Vestnik. Tabllo. V soboto dae 13. t. m. pris všeS, da> tudi učite^ dela, W eni se bojie konkurence svojim ^EurškJmi pastaricam" io slienimi Bigrara". Kdo drugi je to, kofe kraojski duhovtiik, jeseniški maailjenci bosrji, ki so opljuvali vse ia v svoji naivnosti in> neuraimti denuncirali to«, seveda le sebi v sramKjto in blamažo. Der groisste Sfehuft . .. Giej sobotnegai MSlovencaM' S. Roditeljskl sestanek t L»krl na Krasu. ©ospod urednik, got®w> st& ae iskali na zemljevidu Kras, da poznate, 5« ga ni še vzela temaa' no6: BWžit. TovariS-" izhaja za vse slovensko učiteljstvo^, a s Erasa ni vesii v njem. Tu živimo lepo solidsio, dihaiao počasi, da se ne prenaglimo, tako^nekako bi rekel epazovalec. Salo v stran, mo| namen ni to kt?itik»vanje, ki zna koga neprijetno dirnifa,, opisafti moram dogodek, ki je vredeo,. da se otme p»eablj.ivosti! V nedelj,« 24. oktofera, je ppiredita u^iteljstvo v Lokvi pri Divači roditeljski sestanek, ki se ga je udelfežilo nadiS5 očetov m okolo 3Omater.. Navzoče je bilo domače učiteljstvo ter voditelj iz Povirja. — Kol»ga Ali Mtešcaic je v poIjudnem predavanj« razlagal navzo^im pogubonosni vf>liv alkoholjzma in jaĄne nemoirale na. nedolžnft mladino. Namen v ljudstvu zbuditi zanimaaje za nra^stveno po^zdigo- Ijiudsiva, posebno mladine; tega našegai. upa, se n™ je posrečil. — Ljudje so pazno poslušali njegova. izvajanja ter so i*ile resoliiaije na žuipanstvo v svrho boljšega nadzorovaoja mkdine posebnO' ob nedeljah iu pjaznikih med, slnžbo božjo ter ob ja^nih plesib sprejete soglasno. Dal Bog; sreče takim, prizadevaojem, & kofegom po Kra&u kličem: Na dau s-sestaiki! Na delo za boljgo bodočnost Ijudstv3k za toliko. potrebno,, res aioderno ¦ragojo! X. Gorupore nstan«ve za dektice. S pričetkom prvega semestra šolskega l»ta 1909/10. se bo podelilo sedem mest Josip vitez Gorupove ustanovs za gojeuke ?išje slov. dekl. šole v Ljubljani po 386 K na leto. Pravieo do ažitka te ustanove iaaajo paridne go.jenke omenjene šole, ia sicer: a> slosensk&deklice, ki so z ustanoviteljem v sorodu, b> ako bi t»h ne bilo, deklie« slovenskih, oairoma hrvaški^ staršev iz Kranjskega, Stajerskega, Koroškega, Primorskega^. (to je iz Trsta, iz Goriške in iz: Istre), z Seke in iz hnraškega Prim©rja, c), ako bi tah ne bik>s deklace dtugih sloranskik rodov sploh. Pra^ica podeljevanja pristaja ustar noviteljtt. Prosilke za ta ustanovna aiesta aaji svoje s krstnim ali rojstnim listom, i uboŽBim listom,, z zdravBiškim izpri6evalom, z izpričevalom o cepljenih k&zah, nadalje s šolskinai tzpričevali v postednjih dveh semesirih in akoprosijo za ustanovo ia sorodstva, z zakanitim rodovnikom opreroljene prošnje -rlože najkasneje do 20.. »ovembra 1909 potom šolskega ravnateljstva pri c. kr. deželni Trladi v Ljubljani. Protestantski otroei t Hariborn. Protestantizem se v Mariboru jako širi. Dočim je bilo leta 1900 priglašenih samo 38 otrok za pouk v veronauku, jih j» letos 228, ki se jih poučuje v 14 oddelkih 19 ur na teden, Vežina jih je na ljudskih in meščanskih šolah (159), drugi pa na sredfijih. Zanimivo je, da je tudi v mariborski okolici mnogo prote« stantov. Nora slovenska kmetijska šola t St. Jurju ob jnžnl železnici ni pričela, kakor je bilo nameravano, s poukom dne 3. novembra t. 1. Pričetek 8e je na nedoločen čas odgodil, ker se stavba še ni — izvršila. Iz seje ožjega c. kr. okraj. šolskega sreta tolminskega. Nadučitelj Kristjan Bratina dobi šestmesečni, Josip SemoliS triraesečni dopust zaradi bolezni. Nanovo se namesti učit. kand. Vyzorek za Stržišče, Obleščak kot suplentinjo za Tolmin, učit. kand. Podgornika za čadrg. Premesti se učiteljico Ana Perin iz Pluženj v Drežnico, na njeno mesto pride u&itelj Ornigoj, istotako se premesti učitelja Muznika iz Nemškega ruta na Žago, učiteljica Pleško pride v Nemški rut. Petletnino dobe: Ana Mlekuš, Franc Miklavčič, Ivo Ivančič, Albert Dominko in Josip Eakovšček. — Sklene se ustanovitev nove potovalne šole Eayne-Jevš5ek in Soča-Lepena, če dovoli pomnoženi šol. svet denTna sredstva. Ugotovi se več računoT in vzame v znanje več nakazov. Olgi Mlekuš se dovoli, da vstopi kot volonterka na bovško šolo. Nedostatek sloranskih šol t Istrl. V Istri je Hrvatov in Slovencev 55 mh% vsega prebivalstva, a šol imajo (razen zasebnih) 93 in 146 učiteljev. Italijanov je pa v Istri samo 39-5%, pa imajo 74 šol s 258 učnimi osebami. V letib. 1903—4. jebilo 12.921 šoloobveznih otrok oproščenih, ker so jim bile šole oddaljene več kot 4 km, iu od teh je bilo «lovenske dece 10.929. Ti torej niso mogli v šolo, so pa znani slučaji, da se je ze za deset Italijančičev ustanovila državna šola. Sveta pravičnost, ti si temelj Avstrije!