE
Nudi svojim odjemalcem pestro ponudbo:
•	VSEH VRST PREHRAMBENIH IZDELKOV
•	ALKOHOLNE IN BREZALKOHOLNE POJAČE
•	ČISTILA, PRALNE PRAŠKE, GALANTERIJO
Dejavnost opravljamo v Koroški regiji in izven
Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskih podjetjem in družbenih prehranam.
su V< L
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, lax 42-264
I		D.O.O. MIKLAVC		Avstralsko združenje
				SLOVENSKIH
Ker živlienie potrebuie varnost m m m 	' —- ^		TRGOVINA		POSLOVNEŽEV
> Q>		TURIZEM		vabi k sodelovanju podjetnike in obrtnike iz Slovenije, ki se želijo poslovno uve-
w		GOSTINJSTVO		Ijavljati na avstralskem tržišču.
		KOMISIJSKA		Informacije: ASTOR d.o.o., Prežihova 24 p.p. 12 - Ravne na Koroškem Tel.: 0602/ 23-094, Fax.: 0602/ 23-599
		PRODAJA		
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA		Tel.: 0602/ 72-736 v		
		SE PRIPOROČAMO		i
Slovenj Gradec Vorančev trg 2				
				
Tel: (0602) 41-842,		PREPIH		
41-843		Od javnosti odvisen časopis. Izdaja ČZP » VORANC « d.o.o. Ravne na Koroškem. Direktor: Niko R. Kolar.		
PREDSTAVNIŠTVI:		Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniško oblikovanje Toni Pogorevčnik. Naslov uredništva : Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št.:(0602) 22-999. Tiska Grafika Prevalje. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za infomiranje		
				
Ravne na Kor.: 23-759		št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.		
Radlje ob Dravi: 73-025		Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.		
M