Štev. 6. V Ljubljani 1- junija 1883.	Leto XIII.
ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
P o g r
Oh zdri v trg som poto vài. Pred kóèn nizko tam ostal.
To kÖdo je pozabil svet ; Ponižna je iu starih lčt.
Pozfmski sneg je streho vdrl, Vihiir stekla jej vsa p otri.
Ostavili so jo ljudje, In zaklenili vrata nje.
Pred njó sem pre.mišljdval n^m, Odpravil d dlje se pot&n.
Pred bflìm dvòrom sem ostal, Gospòdstva mu ogledoval.
Ponòsen dviga se v nebó 'S	TiVnvm pnàepó.
Rumeno solnce ga žari, Ki ókna, strého mu zlati.
Tu narod zbran čakaj e zre, In vratom se teči\j ndprč.
èb.
Na pragu črni zdaj možjč Dvigni mrliča na rame.
Zapöje pévcev zbi»r moèdn, S cerkvé zapöje zvón glasan.
Pogrébnik mòli vsak živi» ; Ljubili so ga vsi gorkó.
Zavila dólga se vrstà In mimo kčče z njim je šla.
V tej kóèi mož je ròjen bil, A v dvöri smrtne srage lil.
O skòraj ga pokrije grob, Konča mu s vitli se pokòp.
Spomin mu s tem se ne končii,
"S
Saj mož rodil se nij zamdn, In tródil se je nófc in dan.
A kdtfr se déla ne boji, NI smrti se mu biiti nij!
F. Krik,
Lesena polenta.
(Pripovedka.)
-"WPP ili sv. Talentina je bil še razsvitljen od solnčnih žarkov; a preko Soče •Ä/J-: p<> lepoj laškej. uže z mrakom pokritej dolini, prepililjava! je žehladeri 1/ veter ter ljudem naznanjal, da so uže minuli lepi in prijazni večeri -^ifcž - poletne dòbe. ter je zdaj mnogo ugodnejše posedati v kuhinji okolo
i ognjišča, nego h izprehajati se po polji pod milim nebom ; zatorej je v Ylési star kmet sklical svojo družino pod streho in dejal ženi. naj se podviza s polento, *) ker tuji gost je truden in bi ne bilo lepó, ako bi se moral brez večerje podati k počitku.
V	tem se približa mlad gospod, sede v kuhinji k starčku na klop in mu pripoveduje, kako je izgrešil pravi pot tor prišel k njemu v vas mimo lepe cerkve, v knterej je ravnokar ogledal si oltarje in podobe svetnikov ; pri' poveduje mu tudi o drugih cerkva in lepih poslopij, katera je videl hodeč po širocem svetu ter mu pravi, da je zdaj na poti iz Dunaja, kamor je bil šel obiskat plemenito gospó, katera mu je bila velika dobrotuica v mladosti, in hvaležnost ga je gnala obiskati jo, ker mu je mnogo pomagala, da se je izučil umeteljnosti slikarstva. — V tem je gospodinja skuhala polento, vklopila jo na štirivoglato deščico ter jo z nitjo razdelila na kosce. Gostoljubni kmeti?- vzame steklenico, natoči črnega vina iz sodea, katerega je imel za vrati pod stolbarni, a mlada čečica je prinesla iz omare košček sira.
Tujemu gospodu, katerega hočemo imenovati Dragotina H., zdela se je ta njemu nenavadna večerja zelò čudna, da-si mu je prav dobro dišala.
V	o večerji vpraša IVragotm starfcka to in ono, napos\ed tudi po osoloah njegove družine.
Starček mu odgovori : „Otroci, katere vidite tukaj, so moji vnuki : njihov oče, moj zet, peljal je nekoliko žita v mesto na prodaj in ga do jutri večera ne bode domóv ; mati otrokom, moja jedina hči, umrla je ob istem času. ko je zagledalo to dekletce luč sveta," pri teli besedah pokaže s kazalcem na čečieo. v katere očeh so se zal>1 estéle debele solze.
Dragotin. Lepa in zala deklica je to; ali je tudi pridna?
Starček. To pa to; pridna je. da bolj pridna ne more biti. V vsem je podobna svojej rajncej materi. Ime smo jej dali Milka, kakor je bilo tudi materi ime. Da je lepa, to je res, ali kaj pomaga lepota ubogej deklici, ako nima premoženja ; delati in potiti se bode morala ves čas svojega življenja, ako bode hotela živeti.
Dragotin. Telesna lepota je večkrat zrcalo tudi dušne lepote; kadar }Iilka odr-aste. dali jej bodete lepo doto, omožila se bode in postane sama svoja gospodinja.
Dobrovoljni starček na te tujčeve besede z glavo zmaje, ter ne ve. ali bi se smijal, ali kaj druzega dejal. Dragotin videč, da starček molči, želi mtt
*) Polenta je jed iz turšične moke. podobna kranjskim „žgancem" s tem razločkom, da se v kotličku skoraj do trdega skuha ter se potem v podobi hlebca vklopi (iztrese) na ■Štirivoglato deSčico.
S3
lehko noč ìd ittEe: „Deščico, na katerej je bila polenta, dobro operite: jutri hočem jaz za kosilo polento pripraviti." To rekši. otide po stolbah V
spalnico.
n.
Druzega jutra je bilo nebó jasno in zlati solnčni žarki so se razlili pO vsej dolini. Dekleta iz vasi so šla pojoč na polje -; pastirji, žimo na pašo /. noč. pripovedovali so si. kaj se jim je pretočeno noč sanjalo : pridni >0 skrbni oratarji so se na poti k vsakdanjemu delu pogovarjali od dovršen«* setve in trgatve ; sim ter tja je bilo slišati tudi vesele ptičke žgoleti in zdel«» se je človeku, kakor da hi lepi jesenski dan segel vzpomladi v roko.
Kakor bi se za vse to nič ne brigal in bi mu nič mar ne bilo vse to. kar se godi okolo njega, sedel je mlad mož na stolu pod orehom, ki je rasel pred hišo našega kmeta. Na mizi pred njim je stala prazna polentina de.šči<*a t on je ves zamišljen gledal vanjo, risal iu slikal, ogledoval jo od vseh stran' ter ae veselo nasmehi val. — Dolgo je tako sedel pod orehom. kar ga pride Milka klicat, da bi šel v hišo južinat. Dragutin vzdigne glavo, nasmehne selci- reče, naj bi šla babici povedat, da bi on rad nekaj z njo govoril
Ivo je babica prišla, pokaže jej Dragotin polentine deščico. Babica j'' pogledu, zelò se začudi ter reče: rO Hog moj! vi ste pač dober človek. Moj stari hode moral drugo deščico za polento napraviti, to uže vidim. Ali vaša polenta, ki ste jo tukaj narisali, kakó je- podobna, dà — še mnogo lepša je» kakor jo mi kuhamo. In ta dva kosca tukaj, uzé sla z nitjo razdeljena, ir> tudi liit tukaj čez polento — o Bog ! kako ste mogli vse to tako natanko narisati. A zapodite to muho proč. da vam ne utnaže vašega dela," pristavi babica in maline z roko nad muho. da bi jo zapodila. Ali kako zaradi V lice od sramote, ko vidi. da je bila muha pri polenti le naslikana, ter se n«1 dà o<Ipoditi.
.To polento." reče Dragotin, dali bodete vašoj Milki za doto. kadar se bodo možila. Po póludne hočem podobo še nekoliko popraviti, da delo iz-vršim, in potem se takój podam na pot v Oglej in od ondod v Benetke in v Rimili.
Več let je preteklo od tega dneva, ko se je bil slikar, ki je bil polento narisal. ločil iz tihe doline. .Milka je postala cvetoča devica ; bila je čedna-pobožna iu pridna. (ìospod župnik óne vasi so jo večkrat priporočevali drugi"1 dekletom v vzgled in posnemo, in vsak. kdor jo je poznal, moral jo je spoštovati-
Peter, sin imovitega kmeta, mislil je uže večkrat, da bi dobro bilo, akt» bi pošteno Milko svojim starišem za nevesto pripeljal. (Ž njo jo uže nek oli" kokrati na sejmu o tem govoril.)
Ker se pa na kmetih večkrat zgodi, da stariši pri ženitvi svojih otrok le na denar in premoženje gledajo, a malo nato, kakšne lastnosti ima nevesta-zatorej se je Peter zelo bal. da bodo tudi njegovi stariši njegovej želji naspro" tovali. Šel je torej k gospodu župniku. ki so bili ujoc njegovega očeta, in jim razodel svoje, misli o Milki t«r jih prosil, naj bi oni, kot dober duhovni oče, dobro besedo izpregovorili zanj pri njegovih stariših glede žen i t ve 8 po' hožno in pridno Milko.
Peter si je izbral dobrega posredovalca svoje prihodnje sreče. Za nekoliko dni se je uže raznesla po vasi novica, da se hode Peter, sin imoviteu* kmeta, poročil z nhožno pa polteno Milko.
IV.
Bilo je necega dne ob času trgatve. V Yléso pride bogat plemenitaž. gospod St..., ogledovat svoje polje. Ker je bil Milkin ded njegov naselnik. ki mu je polje oskrboval. pride plemenitaž tudi njega obiskat in ga vprašat, kako je zadovoljen z letino.
Pred odhodom mu reče plemenitaž : „Slišal sem. da bodete kmalu omo-žili vašo vnnko Milko in jej dali med drugim tudi nekaj posebnega za doto: rad bi hi di jaz videl óno leseno polento, o katerej se pripoveduje po vsej okolici.
rO gospod, le norčija je to," reče Milkin ded. „druzega ni kakor priprosta polentina deščica, malo pomazana z rumeno barvo. (Tže davno sem jo hotel razsekati in ogenj ž njo zakuriti, vzlasti v pretečenej zimi, ko smo imeli tako hud mraz: ali moja stara mi tega ni pripustila, in verjemite mi gospod, da še denes misli, lesena polenta jo bode zveličala."
Ker je plemenitaž gospod St. le prosil in prosil. da bi mu starček pokazal leseno polento, stopi kmetič v hišo ter se kmalu vrne s svojo ženo, ki je imela namalano polento skrbno zavilo v ruti. — rDà," reče žena odgrinjajoč deščico, „jaz imam še zdaj veliko zaupanje v to slikarijo, ker óni mladi gospod, kateri jo je narisal, in katerega ime stoji tudi tukaj pri polenti zapisano, rekel mi je. da bode ta podoba mojej vnuki še lepo doto prinesla. Mladi gospod je bil takó dober in prijazen ter je govoril takó resnično, da inu moram verjeti, (ilejte. milostivi gospod, ter mi povejte, kako se vam do-pade lesena polenta. .Jaz bi je ne dala od hiše sama ne vem za koliko nò !"
Plemenitaž ogleduje nekoliko časa naslikano polento in reče : „Veste kaj, ljuba moja! dajte jo meni in... molčite, saj'je nočem zastonj. Rekli ste, da bode ta polenta vašoj vnuki doto prinesla : če jo pa bote imeli le v ruti zavito, prevrtal jo bode še kukee : a jaz vam dam za njo sto zlatnikov. Nu. ali ste zadovoljni ?"
„0 gospod moj ljubi," vi se le šalite z menoj ubogo revo. Kdo bi bil takó neumen in bi dal toliko denarjev za to leseno igračo," reče babica osupela.
„Bodi si igrača ali ne, mož beseda ostanem ! Prinesite jo jutri v mojo graščino in takój vam odštejem sto zlatnikov."
Druzega dne je bila Milka za slo cekinov bogatejša, in o sv. Martinu tudi žena Petrova, s katerim je dolgo srečno in zadovoljno živela. Lesena polenta, pravijo, da je spravljena v T urinskem muzeji v Italiji, kder se še denes vidi.	(Po „Prijatelju° 1855. 1.) !

_ ! -	Ne dražite psov.
./•JjiarnejSek je izvršil ljudsko šolo in oče so ga dali pokarije učit. Kakor j^Av vsakem večjem mestu pekarski dečki uže zjutraj nino raznašajo kruli in žemlje po kavarnah, gostil nicali in drugih hišah, takó je moral tudi .laruejček vsako jutro nositi kruh v bližnjo krčmo, ki je- bila zunaj mesta.
T tej krčmi so imeli velieega psa, Kastorja. kateri je bil po noči vselej odvezali, (la je mogel po dvorišči hoditi in hišo čuvati. Zjutraj rano so Ka-
storja vselej zopet priklenili na verigo, da ni mogel nikogar popasti in ugrizniti , ker Kastor je bil zelo hud pes. Kadar -je .Taruejček zjutraj prišel do rečene krčme, bil je Kastor uže priklencn ter je mirno ležal pred pasjo hiäco, ki ni bila daleč oil dvoriščinih vrat.
Jarnejček videč, ila je pes priklenen, tpr inu ne more nič žalega storiti, stopil je k njemu, ter ga je dražil, kolikor je znal in mogel. Kastor se je na to vselej zagnal v Jarnejčka, kazal mu je svoje ostre zobé in režal
vanj, ali — J ani ej ček je bil dosti daleč od njega in Kastor ga ni mogel popasti.
čim bolj se je pes jezil in zaletaval v Jarnejčka. tem bolj ga je dražil hudobni deček. In takó je delal vsako jutro. Zamän so ga opominjevB® domači ljudje, da naj pusti psa pri miru in ga naj ne draži; Jarnejč.k je znal na vse to odgovoriti : rPes mi ne more storiti nič žalega. ker je I privezan."
S tem vsakdanjim draženjem je bil pes še bujši ter je uže iz dale! poznal dečka, ki mu je nagajal. Kadar koli se je Jarnejček le blizu hiše prikazal, uže je pes kakor bésen skakal ter je s silo hotel odtrgati verigo, na katerej je bil priklenen. A to se je Jarnejčku takó dopalo, da je psa še bolj dražil. Nu, prišlo vica pravi: Yrč gre k studencu, dokler se ne o bije ; in tako je bilo tudi tukaj.
Necega lepega jutra so pozabili krčmarjevi psa na verigo pripeti. NilnV ni mislil na to; ker je Kastor lepo mirno ležal v pasjiei.
Kmalu pride Jarnejček na vrata s košaro različne pekarije.
Kastor je ležal mirno, da-si je Jarnejčka takój spoznal.
Vrata na dvorišče zatvorivši, stopi Jarnejček k pasjiei, da bi pozdravil Kastorja po svojcj starej navadi. Nič hudega sluteč, približa se do pasjieej ah joj ! zdaj je bilo drugače. Pes skoči na Jarnejčka s toliko togoto. da je bil takój na tleh in košara s kruhom mu je odletela na jedno, a kapa na drugo stran. Siromak Jarnejček se je hotel psu iztrgati, ali vse zaman : pe» gaje pritiskal na tla in ga grizel od vseh straui. da je bil ves krvav. Na silni jok in stok hudobnega dečka in lajanje psa priskočil je k sreči hlapce ter je iztrgal Jarnejčka pasjim zobem. Težko mu je slo to delo izpod rok. In kakšen je bil Jarnejček ! ves krvav in ranjen je ležal póliimrtev na zemlji, da ga skoraj niti spoznali niso. Odnesli ga so na dvorišče, ondu ga slekli, z vodo umih in potlej položili v posteljo. Zdaj še le so videli, kako je po vsem telesu, in še posebno po obrazu ranjen in raztrgan.
Krčmar je takój poslal po pekarja. pri katerem se jo Jarnejček učil ter je hlapcu naročil, da naj pripelje s seboj tudi zdravnika.
Kmalu prideta obà in se zelò ustrašita. Zdravnik mu je takój rane izpral. obvezal jih in rekel, da naj pošljejo po Jarnejčkovega očeta. Druzega dne pridejo ubožni oče iz vasi M i lin ovca in se bridko razjokajo, ko vidijo svojega razmesarjenega sina. Vprašajo ga, kako se je to zgodilo iu Jarnejček, jim vse pové po pravici. „Nesrečni otrok," rečejo oče, „koliko krat seui ti dejal, in tudi v šoli si slišal toliko krati, da ne draži psov !"
„Oče !" reče bolni Jarnejček, „oprostite mi, hudo sem kaznovan za svojo nepokornost."
Več dni je moral Jarnejček mirno ležati, in preteklo je več tednov, predno je popolnem ozdravel. Brazgotine na obrazu so mu se pa poznaj? ves čas njegovega življenja in ga opominale na óni grozni dan pri krčma rji na dvorišči, kjer je bil tako hudo kaznovan za svojo nepokorščino, lehkoumnosfc in predrznost,	(»<S»*ìh3v j
Ä.,	Bratovska ljubezen.
^jj|van in Josip ata bila pólubrata. Wan je izgubil mater, ko je bil komaj /ßi ! Stiri leta star ; a zdaj je bil v petnajstem letu svoje dube, krepkega telesa in prava očetova podpora. Najlepše na njem pa je bilo to. da je bil mirnega in dobrega srcà. Svojega pet let mlajšega bratca je odkritosrčno ljubil.
Ali Čudno ! Josip, ki je bil bolj slabotnega in drobnega telesa, ni imel mirnega Ivana rad : dà, še celò sovražil ga je. < »če in mati sta Ivana zelò ljubila ter neposlušnega in ošabnega Josipa večkrat opominala. naj bi posnemal starejšega brata. A bilo je vse» zaman ! V Josipovem srci je sovraštvo tem bolj kipelo, čim bolj je spoznal, da starisi njegovega pólubrata ljubijo. Nagajal mu je, kadar in kjer koli je mogel. Ivan ga je večkrat vprašal, zakaj ga neki takó sovraži?
rKer ti mene sovražiš.- odgovoril mu je Josip.
_ Kakó je to mogoče. da bi te jaz sovražil ? Kje sem še pokazal svoji; sovraštvo do tebe ?"
„Vem, vem, da si ti vselej nedolžen; samó jaz sem vsega kriv! Ali povej mi vender, kakó je to. da imajo oče tebe rajši nego li mene?4
„Toga jaz pač ne ve vem, Josip, ali imajo mene rajši ali tebe, vender pa mislim, da imajo oba enako radi. Tebe le zato večkrat svare, ker ne bodiš rad v šolo, se rad potepaš in izogiblješ vsacega dela/
„Kaj bom neki jaz delal!" kriči Josip. „Morda naj drva cepam, ali naj orjem in sejem ? Ha, ha !" smeje se porugljivo.
„Tega ni1odgovori mu J van mimo, „.ili dmga Jaža dela bi lehko opravljal, n. pr. živino pasci, ali jej pa d o ina krme pokladal. materi drva v kuhinju nosil iu kaj taeega. Ako pa nimaš nobenega dela, lehko bi kaj koristnega citai in se učil/
„Dà, dii! pa jaz vender vem. zakaj mene oče nimajo takó radi kakor tebe. Cuj ! samó zato ne. ker me ti pri njih opravljaš in lažeš o meni. Takó je! Jaz vem, vse vem!" vpil je Josip.
Ivan je bil zelo žalosten, ko je slišal brata takó govoriti. Od njega se, je obrnil ter šel ua svoje delo; rad hi bil bratu dejansko pokazal, da ga res ljubi.
Bilo je neko nedeljo po póludne. Mati so šli malo k sosedovim, a oče na polje gledat žita in pšenice, ki je ravno dozrévala. Tudi Josipa ni bilo donni. Ivan je bil sam v hiši ter je Čital na bukvice družbe sv. Mohorn. V tem hipu mu nek ropot zunaj v kuhinji zadoni na ušesi. Ivan hiti gledat, in v kuhinjo prišedši, vidi na tleh sklednik. Posoda, ki je bila v njem. ležala je razdrobljena na tleh.
„Bog moj!" vzklikne Ivan. „Kdo je to storil?" Takój odprè kuhinjske duri. ki so bile samó priprte ter pogleda na dvorišče; a na dvorišči ni bilo nikogar. Zdaj hiti k sosedovim po mater. Materi so se solze vlile po h ci, ko ogledajo lepo drago posodo, vso razdrobljeno na tléh.
Pol ure pred večernieami se vrnejo oče domóv. in nekaj pozneje tudi Josip. Oče so bih zelò nejevoljni, ko vidijo in slišijo, kar se je zgodilo.
Obrnejo se k Josipu ter inn rekó : .Josip ! to si ti storil ! Ti si zelò razposajen in poniglav deček. Povej mi. kje si bil v tem času ?"
Josip obrne oči v tla ter za nekaj časa, kakor bi mu nžć jok po mislih hodil, odgovori: „Dil. dà. vsega sem le jaz kriv. da-si me še celo doma ni bilo."
„Kje si bil?" vprašajo ga oče ostreje.
„Pri Korénovem Juriji."
„Ali ga res ni bilo doma ?" vprašajo oče Ivana, in ko jiin tudi la pritrdi. pravijo jezni :
„Mačka vender ne more kaj tacega storiti, ker takó visoko ne more skočiti, dart-i je stol poleg stal. Kdo je vender to storil ?"
Ako bi bili Josipa opazovali, ko so oče blizu sklednika stoječi stol omenili, lehko bi bili videli, kako je deček obledel, a kmalu ga je strah minul in nekako predrzno je odgovoril na očetovo vprašanje:
„Ker je bil Ivan sam doma, on mora znati, kdo je to storil ?"
Oče in mati pogledajo Ivana, češ. ali ni inorda on posode vrgel na tla.
„Povej nama po previdi, ali ti veš. kdo je to škodo napravil," rečejo oče z resnobnim glasom.
Milo je pogledal Ivan pólubrata Josipa, da mu je kri švignila v lice ; potem so je ozrl na stariše. rekoč : -Jaz res ne vem, kdo je to storil : jaz tega storil nisem !" To izgovorivši pocedila se mu je debela solza iz modrega očesa po lici. In ta solza je bila znamenje njegove nedolžnosti.
Tri fcetrt na 4ve je minulo, in vsi se odpTavijo k veterniram.
„Po Korénovega Jurija greni." reče Josip ter otide. Ros je šel proli Korénovim, a ondu na voglu jo zavije na drugi pot v gozd. Zakaj pa vender ni šel k večernieam ? Nemirna vest v njegovem srci mu ni dala mini ; nekaj mu je vedno oponašala takó glasno. da si deček ni upal iti v cerkev pred živoga Bogi. Hotel se je iznebiti tega očitanja in zato je šel v gozd.
Ilodil je uže debelo uro po goxdu uevedoč čimu in zakaj. Naposled se je naveličal in se obrnil proti domu. Zdajci mu pade nekaj na um ter sam v sebi reče : „Aha ! ondu vem za gnezdo : ondo v skalnatej steni so kovački : morda so užč godni, ka-li ?"
To rekši, hitro stopa in hiti proti kraju, na katerem je bil globok prepad: Stena se je dvigala naopično ; ua njej ni bilo nobene rastline. Harno na vrli u ob njej j« rasici košat grm. Ne daleč od tega prepada je peljala stezi, po katerej so hodili ljudje iz visi h kovaču, ki je bil önokraj gozda.
Josip stopi k grmu. Na robu stene poklekne, prime se za grm ter sc počasi sklone. Tu pod grmom ugleda v skali luknjico in v njej mlado ptičke ; bili so res užč godni.
„Pač so lepi ti ptički ! Jednega bi rad imél !" reče sam v sebi ter se še bolj skiónc, da bi mogel z rokó segniti do gnezda. Ali preveč so je bil sklonil, telò se nagne čez rob in — -— deček bi ležal v prepadu razbit, ako bi se ne bil čvrsto poprijel za grm. Zdaj je siromak visel v stnrtnej nevarnosti. Iz vsega grla je kričal : „Joj ! joj ! pomagajte, pomagajte ! Oče. mati,
Ivan ! Jezus, Jems!" Ali zamàn ! Nikogar ni bilo blizu. Nekaj časa je laku preteklo. Moči so ga nzè zapuščale, in ili se mogel rei tako trdno dr-iati za grmove veje.
Mrzel pot mn je pokril bledo čelo. v glavi se mu je jelo vrteti. Se jedi'n krat vzklikne, ali no več takó glasnó kakor poprej: „Oče. mali. Ivan!
Pomagajte !"--
Komaj izgovori besede, zasliši nad seboj neko šumenje.
„(.ili Josip!" vzdibne nekdo z žalostnim glasom. „Drži se, le še malo
se drži !"--Bil je Ivan. katerega so oče poslali b kovaču vprašat, je-li
užč ojé napravil. Ko se je domov vračal, slišal je Josipa klicati in prišel je ravno v največjej nevarnosti k njemu.
Ivan ni izgubil zavesti. Urno leže n» tla, prime se z levo rokó za drugo vejo grma. a z desno prime svojega brata za róko. Mogočni vladar mu'je dal r tem hipu toliko moči. da je z lehkoto potegnil Josipa k višku ter ga otel gotove smrti.
Brez zavesti se je zgrudil Josip svojemu dobremu bratu v naročje, a ko se zopet zave, pade na koleni pred njega, dvigne svoji roki k njemu ter reče : „Ivan ! Ivan ! Mene bi ne bilo več, ako bi me ne bil ti rešil ; in jaz sem tebe sovražil, takó zelò sem te sovražil! Ivan, brat moj. odpusti mi!" To rekši, oklenU se je bratovih nog ter je stokal : .Joj, joj ! < Hej, še danes sem hotel, da bi te bili tudi stariši sovražili, kakor sem te sovražil jaz. Ono lepo posodo sem jaz vrgel raz steno, nisi je li. nisi ! Ivan, odpusti mi, jaz te ne sovražim več !"
Ivan se nagne k njemu ter mu rafie : „Jaz sem ti takój vse odpustil, ker te nikoli sovražil nisem." In oba sta se jokala samega veselja.
Josip je govoril resnico. Od le nre je bil ves drngačen in slami so se zelò veselili te nove braUivske ljubezni.	Miljmtko Dcvojan.
Domovina.
,vJ£j&esćda ljubša, nego ti, premila domovina! V ušesa mrtja ne zvoni, premila domovina ! ' Nikdér ne najdem dražjega iména ; Nikdér mi slđje se ne zdf, premila domovina ! A ve a te nerazumni svét prezfra ; S tobój ini aree krvavi, premfla domovina ! Pod grmom ti vijolica ßi tfha, Ki vpógnena lepó diši, premila domovina ! Òe tudi vtfdno te ohélstvo tisici, Ljubezen mfìja ti gori, premila domovina 1 Le vzdrómi se. ker nóò uže minava. In za gorami se dani, premila domovina !
MUjmko Dceojan.
Japonci.
Jlaponako in Kitajsko, ti deželi na daljnem vzhodu Aziji', bili ste več shi-PJletij Kvropljaoom skoraj popolnem neznani. čeninr se pa ni čuditi, ker i ohe receni dezeli se niste čisto nič pečali z dragoni vnanjimi deželami : in takò so le rwlkii poročila dohajala o Japoncih iu Kitajcih k nam v Evropo. No. v teku časa se je to vse izpreiueuilo in dandanes imajo malo ue vsi narodi zemlje, vozeči se po morji, v morskih pristaniščih omenjenih dveh dežel svoje knpčijske ladije in veliko število trgovcev in obrtnikov ev-
ropskih držav je v ozkej zvezi z Japonci in Kitajci, ki so bili uže od nekdaj zelò vneti za umeteljnost in znanstva. Vuanja kupčija se je Se le v zadnjih letih lepo razvila, odkar jo pospešujejo premnoge kupčijske ladije. izvrstite ceste, dobro urejene pošte, sejmi in trgi. daljiiopisi. železni™ itd. Do 13. stoletja Evropljani niti po imenu niso še poznali te dežele. Takrat je slavni Henečan Marka Polo, ki je med vsemi dosedanjimi popotniki bil prehodil največ svetti, prvi poročal o prebog&tej deželi, v katere,i so calò gradovi i' zlati narejeni. In to zlito deželo so iskali Kolumb in njegovi vrstniki. Ali zaruin ! niso je našli. Kasneje so jo Portugalci slučajno naleteli, začeli z Japonci kupčevatj in mej njimi krščansko vero širiti. Kmalu potem pridej»
H olande i tor skušajo Portugalec izpodriniti. Začelo se je hudo preganjanje kristjanov, ki so bili 1640. leta popolnem zatrti. Tujcem je bilo odslej pod smrtno kaznijo prepovedano na japonsko zemljo stopiti : stimò dobičkalakomi Holandci, ki s») Krista očitno zatajili in 1G35. leta s svojimi topovi zadnjo kršćansko trdnjavo Aksirno razdrli, smeli so na Dezimi stanovati in nekoliko z Japonci kupčevati. Takó je bilo do 1*42. leta. Takrat so Japonci odprli svojim sorodnikom Kitajcem 5 luk : potem so zedinjene države severoameri-kanske in Velika Britanija ( 1854. leta") prisilili Japonce jim vsaj nekoliko pristanišč odpreti. Malo pozneje so ž njimi knpčijske pogodbe sklenili Rusi. Holandci (1855. leta). Prusi. Švicarji. Francozi in Avstrijci.
Japonci so bajè mešani narod tatarsko-mongolsk.ga plemena, lepo so vzraseni in duševno bogato nadarjeni.
Na Japonskem sta dva vladarja, dnbovski vladar, ki se na imé Mikado zóve. in svetni vladar, po imenu Tikoor.
Posebno je treba pómneti, da na Japonskem ženski spol veliko spoštovanje uživa. Znano je namreč. da je žena v Aziji velika sužnja svojega moža ter da ves čas svojega življenja preživi v žalosti in bridkosti. Na Japonskem je to vse drugače ; tu uživa žena vso čast in spoštovanje svojega moža. Zenstvo v Aziji je vzrejeno v popolnej nevednosti, na Japonskem pa deklice in dečki hodijo v šolo, kjer se uče brati, pisati, računiti zcmJjepisje iu zgodovino svoje domovine; v novejšem času so vpeljali v japonske šole tudi poduk tujih ev-ropljanskih jezikov. Otroci imenitnejših starišev obiskujejo vseučelišča. kjer se uče različnih stvari Japoncem potrebnih. Z dovršenim 15. letom jenja odgoja otrok in mladi ljudje stopijo takój v javno življenje. Obleka Kitajcev je zelò čudna. Žene nosijo kaftan (dolgo obleko), ki jim sega do tal, in po imenitoosti osobe je hi obleka še mnogo daljša ; gospè jako imenitnega statuì se takój na obleki z veličini repom (šlepom) lehko spoznajo. Obilost obleke sc ravna po vremenu ; ako je vreme posebno slabo, oblečejo žene do 30 različnih oblačil, katere vse drži jeden sam pas : gorenja obleka je iz težke svile. Lase si spletajo v čudne kite ter jih lepšajo s pisanimi trakovi, koraldami. školjkami in dragimi kamni. Omožeue ženske si barvajo zobe s črno. ustnice pa z modro barvo. Veuder se pa tudi na Japouskem uže ravnajo po evrope j ski h šegah. katere bodo kmalu izpodrinile grde spakarije in vpeljale obče pripoznano nošo drugih izobraženih držav, da-si nekateri prerokujejo, da bode s temi novotarijami potem kmalu konec Japonskemu cesarstvu. Bodi temu kakor hoče, mi pozdravljamo to veselo znamenje, da se tudi Japonci seznanjajo bolj in bolj z napredkom iu iznajdbami evropejskili in scveroameriških narodov. To bode izvest.no njim in njihovej zemlji na korist in srečo.	i. t.
Jeruzalem.
doli.
&ko se gre iz Jape v Jeruzalem po cvctočej dolini saronskej. pride se Ranilo na podnožje judovskih gora. Za Ranilo pelje pot še nekoliko časa po praznej zemlji. in potem se gre po judovskih gorah gori in Dalje ko gre človek, irienj je rastlinstva, oža in kainenitejša je cesta.
Rujavi griči, crtaste nakopičene skalo, trnje in robidovje mod skalovjem, vse to kaže naj žalostne jše razdejanje.
Na poslednjej visočini se še le odpre človeku razgled. Protu vzhodu se visoko gorovje na dolgo razteguje. To je moabiško pogorje, onkraj mrtvega morja. Bližoj se prikaže z olivami veneana gora. ki se imenuje „Oljska gora." Kmalu se vidijo visoki stolpi, vitke minarete, mogočne kuple in široko obzidje, pred nami se razprostira mesto Jeruzalem.
Jeruzalem nima nič veličastnega in vzvišenega. kar bi ga krasilo pred drugimi mesti na vzhodu, in vender je nekaj posebnega v njem. Obliva ga neka čudna slovesna resnoba in mila otožnost. ki človeško srce navdaja z žalostjo.
Mesto Jemzalem pnxnà po imenu vsak krščanski otrok popre} nego li kako mesto svoje domovine. Tzraelee brez domovja si ga želi v svoj poslednji počitek, in še celò Mahomedanee za Jeruzalem ne vé druzega imena nego ..sveto mesto."
Koliko spomina od treh tisoč let v tej podobi, in kakšen sreé presunljiv jezik govore ti griči, ti kameni, zidovi in stolpi !
Jeruzalem je starejši od Rima. To mesto je postalo v silno silno davnih časih, kamor še pravljica ne sega. Mesto je zidano na Štirih gričkih in med njimi, ki so ti-le: proti vzhodu Morija, na katerem je bil Salomonov tempelj; proti zahodu Akra, ki obsega Kalvarijo in cerkev božjega groba: proti jugu Sion, in proti severu Be zet a ali novo mesto. Ker mesto od severo-zahoda proti jugo-vzhodu visi. zatorej se od vzhodne strani, vzlasti z Oljske gore, kaj častitljivo po njem vidi.
Leta f)6. po Kristusu so se judje z Rimljani spuntali. in prišla je na mesto in prebivalce zelo huda sodba. Sè 100.000 vojaki je bil Tit ob severnej strani mesto oblegel. ker ta stran jedina se ni dala do nepremagljivosti utrditi ; v 15 dneh je imel v oblasti novo mesto Bezete in Akro ; potem je obdal tudi višavo mesta ali Sion. da bi jude i. lakoto primoral, naj bi se podali. Cez tri mesece po strašnem nasprotovanji na življenje iu smrt je bil stari Sion pridobljen, ßoper povelje Titovo so vojaki od tod tempelj zažgali in napravili v mestu in pvetišči najstrašnejše mesarjenje, ki ga je kdaj svet videl. Cez milijon Judov je poginilo v tem groznem klanji. Ako živ človek dvomi nad tem, kar zapreti, tukaj naj se vzgledujel
Za Konstantina Velikega so se v Jeruzalemu jeli povzdigovati krščanski spomeniki novega Jeruzalema. Lepšala se je zibel krščanstva in Zveličarjev grob s cerkvami in raznimi svetišči. Kdo bi mogel prešteti solzé. katere so se tu pretakale, in kdo bi mogel izreči, koliko krvi je bilo nže prelite po kamenih jeruzalemskega mesta in kolikokrat so se ognjeni valovi drvili po teh gričih! Kolikokrat je bilo to mesto napadeno, razdejano, v pustinje izpre-menjeno ter zopet sezidano ! Vender pa še stoji, kakor bi stalo na večnih gorah. Vsa ljudstva starih, srednjih in novejših časov, ki so se bojevala za gospodarstvo na zemlji, teptala so to mesto, a vender si je Jeruzalem pridobil srca vseh ljudstev ter združil vse narode na zemlji.
f^r^g	Semernik.
_gotovo sto ufcé slišali otroci o Semernikn (Semmering) in železnici, ki
je izpeljana preko njega. Ta sloveča železnica veže Dolenje Avstrijsko Stirskiin. Ako se peljete iz Ljubljane na Dunaj, treba vara je preko Semernika. ki je planinski raj Dunajčanov. Kadar s«» privozite do železnocestne postaje Mfirzzusehlaga. i um te pred seboj slovečo goró Semernik. preko katere pelje železni tir na Dolenje- Avstrijsko. Takój iz Miirzzuschlaga se začne železni tir vzdigovati na viš. Mimo rodovitega polja in pisanih travnikov, ki sil razprostirajo na desno — na levo je večinoma samo gorovje — dospejete dovolj počasi na postajo „Spital." Kmalu potem se pride v glavni Semernikov prerov (tunel), ki nosi nad svojim vbodom napis: „Adriaticum Germanico
junxit mari (združil je Jadransko z nemškim morjem). Ta prerov prestavi človeka ob belem dnevu hipoma v grózo temne noči ; iz gorkih solnčnib žarkov pride se v vlažni, mrzli podzemeljski zrak. Človeka res strah izpreletava, kadar se vozi po takó globokem krilu hladne zemlje; a to ni čuda, kajti ta prerov je dolg 143034 metrov (758 sežnjev) in je stila njegova izpeljava sama blizu do 4 milijone goldinarjev. Sredi tega proróva je najvišji vrhunec Semeni ikovc železnice, ÖfHi metrov nad morsko višino. Vožnja skozi ta prerov traja 3 do 4 minute.
Na postaji rSemmering" se nam pokaže čudna izpreniemba. Na óno-strau „Bemmcringa" t. j. na štirskej strani smo se vozili preko poljà in lepili planinskih senožeti; a tu ua avstrijske] strani nas obdajejo samotne visoke gore, katerim oprava so po večjem pečine in goličave.
Na celej progi Semernikove železnice je 15 prerovov in Iti viaduktov; Stroški za napravo te železnice so iznašali celih 21 milijonov goldinarjev.
Naj stoji svet tudi še tisoò in tisoč let, naj bodo iznajdbe bistroumnosti Človeške za prevaževanje še tako velike uineteljnosti. — Semeruikova železnica ostane, če tudi ne vsa, gotovo pa saj v svojih ostankih spomenik pod Vzet nega dulia naših časov do konca sveta.	Jo». L.
_<§:	Stan o vit ost v veri.
t il je poganski kralj. Nečega dné pokliče, pobožnega škola pred-se in mu zapové. da naj zataji svojo vero ter naj moli poganske bogove. Škof mu reče: „Kralj iu gospodar moj, tega ne storim nikoli!" — Na l to se kralj zelo razjezi in v svojej jezi tako-le govori : _Ali ne veš. da je tvoje življenje v mojih rokah ? Samó z očmi pomignem in ni te več med živimi!" — „Dobro vem to," odgovori pobožni škof; „ah prosim te, dopusti mi samo jedno vprašanje, predilo umrjem. "Bečimo, da bi jeden tvojih zvestih služabnikov padel v roke tvojih sovražnikov. Tvoji sovražniki bi zahtevali od njega, da se ti izneveri in postane nezvest tebi, svojemu kralju in gospodarju. Ali zvestoba tvojega služabnika do tebe je neomahljiva in ves trud tvojih sovražnikov je zaman. Na to se tvoji sovražniki razjeze ; potegnejo obleko s telesa tvojega zvestega služabnika, posmehnjejo se mu in ga pozenó od sebe. Povej mi zdaj. o kralj, kaj bi ti storil s svojim zvestim služabnikom, kadar bi se zopet k tebi povrnil? Ali bi ga ne ogrnil z najlepšo obleko, in ga za prestano sramoto obilo poplačal s častjo in najboljšimi darovi ?" — Na to reče kralj : „To se umeje, da bi ! ali povej mi, kaj znači to vprašanje in kje seje kaj tac-ega zgodilo?" — Pobožni škof mil odgovori: „(!lej. kralj in gospodar moj ! Ti mi lehko vzameš življenje, ki ni druzega nego odeja moje neumrjoče duše. Ali jaz imam še druzega gospodarja, kateri me bode oblekel v Še lepšo obleko, katere mi ti vzeti ne moreš. Mar misliš, da bodem zaradi ubozega telesnega življenja zatajil vero in zvestobo do svojega stvarnika in Bogà ? Nò, tega ne storim uikoli !"
Nato reče poganski kralj pobožnemu škofu : „Pojdi svojim pótem : poklanjam ti življenje !"
Eazne st-vaxi.
80 rajnki ves čas našemu listu prijatelj in zvest naročnik vsako leto. Še celò letos, ko so bili ves Čas bolehni, niso se pozabili naročiti nanj. Bog jim plati in daj uživati ne.izkaljeno veselje v nebeškem kraljestvu. Bodi jim večen spomin (
(Poselmi spomini meseca junija.) V 1. dan junija 1744.1. porodil se je sloveči pedagog in vzgojni k : Salzraann.
Drobtine.
Umrli so v 17. dan -	p. m. v Kranji na Go-
^^^H renjskemprevzvišeni in If^ljr premi Instivi gospod
dr. Jarnej Vidmar,
'- ^ÉS^w*!«^ hivši knezoškof Ljub-jP^gSSHs. Ijanski, doktor sv. pis-ma, zlatomašnik i. t. d. i. t. d. v 81. letu svoje dobe. — Bili
V	5. dan junija 1880. leta je umrl X Brežicah na Štirsk»?m velik slovensk rodoljub in pesnik slovenski : I)r. B&-dt.slav Kazlag.
V	6. dan jnnija 632. leta je umrl Muhamed.
V	8. dan junija 451. leta razdene grozoviti hunski knez Atila Akvilejo.
V	9. dan junija 1*15. leta je bil Dunajski kongres
V	12. dan junija 1H38. leta porodil je ftfc Öte&w ra BftWajfekvsa sUwcivstó.
pr-guik Anton Umek-OkiSki. Njegove prsni so večinoma poiične.
V	13. dan junija 1835. L je umrl W. A. Diesterweg, jeden največjih pedagogov novejše dòbo.
V	14. dan junija 179K. 1. se rodi Fran Palackv, slavni češki zgodovinar.
V	15. dan junija 1796. leta je pobil avstrijski nadvojvoda Kari Francoze pri Wetzlarji.
V16. dan junija 1313.1. seje porodil \ Certaldi na Tosknnskem Boccaccio, laški pisee. On je prvi začel sestavljati •ne pripovedne proizvode, ki je imenujemo nove\e.
V	18. dan junija 1757. leta je -lavno premagal avstrijski general Paun pri Kolinn na ("'oškejn pruskega kralja Friderika Velikega. V spomin te zmage ustanovila jt cesarica Marija Terezija poseben red za odlične vojščake (Maria Therosien-Orden.)
V	20. dan junija 1872. 1. je umrl v Št. Vidu nad Ljubljano tamošnji župnik Blaž Potočnik. (Potočnik je bil slovenski pesnik. Njegove pesni so prav narodne in se v Slovencih kaj rade prepevajo. Takó n. pr. „Pridi Gorenje,u -Ko dan se zaznava" in več drugih.)
V	21. dan junija 1852. 1. je umrl «lavni nemški vzgojnik F r fi b e 1. u s t a-uóvuik otročjih vrtov. (Pri nas na Kranjskem imamo do sili döb le jeden tak zavod, namreč v Ljubljani
pri gospej Eenn-ovéj ; a drngi se snuje v Idriji.)
V	24. dan jnnija 1866. leta zmagajo Avstrijci Italijane pri Kustoei.
V	28. dan junija 1586. leta umrj^ Primož Trubar, prvi pisatelj slovenskega
jezika.
V	29. dan junija 1577. leta se je rodil preslavni nizozemsk slikar Rubens.
V	30. dan jnnija 1810. leta se je porodil v Cerovei pri Ljutomeru na slov. Stirsk^m &Ltt<rea&k\ \w ob	hrvatekv pesnik: Stanko Vraz. A. G.
Kratkočasnice.
*	(Dobro m u j e pove d al.) Pijanec. je vprašal pijanca, ki se je pred malo dnevi v jarek zvrnil, kaj si jo mislil, kadar se je v jarku zbudil. „Nič, «Iruzega" odgovori mu ta, „nego to, da sein se zelo začudil, ko tebe pri meni nI bilo."
*	(Iz dijaškega Življenja."! Profesor: Povejte mi prav ob kratkem najvažnejše dogodke iz življenja -Julija « 'aesarja \ — Dijak: Veni, vidi, vici t. j. priM stm, vutel »»m va »magai.
*	("Najboljši izgovor.) Gospodar: „Zdaj mi užć pol leta niste plačali stanovanja. Prosim, poslušajte me, da vam nekaj povem. Dalje vas ne morem več čakati ! Ako nimate denarjev, da bi plačali stanovanje, potem si kupite sami svojo hišo. Ali me ste razumeli V Hé
*	„Ali so gospod doma?" — „„Niso uč 1 rekli mi so, da vam naj povem, da jih nf domfi !ua — „To je res ljnbez-njivo ! Nu povejte pa tudi vi gospodu, da se jim priporočim, in vam sem naročil, da mu povejte, da me ni bilo tukaj!"
*) (Kratkof asn o vprašanje.") Kako se razdeli pet jajec med pet otrok takó, da dobi vsak otrok po jedno jajee in vender ostane še jedno v skledi ? — Odgovor: Peti otrok vzame skledo l jajcem.
Slovstvene novice.
• Habsburski rod. Spomenica, daje minilo 600 let, k a r j e K ran j s k a in Št i rs k a združena s presi am« Habsburško vladajočo rodovino. Sp-stavil Ivan Tomšič. — Tako se imenuj* knjižica, posvečena slovenskoj mladini v spominek. ki na svitlo pride v tiskarnici g. Kari Rane h-a na Dunaji. Knjižica opisuje ob kratkem vse vladarje i* preslanu- Habsburške vladajoče hiše, od Rudolfa t Habsburškega do našega presvitleg* cesarja Frana .Josipa I. Knjižita je debela 31 strani in ima 13 ličnih podobic. Cena jej je takó nizka, da jo dohode lehko vsak otrok v roke. Posamezni iztiski se dobivajo po 10 kr. (s poštnino 12 kr.); 25 iztisov velja 2 gl. 50 kr.; 50 iz-tisov i gl. 50 kr. ; 100 iztisov 8 gl. ; 500 iz-tisov 35 gl. : 1000 iztisov 60 gl Vsa naročila naj se pošiljajo pod adreso: Bnch-drnckerei von Karl Ranch. Wien. V. Spengergasse Nr. 6.
Rešitev zabavne, naloge v o. „ Vrtčevem" lieta.
Ako začnete besedo „Livingstone" čitati vselej pri jednem „I>*-u, idoß proti desnej strani do črke e9 pročitali jo bod ote I024krat (tisoč štiri in dvajsetkrat).
To nalogo je prav rešil: Dragotin Žitek, gimnazijalce v Ljubni na Štirskem.
Rešitev skakalnice in. imena reiilcer rs 5. „ VrtČevem" številu.
Lepi nébe».
Nebó, nebó !
Kakó si ti lepó !
Vsaka tvoja zvezdica
Je mična rajska lučica.
Nebó. nebó !
Kakó si ti lepó!
Troja bela Iònica
Srebrna je svetilnica.
Nebi), nebó !
Kakó si ti lepó!
Tvoje zlato golnćice
Nebeško je oèésice
Nebó. nebó !
Kakó si ti lepó!
Lepši vse je večni Bog,
Je v stvari! ves nebeški krog.
Prav so jo rešili: Gg. Fran Kolbe, poštar na Vačah : A. K. iz Komende; V. škoda na Zaplazn ; Jan. Kolavic in Ad. Pauset. dijaka v Novotuestu ; Aleks. Benigar in Heu.r Sonc, dijaka v Gorici; Jos. Juvanec, gimn. v Jjjnbljani ; Jos šiišteršič, Ivan Spindler in Anton Mladič, učenci v Ljubljani. — Gospa Mat. Sebenikar na Rakeku.
Listni«».
»losp. V. Bk. n» Zap.: Pride ob «volem č«n na , vreto. - A. G. v S.: Lepa hvala! — 3. Ž. v Lj.: Lepa liTaU z» pollano Mb. nalogo; prinesemo jo r prlh. listu. — F. K. v M. : Voäo povestiro „Sanje' prlnc-I nemo meseca decembra, ker je za božični čas Jako primerna.
S)^- Vabilo k narocbi. ^
»S prihodnjim mesecem, t. j. uéé s prihodnjim. „ Vrtcev im" Stévilorti se zaòiè drugo polletje ; zatorej uljudno prosimo vse óne čast. gg. naročnike, ki so si „ Vrtec" naročili samo za pol leta, da poteklo naročnino takój obnovè, da ne bodemo imeli nereda v ražpošiljevanji. „ Vrtec" stoji za pol leta 1 gl. 30 krsa vse leto 2 gl. OO kr.
Pri tej priliki prosimo vse prave rodoljube slovenskega naroda, naj hi naš list širili med slovensko mladino. Ako nam bi vsak naših dosedanjih naročnikov vsaj še jedne g a novega naročnika pridobil, k(J>r bi ne bilo ravno težavno pri prijateljih naše slovenske mladine, lehko bi „Vrtec"po več gradiva na mesec prinašal, ter bi tako Se primernejše podučeval našo slovensko mladino.
Novim naročnikom lehko postrežemo še z vsemi letošnjimi listi.
Uredjoištvo „Vrtčevo,"
me*t:ni trg, Ste v. 23 v Ljubljani (La'&avh). ,
„ Vrt««" labaja L dné vaacega meseca, in atoji sa vse leto S gl. «0 kr- J pol let* 1 gl. 30 kr.
Napi«: Orfidnlitvo „VrtéeTo," mestni trg, iter. 23 r Ljubljani (Raibach). ____'
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomaio. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.