Pattnlaa plačan« ▼ g«toviai.
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 42
Trst - Gorica 30. septembra 1949
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel.62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo; Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna Številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — PoStni čekovni račun St. 9-18127.
Izhaja vsak petek
Ob pričetku šolskega leta
Stojimo zopet pred začetkom šolskega leta! Vselej je bila ta doba za nas prepolna presenečenj, doživetih na bojnem polju tržaškega političnega življenja. Vselej smo tej dobi posvečali vso potrebno pažnjo, ki smo jo bili kot Slovenci in demokratje dolžni svoji šolski mladini, nadebudnemu naraščaju tržaškega slovenstva. Vselej nas je ta doba prekaljene vračala k vsakdanjemu življenju z zavestjo občutenega zadovoljstva za opravljeno narodno delo.
Naši narodni sovražniki in s tem tudi sovražniki demokratičnega napredka na našem ozemlju so prihuljeno čakali na te dneve, da so istočasno iz vseh svojih starikavih topov izstrelili proti nam svoje »bale« v dimu smrdljivih laži in natolcevanj.
Kaj pa letos?
Res je, da jih vse hujše skrbi tarejo iz dneva v dan in da jim ne preostaja preveč časa za jalove napade na naše šole. Morda so se pa umaknili z bojišča, ker se zavedajo, da so naleteli pri domačih kominformovcih na močno zaželje-nega zaveznika v borbi proti vsem svetinjam našega naroda.
Zares čudno zavezništvo: komunistična idejna načelnost s patentom kominformistične pravovernosti vprežena v voz revizionističnega nacionalizma!...
Danes je vsakomur jasno, kaj pomenja pri nas vdinjanje komunistični politični miselnosti. Ce je to jasno tržaškim Italijanom, ne sme biti manj jasno tržaškim Slovencem! Nobenega opravičila ni za o-ne, ki bodo nekoč trdili, da so vztrajali v zmotnem in za naš narod izdajniškem nauku, ker niso spregledali pravočasno, ker ni bilo nikogar, ki bi jim odpiral zamegle-ne oči...
Ce je med tržaškimi Slovenci še kdo, ki dvomi v upravičenost ravnokar navedene trditve in ki ima v svoji naivni širokogrudnosti še vedno dobrotno opravičilno besedo za preveč na levo zdrsele naše someščane- in sonarodnjake, naj le prisluhne njihovim besedam o naših šolah, slovenstvu in naši bodočnosti... in pritrdil nam bo brez vsakega pridržka.
Za taborne okope stlačeno slovenstvo se je najbolj balo slovenske janičarske krvi; na braniku tržaške demokracije zbrano slovenstvo se nič manj ne boji slovenske kominformistične krvi! Slovenskemu janičarju Islam in Mohamed, kominformistu pa dialektični materializem in Marks narekujeta neizprosen boj proti lastnemu narodu!
Kako to? Ker je narodnemu sovražniku) včeraj Turčinu, danes Italijanu, uspelo zvodeniti pravo slovensko kri in jo postaviti v borbo proti nosilcem in branilcem narodne misli.
Ali je to bistvo komunistične zveličavne besede pri nas? Ali je to ves smisel kominformistične pravoverne misli v Trstu?
Žalostno bi to bilo za vsakogar, kaj šele za Slovenca, odnosno za onega, ki kljub drugačnemu videzu še hoče veljati za pripadnika naše narodne skupnosti!
Bidovci, Malalani in Košute, fci ste se na prvem zasedanju občinskega sveta pred par meseci tako potegovali za slovensko besedo, ki so jo tržaški farizeji jezikavo izgnali z občinskega doma, zakaj ne nastopate z isto dosledno odločnostjo danes proti istim skruniteljem naše materinščine, ki jo z Vašo pomočjo izganjajo iz naših šol?
Zakaj ne stopite med Vaše zapeljane ovce in jim ne dopovedujete, da mora biti čista in neskaljena narodna zavest podlaga za vsako
pošteno, dalekosežno in uspešno politično borbo, na žalost tudi komunistično in kominformistično? Zakaj ne dokazujete s pomočjo svojih opričnikov Vašim ljudem, da je borba proti našim šolam v obliki nezanimanja za njihov obstoj in neobčutene potrebe po vpisovanju slehernega slovenskega otroka v slovensko šolo zločin nad koristmi slovenskega delovnega ljudstva? Zakaj vendar dopuščate, da med Vami lezejo reševalci svetovnega proletariata, ki pa zanikujejo slovenskemu delovnemu človeku pravico do lastnih šol za njegove otroke? Ali Vas kot zavedne Slovence — kar trdite, da ste še vedno, čeprav ste tam na oni strani narodne mrtve straže — ne peče vest, da ste sokrivi za tako početje Vaših somišljenikov, ki našemu narodu rušijo temeljne osnove za napredek z namerno in premišljeno izvajano narodnostno borbo?
Zganite se, še je čas! V imenu slovenske delovne skupnosti, ki pri obrambi vseh naših skupnih narodnih koristi računa tudi na Vašo pomoč, zganite se in storite svojo dolžnost. Nato pa le nadaljujte po svoji zgrešeni poti; mi Vas ne bomo zadrževali in prepričevali, še manj pa pridobivali, ker se dobro zavedamo, da je med Vami in nami globok prepad svetovnonazorskega gledanja na svet, dejanskega političnega življenja in vsakdanjega izživljanja v službi slovenskih narodnih koristi na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Manchester Guardian o Trstu
Angleški dnevnik »Manchester Guardian« je 14. t. m. objavil dopis o Trstu, v katerem po običajnih poklonih, ki naj bi Italijo potolažili zaradi njenih kolonij, prehaja na poročilo generala Aireya:
Iz poročila generala Aireya, pravi omenjeni list, je razvidno, da je tranzitni promet skozi tržaško luko v zadnjem tromesečju odgovarjal pomembnosti trgovskega prometa v italijanskih pristaniščih. Njegova (t. j. Aireyeva. op. ured.) trditev, da zavisi bodočnost Trsta od »povratka k Italiji, ki je naravna domovina večine njegovega prebivalstva«, je pač manj ko problematična, kot trditev, da mora biti »po prenehanju Zavezniške uprave Italija vir tržaškega blagostanja«.
Za nas je pisanje tega uglednega angleškega lista dokaj pomembno, ker nam dokazuje, da 'stvarni dokazi in dejstva ne morejo kar tako preiti mimo svetovne javnosti. Njihovo upoštevanje pa je seveda druga stvar...
RESNICA BO ZMAGALA
Od srede _do srede_
Modrijani okrog SKSZ, ki se kljub svojemu nekajletnemu bivanju med nami še niso izkopali iz priljiubljenega strankarsko - političnega obrta, so v listu »Katoliški glas« z dne 21. t. m. pod naslovom »Narod naj ve in sodi« postavili tudi to-le trditev: »...edinjaška miselnost pa je neutemeljena v političnem razvoju zapadne Evrope in Svobodnega tržaškega ozemlja (STO)«. Tako trditev postavlja lahko samo človek, ki namerno pozablja na slovensko politično zgodovino Trsta ali pa se s politiko ukvarja brez slehernega znanja zgodovine, ki je temeljna osnova vsakega političnega snovanja.
»Edinjaštvo« — če ga že hočete tako imenovati -— je v Trstu pokazalo in dokazalo svojo silo in moč
v	časih, ko so na Kranjskem mlatili prazno slamo klerikalizma in liberalizma. Slovenci so se na Tržaškem že v prvih početkih slovenskega narodnega prebujanja — brez tujih miselnosti — v polnem zavedali, da je njihov narodni obstanek mogoč samo s popolnim strnjenjem vseh narodnih sil v o-
brambo proti silni premoči asimilacije in v zavesti, da je najprej treba rešiti slovenstvo in šele potem misliti na svetovno - nazorsko opredelitev. Na tej nujnosti svojega narodnega obstanka so zasnovali svojevrstno politično organizacijo, ki ni imela nič skupnega z nobeno .tujo centralo. Zavedali so se, da bi jih vsaka povezanost z internacionalo kakršne koli barve pozobala. Zato v dobi pred prvo svetovno vojno ni bilo med nami Slovenca, ki bi propagiral za Italijansko ljudsko stranko in kdor je na to mislil, se je sam izločil iz slovenske skupnosti. Tudi tržaški socialisti - Slovenci so bili najprej odločni Slovenci in šele potem in-ternacionalci. »Edinjaštvo« v resnici ni zagovarjalo načel, da dosežeš raj na tem svetu, če se pridružiš socialistom in se. odpoveš slovenstvu, niti ni zagovarjalo načel, da dosežeš raj na onem svetu samo, če voliš D. C. Nasprotno je »edinjaštvo« taka načela z vso odločnostjo in z vsem uspehom pobijalo. Po naših starih čitalmičarskih načelih bi smatrali vsakega Slovenca, ki bi
Zakaj rušite našo slogo?
Nov sloveatski tednik
V Celovcu je 14. septembra pričel izhajati nov slovenski tednik, »Naš tednik«, glasilo krščanske ljudske stranke.
List je pričel izhajati v okviru volivne propagande za volitve v državni zbor in deželne zbore, ki bodo 9. oktobra 1949.
Pri teh volitvah, v kolikor gre za volitve v koroški deželni zbor, nastopajo koroški Slovenci s samostojno krščansko ljudsko stranko.
V	avstrijski državni zbor pa bodo njeni pristaši volili avstrijsko ljudsko stranko.
List je dokaj spretno urejen in prinaša poleg volivne propagande tudi članke iz svetovne in domače politike in poljudne članke, ki njegovo pestrost še povečujejo.
Novemu slovenskemu tedniku želimo pri volivni kampanji čim več uspeha in upamo, da bo znal prebuditi zdravo narodno zavest naših severnih bratov, ki so kot žrtve komunizma in svetovnega miru ločeni od svoje matične domovine in izpostavljeni tujemu pritisku In raznarodovanju.
Ali danes smo mi od »edinjaštva« koraik naprej, ker pomeni naš program naš preporod.
Mi priznavamo vsakomur pravico do lastne stranke, ker smo demokrati. Ali ni pravila brez izjeme; in ravno izjema potrjuje pravilo. Tako izjemo tvori za nas Slovence ravno Tržaško ozemlje. V Ljubljani ima lahko vsak vratar svojo stranko, pa zato niso v nevarnosti niti on niti njegovi otroci, da bi se poitalijančili. Italijani v Trstu imajo lahko nešteto strank, ali noben Italijan se ne bo poslovenil. Z nami Slovenci na Tržaškem je drugače. Tu predstavljamo le manjšino prebivalstva, brez gospodarske moči, ker nam jo je fašizem uničil. Boriti se moramo sedaj bolj kakor kdaj v zadnjih sto letih, da ne izginemo v valovih laške asimilacije. Boriti se moramo za najmanjšo našo pravico, za vsako službeno mesto, za vsak košček kuuha. Sinovom naših malih kmetov z dežele so odrekli delavske knjižice za Trst, češ, radi prevelike brezposelnosti. Medtem pa so v Trstu zaposlene trume tujcev iz vseh delov Italije. Desettisoči v Trstu rojenih Slovencev, ki so se po 1945. vrnili v svoje rojstno mesto, so morali zopet zapustiti Trst in iti po svetu, ker niso tu mogli kot Slovenci dobiti dela in zaslužka. Ali ne vidite, kako nam hočejo z zvijačo odvzeti še ono malo pravic, ki so nam jih zavezniki dali 1945. leta? Ali ne veste, da se trgajo za vsakega slovenskega otroka in ga zavračujejo od vpisa v slovenske šole? Da, v Trstu smo Slovenci v silobranu za svoj obstoj! In zato je v Trstu cepljenje demokratskih Slovencev v razne ideološke stranke nedopustljiv narodni greh. Ta greh more zagrešiti samo kdor se ne zaveda, da v prvi bojni liniji ni mesta za cepljenje narodnih sil. Zato morejo zagovarjati ustanovitev SKSZ kot samostojno politično slovensko stranko na Tržaškem samo tujci, ki ne čutijo in ne nosijo odgovornosti v borbi za naš tukajšnji obstoj. ljudje, ki ne vedo, kaj se pra-
vi	boriti se celo stoletje na življenje in smrt proti organiziranemu raznarodovanju in tlačenju najenostavnejših narodnih in socialnih pravic.
»Demokracija« je zato ugotovila med drugim, da je bila ustanovitev SKSZ v skladu z željo in nameni italijanskih krogov, ki so u-pali s tem zanesti razdor med tržaške slovenske demokratične vrste in s tem oslabiti slovenski položaj.
Članek SKSZ pravi, da je ta u-gotovltev »podlost, ki je edinstvena v moderni slovenski politični zgodovini«. Ker je gospod Peter Šorli kot tajnik SKSZ dovolil; da se je pod imenom SKSZ izvršil proti SDZ tak napad, mora pač dovoliti, da se krivični napad odbije in Iznesejo na dan stvari, ki jih ne bi bili sicer nikoli spravili v javnost. Kdor je napaden, ima pravico, da se brani. Gospod Peter Šorli se je v prvi polovici 1948 sam pritoževal, da je padel pri škofu v nemilost, ker se je zvezal in sodeloval s Slov. demokratsko zvezo; da se mu je očitalo, zakaj niso ustanovili samo-
stojne politične slovenske stranke in da ga je radi tega škof »podil« na Goriško, kjer je doma, češ, kaj dela v Trstu. In dne 1. avgusta 1948 je bila ustanovljena samostojna politična stranka SKSZ. Ali hočete kaj iveč? Zato, ako smo ugotovili, da je bila SKSZ ustanovljena po želji in naklepih italijanskih cerkvenih krogov, ali je bila to politična podlost?
Kategorični imperativ (neobhod-na zahteva) javnega življenja med tržaškimi demokratičnimi Slovenci je tedaj sloga in edinost.
Te resnice se niso mogli otresti niti komunisti, ki z vso vnemo vprav v zadnjih dneh brskajo po tem nacionalnem, političnem in kulturnem kapitalu. Zato stremljenja po edinosti ni mogoče izbrisati iz tržaških src. In da naše ljudstvo v tako impozantnem številu obiskuje slovenske kulturne prireditve, je edina zasluga edinjaške miselnosti, gospodje. Po lastnih izkušnjah prav dobro veste, da vaših prireditev v Sloveniji niso obiskovali neklerikalci, niti ste vi pose-čali neklerikalne. Ali mislite, da so bili na Repentabru med gledalci samo člani SKSZ? Ne! Ravnotako malo je bilo vaših pristašev, kakor je malo babičevcev pri predstavah Slov. narodnega gledališča za STO. To je, gospodje, edinjaška miselnost, ki je vam nerazumljiva in si jo zato čisto po svoje tolmačite! Samo zaradi te miselnosti tudi vi trenotno tukaj živite. Na to miselnost vi pozabljate ali jo celo kot čitalničarsko navlako zametujete, ker je vaša lastna miselnost do same skrajnosti le pretirana strankarska načelnost, ki je glavni vzrok vaše nestrpnosti. Ta ista nestrpnost pa jg pokopala Babiča, zagrebla bo Vidalija — rie po vaši zaslugi, pač pa zaradi tržaške miselnosti, ki je «edinjaška« — in tudi s klerikalizmom in liberalizmom bo pometla,
pri zadnjih volitvah volil za D. C. kot dvojnega izdajalca: prvič je izdal slovenstvo kot tako, drugič je izdal STO. V resnici dvomimo, da bi bili vsi gospodje okrog SKSZ tega mnenja. »Edinjaštvo« je bila svobodna volja tržaških Slovencev in katoliška duhovščina slovenske krvi je bila »edinjaška« in najmanj toliko krščanska in katoliška, kakor so današnji begunski gorečneži. O tem bi lahko pričali še živeči slovenski duhovniki, četudi ne u-živajo med gorečneži preveč spoštovanja, kar pa jim je samo v korist. »Edinjaštvo« je tržaške Slovence dvignilo na raven kulturnega in zavednega slovenstva. Le prebirajte, ljubljanski pismouki, častit-ljeve anale tržaške »Edinosti«, pa boste lahko spoznali, da je to čisto svojevrsten jezik, ki nima nič skupnega s »Slovencem«, »Domoljubom« in »Slov. domom« niti z »Jutrom« in »Slov. narodom«. »Edinjaštvo« je ustvarilo tržaško slovenstvo in ne klerikalizem niti liberalizem!
če se bosta javila. Bodi končno še omenjeno, da je postavljanje Primorcev med integralne komuniste zloba, ker ve zadnji otrok od kje je prišel komunizem na Primorsko
—	iz Ljubljane.
»Na Primorskem, kjer je bila politična zavest zaradi dolge dobe fašizma in v nemali meri tudi zaradi ideološke neopredeljenosti e-dinstva majhna, je komunizem v celoti prodrl«. Tako je napisala SKSZ v »Katoliškem glasu« od 21. t. m. Ta stavek je najlepši dokaz tega, kar vztrajno mi trdimo, to je, da so Kranjci tisti, ki tvorijo SKSZ in sejejo razdor med nas. Eni so nam podarili komunizem, drugi pa tekli v Rim klanjat se grobokopu slovenskega naroda Mussoliniju. Zdaj bi nam radi naprtili še odgovornost za njihove grehe, kar ne gre niti po krščanskih niti po primorskih načelih. Ko smo Primorci trpeli in krvaveli pod fašističnim terorjem in stali vsi, ko en sam steber na braniku pred nasilnim tlačiteljem in morilcem našega naroda, so prihajali nekateri romarji s Kranjske dežele, ki so nas tolažili s temi »ideološkimi« besedami: »Vi imate papeža in Mussolinija, in pa »dober vin«, mi imamo pa Srbe!« In ker smo se Primorci vrgli v celoti v boj proti fašizmu, nekateri Kranjci pa leteli v Rim Mussoliniju pete lizat, ko je vojna v Evropi komaj začela in je ta podjarmil naš narod, komunizma pa ni še bilo na dan, evo nam nekatere brate Kranjce trditi, da je komunizem na Primorskem v celoti prodrl zaradi »ideološke neopredeljenosti« itd. Kje pa najdemo večjo ideološko o-predeljenost, če ne v narodni zavesti, ki napravi iz kmetskih mladih sinov narodne borce, heroje in mučenike, kot jih je rodila primorska mati? In končno so nam Kranjci dali najlepše vzorce komunističnih rabljev in krvosesov, hinavcev in zapeljivcev. Oni, ki so bili, trdijo, »ideološko« bolj opredeljeni...
Mi in krščanska načela
Kljub temu, da so izraziti današnji zastopniki SKSZ soglasno sestavljali program SDZ in ga v celoti tudi odobrili, prihajajo danes z očitki, da se program SDZ izogiblje besed »krščanski« in »katoliški«, kakor da so člani SDZ pogani in malikovalci; kakor da je kaka stranka na tem svetu enega samega svojega člana spravila v nebesa.
»Načela Slov. demokratske zveze so načela čistega liberalizma«, trdi dopis SKSZ v »Katoliškem glasu«. Pristavlja pa: Prepričani smo, da so v vrstah SDZ ljudje, ki zagovarjajo krščanska etična načela. Iz programa pa to ni razvidno. In to je za nas važno«. Tako SKSZ.
Ugotavljamo pred vso slovensko javnostjo, da je tako podtikanje krivično in da bije resnici v obraz. Vsa naša javnost ve, da je bil program SDZ pred dvema letoma sestavljen v popolnem sporazumu in soglasju z zastopnikom slovenske tržaške duhovščine, gospodom prof. Cucekom. In ravno točke, ki se tičejo vere in- vzgoje, so bile predla-
gane od zaupnika slovenske duhovščine. Ta se je stalno udeleževal sej SDZ skupno z gospodom Petrom Šorlijem, ki je program odobril in priznal. In danes, po komaj dveh letih, si upajo ljudje od SKSZ, čije tajnik je ravno g. Šorli, brezobzirno trditi, da je program SDZ »čisti liberalizem«. Kje je resnicoljubnost, kje doslednost, kje možatost? C. g. Peter Šorli je torej zastopal ob sestavljanju programa SDZ načela čistega liberalizma. To so morali povedati katoliškemu duhovniku ljubljanski stražarski politični katoliki. Za lekcijo jim je gotovo hvaležen. Ali to še ni vse. Naš program, ki je bil prvič objavljen 4. septembra 1947, se med drugim glasi: »Državljanom je zajamčena svoboda vere in vesti in nikogar se ne sme ovirati pri izvrševanju njegovih verskih dolžnosti in pri poklicnem izvrševanju verskih obredov«. »Vzgoja otrok je pridržana družini in šoli, državni ali zasebni, po svobodni izberi staršev«. »Sola je nepolitična, ona je dostopna vsakomur; revnim nadarjenim učencem
21. SEPTEMBRA: Na jesenskem zasedanju OZN, ki se je pričelo 20 t. m. se je zgodilo prvikrat, da Jugoslavija ni podprla sovjetskih predlogov, temveč se je vzdržala glasovanja ali pa glasovala proti.
— Grof Sforza bo na povabilo kanadske vlade v kratkem odpotoval na dvodneven obisk v Kanado. — Sodni postopek proti bivšemu Mussolinijevemu vojnemu ministru, generalu Grazianiju, bo v kratkem pred vojaškim sodiščem v Rimu končan, potem pa bo sledila sodba.
22. SEPTEMBRA:	Državni tožilec Alapi je na sodni razpravi proti nekdanjemu prvaku madžarskih komunistov, Rajku, zahteval za i-stega smrtno kazen. — V Beogradu so uspešno zaključili pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Anglijo, ki predvideva trgovsko izmenjavo blaga v vrednosti 200 milijonov funtov v teku 5 let. — Na razpravi proti Rajku so ugotovili, da je bil Tito ameriški agent še pred sporom v kominformu. — Na zasedanju OZN skuša Jugoslavija postaviti svojega kandidata za izpraznjeno mesto predsednika varnostnega sveta in zato skuša najti zaslombe pri za-stopnikih latinske Amerike.
23. SEPTEMBRA:	Laburistična stranka v Angliji je objavila tako zvano »belo knjigo««, v kateri navaja vse razloge, ki so njene zastopnike v angleški vladi prisilili k razvrednotenju angleške valute.
— V Dachau so odkrili novo grobišče, v katerem je pokopanih o-krog 4000 žrtev nacističnega nasilja. — Za angleškim, poslancem Zilliacusom je prišel v Jugoslavijo francoski pisatelj ■ Jean Caesou, ki je imel pred delavci v Sarajevu navdušen govor. Iz govora bi se dalo sklepati, da se »titizem« počasi pojavlja tudi v Franciji. — Na zahtevo opozicijske konzervativne stranke je angleška vlada sklicala v zvtzi ~z mzvrednotenjem angleški parlament, ki se bo izjemoma sestal že v torek 27. t. m., čeprav trajajo parlamentarne počitnice do 18. oktobra. — Jugoslovanski minister Aleš Bebler zagotavlja, da je Sovjetska zveza še pred zlomom v kominformu zahtevala od Jugoslavije, da ji prepusti vodstvo vojske in zunanje politike. — Zastopniki italijanske vlade vneto zagotavljajo, da bo lira od vseh evropskih valut še najlažje prenesla razvrednotenje funta.
24. SEPTEMBRA: Predsednik Truman je uradno javil, da je Sovjetom uspelo izdeln*i atomsko bot:i-bo. Ameriške pripri, ve za nadzorovanje atomskih pojavov so namreč ob zori desetega julija registrirale tri atomske eksplozije, katerih središče je bilo nekje v Sibiriji. — Sovjetski zastopnik Višinski je na zasedanju OZN ostro napadel atlantski pakt in Marshallov načrt ter ju vnovič označil kot nedovoljeno vmešavanje v politiko in gospodarstvo samostojnih držav, kar se kaj čudno sliši, ako lahko verjamemo Beblerjevim izjavam o sovjetskih zahtevah do Jugoslavije.
— Ker se zaradi trmoglavosti sovjetskega zastopnika namestniki štirih zunanjih ministrov niso mogli sporazumeti glede avstrijske mirovne pogodbe, so stvar spet predložili štirim zunanjim ministrom. — Moskovski radio javlja v zvezi s svojo kampanjo proti Titu, da je ta dal Američanom na razpolago dalmatinski otok Korčulo, kjer bodo baje ustanovili pomorsko bazo.
25. SEPTEMBRA: Sodišče v Bu-dimpešti je Rajka, Szony-ja in Sza-lai-a spoznalo krive »zarote proti madžarskemu ljudstvu« in jih obsodilo na smrt. — Tito je osebno izročil madžarskemu poslaniku spomenico, v kateri zatrjuje, da sta Sovjetska zveza in Madžarska tisti, ki pripravljata pravo zaroto proti FLRJ. — Uradno javljajo, da se bodo spet sestali štirje zunanji ministri in skušali premostiti mr-tvp točko, do katere so prišli njih namestniki pri pogajanjih za sestavo mirovne pogodbe z Avstrijo. — Na smrt obsojeni Rajk se noče po-služiti pravice, da bi prosil za pomilostitev. — Ameriška vlada zanika, da bi se pogajala s Titom glede odstopitve dalmatinskega otoka Korčule, kot je to poročal moskovski radio.
26. SEPTEMBRA: V zvezi s Tru-mčmmjimTšpo^čiTom, je moskovska agencija TASS objavila, da nedavne silne eksplozije v Sovjetski zvezi nimajo nobene zveze z atomsko bombo, katere je Sovjetom uspelo
Od srede
do srede
izdelati že pred dvema letoma. — Komunistični pariški Ust »Humani-te pa zatrjuje, da je Trumanovo sporočilo o atomskih eksplozijah 1> Sovjetski zvezi le ameriška taktična poteza. — V Angliji., se vrše velike letalske vaje, pri katerih sodeluje preko 10.000 letalcev in drugega letalska osobja. — V kratkem se bodo sestali ameriški, kanadski in angleški strokovnjaki za atomsko silo na izredno sejo, za katero je baje dal pobudo sam predsednik ZDA, Truman.
27.	SEPTEMBRA: Angleški zunanji minister Bevin je imel na zasedanju OZN protisovjetski govor, ki je najsilovitejši, ki je bil kdaj koli izgovorjen v okviru OZN in zatrdil, da je »cena miru, ki jo zahtevajo Sovjeti, previsoka«. — Po protisovjetski usmerjenosti se je odlikoval tudi jugoslovanski zastopnik Kardelj, ki je govoril še pred Bevinom in je žel za svojo protisovjetsko podjetnost živahno ploskanje vseh delegatov razen sovjetskih. — Kralj Peter U. je izjavil, da nima nobenih stikov s Titom in se zavzel tudi za ureditev mirnih in prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. — Madžarska vlada je izgnala vse osobje jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti, ker je baje razprava proti Rajku pokazala, da so vsi skupno z njim kovali oboroženo zaroto proti madžarskemu ljudstbu. — Kongres ZDA je dokončno odobril Trumanov načrt za oborožitev za-padne Evrope.
RESNICA BO ZMAGALA
naj se omogoči brezplačno šolanje. Vzgoja mladine se vrši po priznanih etičnih načelih, v ljubezni do bližnjega, v spoštovanju staršev in tradicij svoje zemlje in svojega rodu, k miroljubnosti; k strpnosti do sodržavljanov druge vere, miselnosti, narodnositi, ne k sovraštvu in nasilju«.
Ali niso izražena v teh kratkih besedah načela pravega krščanstva in obsodba.materializma? Ako bi bili pisci članka v »Katol. glasu« čutili v sebi maio več odgovornosti in resnicoljubnosti, bi bili poprej nego so napisali tako vpijočo neresnico proti SDZ, vzeli v roke »Program Slov. demokratske zveze« z uradno izdano razlago v posebni izdaji za Veliko noč 1949. Tam bi bili našli na strani 26 naš kulturni program, kakor ga SDZ pojmuje in izvršuje. Tam je črno na belem: »Slovenska demokratska zveza se globoko zaveda ogromnega pomena, ki ga ima vera za razvoj in o-hranitev vsakega naroda. Zato se mora ohraniti naša krščanska vera med našim narodom, ker je to vera ljubezni, vera požrtvovalnosti, strpnosti in spoštovanja verskih resnic, vera v zmago dobrega nad zlim«. »Vsakomur mora biti zajamčena svoboda vere in vesti, svoboda izvrševanja verskih dolžnosti in venskih obredov«. »Nujna posledica teh 'načel je ohranitev in obramba cerkve in duhovniškega stanu pred preganjanjem«. »Vzgoja otrok se vrši po priznanih načelih krščanstva«.
In pri vsem tem so bili ljudje od
Budimpeštanska sodna komedija
Zopet so zagorele grmade rdečih krivovercev na oni strani železne zavese. Boljševiška inkvizicija v Budimpešti se je zavrtela v peklenskem plesu krvi in postavila na grmado tri svoje kolovodje: Laszla Rajka, Tiborja Szoniya in Andrasa Szalaija. Niso jih, privlekli na morišče zato, ker so pomorili na tisoče madžarskih nekomunistov, niti zato, ker so deželo izropali do samih kosti in še manj zato, ker so državo prodali Moskvi, pač pa je boljševiška hidra zahtevala njihova življenja zato, ker so odpovedali pokorščino boljševiškim samopa-šnikom v Moskvi.
Tudi pri nas so se spričo tega novega Stalinovega maščevanja povesile glave slovenskim kominfor-mistom v težkem premišljevanju, kakšni druščini so zapisali svoje duše. Z budimpeštansko razsodbo se jim je nad glavami čudovito posvetila ojstrina Damoklejevega meča. Ni pa samo Damoklejev meč vzrok skrivljenih tilnikov. V vida-lijevski druščini so se znašli po sili osebnih špekulantskih nagonov tudi ljudje, ki jim v preteklosti Jugoslavija ni bila zgolj fraza in slovenstvo, ne samo slučajnostna pristojnost. Nesramne in prepotentne note, ki jih mongolski nasledniki pošiljajo v Beograd, krvni bratje tistih tradicionelnih besedolomcev, ki komaj čakajo, da se kot hijene zopet vržejo na Jugoslavijo, po vzorcu 1. 1941. — vedno na strani tujih roparjev -— vrtajo vest slovenskih kominformistov. Ta neusmiljena vest, ki že nekaj mesecev gloda po slovenskih kominformi-stičnih telesih zaradi nameravane izdaje Trsta in tržaških Slovencev Italiji, je v teh dneh spremenila namišljene slovenske kominformi-stične veljake v pristne judeževske prikazni. Mogoče jih bodo vsi ti dokazi moskovske ljubezni do slovenskega proletarijata le spametovali in jim ne bo treba nekega dne seči po Iškarjotovem vzgledu. Vesti pač ni mogoče postaviti na rdečo grmado!
Verjetno je tu pri nas komaj še dober ducat ljudi, ki resno jemljejo despotične sodne komedije po moskovskih vzorcih. Stiskalnice cenenih priznanj na obtožbe, ki segajo desetletja nazaj, na obtožbe, ki se opirajo zgolj na lastna priznanja krivde, na mučilna sredstva, ki postavljajo v senco tudi najgro-zovitejže izume srednjeveške inkvizicije; to so v glavnem obtoževalna gradiva rdečih državnih tožilcev, vernih posnemalcev tov. Višinskega. K temu je treba prišteti silni propagandni tamtam, s katerim poskušajo prevpiti pomanjkanje dokazov in z njim nadomestiti obtožilne argumente. Vse te tragikomedije ljudsko - demokratičnega sodstva so pošteni javnosti znane do samih podrobnosti. Opravičujejo, zagovarjajo in podpirajo jih samo plačani agenti komunistične propagande, ki se pri polni zavesti solidarizirajo z zločini in ki so bistvo nove, »progresivne« kulture 20. stoletja
—	krvave kulture, ki naj osreči jutrišnji svet... Edina pravica te krvave rihte je v tem, da kaj pogosto postavlja na morišča same krvnike in njihove pomagače. In tudi v tem je pravica, da na njih samih deluje
stiskalnica brezhibno.
Rajkov proces v Budimpešti je točen posnetek obrazca F zloglasne sovjetske GPU. Tudi Titovi Jugoslaviji je služil in služi še danes vse do najmanjših podrobnosti, čeravno poskuša v tej situaciji Titov tisk zatajiti krvna sorodstva z obrazcem F. In ta obrazec zadostuje, da se povsem razvrednotijo v očeh slehernega normalnega zemljana vsa »nezaslišana odkritja«, ki jih je tudi ta proces trobil v svet, ker ti zemljani vedo, v čem se razlikujejo normalni sodni postopki od boljševiških sodnih komedij. Med temi zemljani so verjetno tudi .uredniki tržaškega komunističnega tiska obeh izpove-danj, ki so večkrat v prijetnem položaju, da nastopajo pri boljševi-ških sodnih komedijah kot pomagači rdečih državnih pravnikov, pri normalnih sodnih postopkih pa kot obtoženci. Rdeči Damoklejev meč pa ti vlogi lahko tudi zamenja in potem je s prijetnostmi pač pri kraju.
Z vsem tem seveda nočemo trditi, da bi bil Rajk nedolžen. Daleč od tega! Ogromna večina boljševi-ških veličin je pomazana z nedolžno krvjo od temena do kurjih očes. Tudi tega ne trdimo, da bi bili podatki glede njegovih zvez s Titom izmišljeni. Bistvo sodnih komedij ljudskih demokracij je okužiti resnico z lažjo in postaviti na zatožno klop ljudi, ki nimajo nobene zveze med seboj ter iz resničnih in izmišljenih dejstev skuhati joto in z njo postreči svetovni javnosti v trenotku, ko smatra boljševiški propagandni genij to za potrebno. Postojnski proces je ftlasičen primer za to.
Zelo verjetno je, da je Rajk v resnici s Titom konspiriral. To bi seveda po »ljudski pravici« zadostovalo, da mu starejo tilnik. Vendar bi bila taka obtožba le preveč limonadna v razmerah, ki vladajo v letošnjih in lanskih satelitskih državah, ker bi sama taka obdolži-tev še ne mogla sprožiti »ljudske jeze«. Da bo »ljudstvo« v resnici razkačeno, ne zadostuje Rajka e-nostavno obdolžiti kot titovca, treba ga je še preobraziti v stereotipnega ameriškega vohuna in policijskega ovaduha v časih Hontyje-ve vladavine, kajne gg. boljševiški uredniki? Tako zahteva obrazec F. Takrat, pred 12. leti so resnični voditelji oktobrske revolucije soglasno priznali, da so bili dejansko že 1. 1917 In pred tem britanski in nemški vohuni, za ' njimi so Isto priznavali vsi, od dr. Borisa Furlana do Hrvoja Magazinoviča. Ce bi bil Tito v sprtju z Moskvo dosleden, bi obrazec F v bodoče u-porabljal samo za kominformiste. Ce bi jih porival med ameriške a-gente, bi mu Amerikanci tega gotovo ne zamerili in bi to prav nič ne škodovalo njegovemu dolarskemu kreditu.
SKSZ v stanu trditi, da so načela SDZ čisti liberalizem. V pošteni človeški družbi se temu pravi zavestno potvarjanje resnice.. Kako klavrno skušajo opravičiti to potvarjanje!
»Ne moremo se otresti vtisa, da je fraza o edinstvu in krščanstvu le pretveza za ustvarjanje političnega monopola med Slovenci in za ustrahovanje vsakogar, ki bi organiziral karkoli izven SDZ«. S temi besedami bi resnicoljubni katoliški možje radi podvalili SDZ nekaj priljubljenih komunističnih polen pod kolesa. Ta praksa je pri njih že več časa v polnem obratovanju: »SDZ je liberalna, pravijo, liberalci pa so hujši od samih komunistov!« Zopet ste si zobe polomili ob neznanju tržaške politične zgodovine. Našim prednikom edinja-šem gotovo niso bili za vzgled komunisti. Tudi po mahničevskem obdobju smo imeli v Trstu nekaj strankarsko - političnih ambicijoz-nežev, pa so vsi likvidirali brez ustrahovanja, ki ga lažnjivo podtikate nam, pa bi bilo umestnejše, če bi o tem pobarali kar predsed-
nika SKSZ, ki je nekim slovenskim duhovnikom dejal, da bodo premeščeni, če ne bodo »parirali«.
SKSZ pravi: »Katoliška ideja je danes v Evropi vodilna ideja...« Ne glede na dejstvo, da ne smemo in ne moremo podcenjevati veličine in vrednosti ter važnosti katoliške ideje v borbi proti komunizmu, si dovoljujemo pribiti, da je vodilna ideja v Evropi in po vsem svetu danes demokracija. Katoliška ideja se bori proti materializmu in je v tej bitki glavno o-rožje. Demokracija se bori tudi proti materializmu, pa je bolj širokega pomena, ker zajame vsega človeka in vse narode ne samo v venskem oziru, ampak tudi v političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem. Ona se mora ozirati tudi na dejstvo, da je v Evropi in v svetu precej milijonov nekatoli-čanov in nekristjanov. Demokracija mora spraviti v mirno medsebojno sožitje v okviru enakopravnosti dve milijardi ljudi različne vere, različne kulture* različne socialnosti in različnega gospodarskega u-stroja.
Kaj pa volitve?
Ali si že storil svojo narodno in socialno dolžnost?
Slovenci, spominjajte se Slovenskega dobrodelnega društva ob veselih in žalostnih dogodkih življenja.
Vztrajamo v celoti pri tem, kar smo napisali v »Demokraciji« tako o volitvah, kakor o Slovenskem odru in o predstavi »Divjega lovca« ter zavračamo vsako nasprotno trditev kot neosnovano.
SKSZ priznava izrecno v svojem zagovoru, da je bil vrstni red kandidatov za minule volitve sporazumno določen med SDZ in SKSZ. To se pravi po domače, da sta bili obe organizaciji, SDZ in SKSZ, vezani s sporazumom na določeni vrstni red in da se je vsaka stranka odrekla agitaciji za preferenčne glasove v prid svojim kandidatom. In veste kaj pravi na to SKSZ? Da se ona ni obvezala, da ne bo vršila agitacije v prid svojim kandidatom. Logika in pamet, kje sta? SDZ ni izdala nika-kega letaka v korist svojih kandidatov. Ali ko je SKSZ potom katoliškega starešinstva izdala letak za svoje preferenčne glasove, in ko ni SKSZ hotela tega letaka preklicati, kaj so gospodje mislili, da bodo somišljeniki SDZ kimali in držali roke križem?
Glede organizacije Narodne demokratske mladine ste se hoteli poslužiti petokolonskih metod s
priljubljeno kamuflažo nepolitičnosti. Računali ste na intrige in lahkovernost. Uspeli pa ste samo navidez. Mogoče so sedaj spregledali tSdi tisti, za katere ste računali, da so pridobljeni. Ločnica pa je potegnjena in slepomišenja je konec.
Mi smo bili prisiljeni h gornjim ugotovitvam, da bodo ljudje dobre volje, ki so pri SKSZ ali z njo simpatizirajo, vedeli, da 'Stoji in deluje SDZ na narodnem, krščanskem in pravem demokratskem stališču. Ona ostane verna svojemu programu tudi v bodoče in se globoko zaveda svoje zgodovinske odgovornosti pred slovenskim narodom. Zato bo vedno branila v borbi proti tujemu šovinizmu in komunizmu slovenski narod in njegove pravice, pa tudi njegovo vero in slovensko duhovščino.
S tem zaključujemo to polemiko, katere nismo želeli, ali slovenski javnosti smo dolžni obrazložiti svoje stališče nasproti SKSZ in zlasti nasproti oni peščici ljudi, ki bi hoteli potorn te organizacije zanesti med naše ljudstvo kranjsko strankarstvo, prepir, nestrpnost in sovraštvo.
Sovjetska atomska bomba
V	splošno presenečenje svetovne javnosti so proti koncu preteklega tedna ameriške radijske postaje nenadoma prekinile svoje sporede in objavile sporočilo, v katerem je predsednik Truman naznanil Američanom in svetu, da je nedavno prišlo v SZ do atomskih eksplozij. Sovjetom je torej uspelo, da so izdelali atomsko bombo dve do tri leta prej, kot pa so predvidevali zapadni atomski strokovnjaki.
Trumanovemu sporočilu je seveda sledil val najrazličnejših komentarjev. Nekateri so mnenja, da je s tem, da atomska bomba ni več skrivnost zapadnih velesil, možnost nove vojne občutno povečana, drugi pa spet menijo, da bo obojestranska posest atomske bombe morala privesti do odločnega raz-čiščenja odnošajev med ZDA in Sovjeti.
Vrednost teh ugibanj bo pokazala bodočnost. Gotovo pa je, da je razvoj svetovne mednarodne politike stopil v novo obdobje, ki bo nedvomno v odločilni meri vplival na nadaljni razvoj dogodkov.
Ameriški predstavniki zagotavljajo, da se politika ZDA v mednarodnih odnošajih ne bo spremenila in po drugi strani opozarjajo na dejstvo, da ima Amerika še vedno prednost štirih let pred SZ, kar še vedno mnogo pomeni. Od prve po-
skusne atomske bombe pa do njene industrijske izdelave'je dolga pot, ki so jo Američani že nastopili, Sovjeti pa jo šele morajo začeti.
Sovjetom seveda Trumanovo sporočilo ni bilo po volji, saj je pokazalo, da pri atomskih poskusih in zl&sti eksplozijah ni nič tako skrito, da ne bi bilo očito. Kljub temu pa je šele nekaj dni pozneje agencija TASS izdala neko uradno poročilo, ki je zanimivo v dveh točkah: prvič, da eksplozije, ki jih je Truman omenil, niso bile atomske, pač pa navadne tehnične eksplozije velikega obsega, ki so bile potrebne pri nekih velikih javnih delih, in drugič, da atomska bomba že dve leti ni nobena skrivnost za Sovjete.
Ce so ameriške priprave za določanje atomskih eksplozij res tako popolne in občutljive, da zaznajo sleherno atomsko eksplozijo kjer koli na svetu, potem je TASS-ova izjava le nerodno prikrivanje dejstva, ki ga je nasprotnik proti vsemu pričakovanju takoj odkril.
Naj bo tako ali drugače, toda sodeč po Trumanovem odločnem zatrdilu in TAlSS-ovih izmikanjih vse kaže, da atomska bomba ni več skrivnost ZDA, Kanade in Anglije. Kako pa bo vse to vplivalo na nadaljni razvoj dogodkov, bo pokazala bodočnost in to mogoče celo kmalu.
Vojaški hpogi Z D 9 in sovjetska atomska bomba
Sovjetska zveza in mir
Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski je izjavil glavni skupščini Združenih narodov, da je Sovjetska zveza za mir in za čim tesnejše trgovske odnošaje z vsemi državami. V svojem govoru je, kot običajno, obdolžil Združene države in Veliko Britanijo, da grozijo z novo vojno in je opisal Sovjetsko zvezo kot prvoboriteljico za mir.
Višinski je zaključil svoj govor z vrsto predlogov. V enem izmed teh je pozval vse države, naj uredijo svoje spore na miroljuben način in je izrazil željo, da bi pet velesil sklenilo medsebojno pogodbo za »okrepitev miru«.
Poleg sovjetskega zunanjega ministra je včeraj govoril v Glavni skupščini Združenih narodov tudi francoski zunanji minister Schu-man, ki je dejal, da je njegovi državi mnogo na tem, da se sklene mirovna pogodba z Avstrijo še pred avstrijskimi volitvami v ok-
I tobru. Izrazil je tudi upanje, da bo Nemčija dorasla svoji nalogi in da si bo ponovno pridobila »svoje mesto v občestvu svobodnih narodov«.
Kosi begunci g ZOi)
Te dni je prispel v New, Orleans parnik »General Black« z 835 begunci. Tako 'bo število beguncev, ki so prišli v Združene države, na-rastlo na 77.260.
Prevoz beguncev je organizirala Mednarodna begunska organizacija, ki jim je plačala tudi potne stroške.
Med begunci je 113 oseb brez državljanstva. Ostali begunci so: Poljaki 301; Ukrajinci 97, Latvijci 89, Litvanci 58, Nemci 36, Madžari 31, Rusi 28, Estonci 28, Jugoslovani 24, Cehi 15, Romuni 5, Iranci 3, Kitajci 2, Bolgari 2 in Avstrijci 2.
Izjava dr. Tischlerja o volitvah na Koroškem
Odkritje o atomski eksploziji v Sovjetski zvezi v vojaških krogih Združenih držav ni povzročilo velikega razburjenja, ker so to vest javili pristojnim organom takoj, ko je bila tajnost odkrita in so jo ti organi že ocenili — tako je izjavil glasnik obrambnega ministrstva.
Voaška oblastva so potrdila izjave drugih uradnih virov in dostavila, da iz vojaške strani ne bo nobene spremembe v atomski politiki Združenih držav.
Razne izjave poudarjajo dvom, da bi se sovjetsko atomsko orožje na kakršen koli način okoristilo z eventualnimi tajnimi informacijami, ki so bile ukradene ali drugače za zvijačo pridobljene od Združenih držav.
Vojaški krogi nočejo točno izjaviti, če pomeni »atomska eksplozi-
ja«, da poseduje Sovjetska zveza atomsko bombo. Neki strokovnjak pa je priznal, da vedo ameriški odgovorni krogi zelo točno, če imajo Sovjeti bombo ali ne.
Enako so strokovnjaki odklonili izjavo, če je prišlo do sovjetske eksplozije na kopnem ali na morju, so pa dostavili, da o tem pač nekaj vedo.
Poudarjajo, da se lahko iz dejstva, da je objava ameriških Združenih držav o eksploziji v Sovjetski zvezi istega datuma kot angleška objava, sklepa, da sta se obe državi pred tem posvetovali.
Glede vprašanja, če lahko to novo dejstvo dovede do sprememb načrtov vojaške pomoči drugim državam, pripominjajo vojaške oblasti, da ta program ni s tem v ni-kaki zvezi.
Prva številka »Našega tednika« med drugim navaja besede dr. Tischlerja, znanega borca za narodne in politične pravice koroških Slovencev, ki utemeljuje ta nastop takole:
»Letošnjega 28. junija' smo osnovali Narodni svet kot resnični odraz narodove volje. Na poziv za-upniškega zbora je nato njegovo zastopstvo izdelalo manjšinski statut in ga predalo zastopnikom velesil na Dunaju in avstrijskemu zveznemu kanclerju. V avgustu mi je angleški predstavnik v Avstriji sporočil, da so bistveni deli našega osnutka odobreni in bodo del statuta avstrijske državne pogodbe.
•S tem smo vzeli svojo usodo v svoje roke in bomo o njej odločevali tudi naprej izključno sami. Po mnogih posvetovanjih se je 6. t. m. zbor ožjih zaupnikov posvetoval o predstoječih volitvah in po dolgem.
stvarnem in treznem razgovoru sklenil, da si moramo koroški Slovenci ustvariti svoje politično zastopstvo tudi pri volitvah 9. oktobra. Sklep se glasi, da gremo 9. oktobra 1949 na volitve samostojno kot Krščanska ljudska stranka v Deželni zbor.
Zakaj gremo samostojno? Nobena avstrijska stranka si ni nadela naloge, da zaščiti koroške Slovence. Zaradi tega bi vsakršna druga parola za dež. zbor drobila naše vrste in bi rešitev našega vprašanja le še otežkočila. S samostojnim nastopom ne kršimo narodne edinosti, ker zbiramo samo to, kar je bilo doslej izmaličeno in razdrto. Smo za resnični sporazum in naše ljudstvo ga je po občinah in farah že uresničilo. Ta sporazum moramo uzakoniti! Sporazuma med svetovnimi nazori pa ni in ga nikdar ne more biti!«
DVA ZEMLJEVIDA
Na neki razstavi, ki se vrši v Bocnu, so Avstrijci postavili zemljevid, na katerem je začrtana državna meja med Italijo in Avstrijo, ki teče preko Brennerja, in poleg tega še pokrajinska meja, ki loči južne Tirolce od ostale Italije, in sicer bivša avstro-italijanska meja pri Salornu.
Na zahtevo italijanskih oblastev so morali Avstrijci takoj izbrisati mejo pri Salornu, ker da je to bil »nedopustni dokaz avstro-nemške-ga imperializma« in ves italijanski tisk je dvignil neverjeten vrišč zaradi te »incredibile conculcazione del nostri diritti«.
Ni še minulo pol leta, odkar so Italijani postavili v Trstu, na Bor-zinem trgu, velik zemljevid »matere Italije«, ki pa je bila nekam čudno »zaokrožena«. Obsegala je ta nova »madre Italia« — poleg današnje Italije — vso bivšo Julijsko krajino do Postojne in Reke ter vso Dalmacijo do Splita. Poleg tega še francosko Korziko in Nico. Vse pod značko »i nostri sacri con-fini«...
Ce je kdo še dvomil, da so Ita-
lijani megalomani, se sedaj lahko
o	tem prepriča. Pred vojno so zahtevali Dalmacijo, Korziko. Tunis, Malto, Nico. V resnici so jih tako temeljito dobili, da so z vojno zgubili še Afriko, Tripolis, Egejske o-toke, Brigo, Tendo, Julijsko krajino, Albanijo in nekaj stotisoč vojakov, ki So jih pognali v klavnico. A kljub temu fantazirajo o »krivicah«, ki se jim godijo ter o teh tako vneto pišejo, da so sami sebe prepričali, da v resnici vojske niso izgubili, da je vse skupaj le »ingiu-stizia«, »disconoscimento dei nostri diritti« in »offendere la cobellige-ranza«...
Zato postavljajo zemljevide in govore o »rivendicazioni«. Hočejo zemljo, ki nikdar ni bila italijanska, zgražajo se pa če ubogi Avstrijci zarišejo pokrajinsko mejo in s tem pokažejo, kateri kraji so vedno bili avstrijski! Avstrijci so imperialisti, oni pa pravi pošteni demokrati...
Ce vse to ne bi bilo smešno, bi bilo res tragično videti, kako so nekateri naši sosedje neverjetni odrski igralci!
Krščanstvo demokristjanov
Nedeljski »Giornale di Trieste« poroča o protestnem zborovanju italijanskih demokristjanov v Miljah proti nameravani uvedbi dvojezičnosti na tamošnjem županstvu. Županstvo je izdalo en sam dvojezični oglas in ti »kristjani« so takoj siklenili, da bodo protestirali pri višjih oblastvih proti tej velikanski skrunitvi, ki predstavlja »žalitev« za to »cititadino veneto«.
Kaj lepšega bi človek ne mogel pričakovati od teh demokristjanov ali bolje .rečeno »dejmosekristjane«.
Vprašali bi »Slovensko krščansko socialno zvezo« oziroma njihovo glasilo »Katoliški glas«, kaj misli
o	tem... Ali je ta korak proti narodni manjšini kristjanski ali starorimski poganski?
Vprašali bi proslulo »Slovensko katoliško akademsko starešinstvo«, ki je v odločilnem volivnem boju razbilo naše enotne vrste, če je ta korak njihovih političnih somišljenikov in zaveznikov res krščansko socialen? Vprašali bi jih, s kakšno pravico so si nadeli na Slovenskem Primorju naziv »Slovensko«? -
Vprašali toi vas, vse tržaške, od »Slov. krščanske socialne stranke« zapeljane, v ostalem pa dobre Slovence in katoličane, kateri ste pri zadnjih volitvah volili za te italijanske krščanske socialne demokristjane: »Kaj pravite k temu? — Ste volili za šibo, ki vas sedaj tepe In vas hoče narodno uničiti?«
Vprašali bi demokristjane, od kdaj so Milje zopet »cittadina veneta«? Mi smo prepričani, da so Milje — »cittadina triestina« —, to
je sestavni del STO-ja, kljub o-sebnim mnenjem raznih gospodarjev, upravnikov, zaveznikov in ne-zaveznikov; kljub vsem italijanskim romanjem v Trst in v brk vsem spomenicam, brzojavkam in solzam ter izbruhom italijanske ginjenosti tržaškega župana, ki se vsak dan norčuje s koristmi svoje domovine, (začrtanimi in uveljavljenimi z mednarodno mirovno pogodbo!
Čudimo se, da je do slovenske manjšine bolj krščansko socialen miljski italijanski komunistični župan kot vse demokristjanstvo!... Čudimo se tem krščanskim social-cem, da prepuščajo ravno komunistom v roke velikansko orožje pravičnosti in narodne strpnosti...
Ce je to demokratična politika, potem je (tudi absurd največje znanje! Ce so Milje »cittadina veneta«, potem imajo Grki pravico do Sicilije, do vse Južne in Srednje Italije in do vse starorimske »civil-tS«, ki ‘je bila navsezadnje le »ci-viltž« Starih Grkov, prevzeta ali ukradena od pastirsko - kmečkega naroda.
Radovedni smo, kakšna bo razsodba po tem protestu proti dvojezičnosti v narodno mešani občini od strani višjih oblastev. Bo krščansko socialna (da bo dvojezičnost prepovedana), ali bo salomonska (da ne bodo na protest odgovorili), ali bo res po tržaškem statutu demokratična?
Radovedni smo, kakšnega mnenja bo o tem g. gen. Airey v svojem prihodnjem poročilu. — ac
Vprašanje narodnostnega sožitja n Trstu
Šolsko izvestje
»La calata degli insegnanti« ter »II veleno dei libri« sta bila naslova četrtega in petega poglavja razprave o slovenskem šolstvu, ki jo je lansko leto objavljal »Gior-nale di Trieste«.
Omenjeni list zatrjuje, da so se slovenske šole razpasle po Svobodnem tržaškem ozemlju kot gobe, toda manjka jim učencev in predavateljev. Učenci naj bi predstavljali šibko in skrivnostno skupnost.
Šolsko izvestje za leto 1947-48 je bilo že nekaj mesecev prej pripravljeno in izročeno za tisk. Nenadoma pa je prišlo do tehničnih zaprek, odnosno, kot bi hoteli vedeti nekateri obrekovalci, do nedopovedljivih manipulacij, ki naj bi zaustavile razširjenje šolskega iz-vestja v javnosti. Resnica je zavita v skrivnost, toda zelo verjetno je, da se je že takrat pripravljal za kulisami odločilni udarec proti slovenskim šolam, še preden bi ga mogle oblasti razkrinkati. Izvestje vsebuje vse osebne podatke o slovenskih dijakih na slovenskih šolah. Zakaj se jih ne bi poslužili kot orožja za zaustavitev njih delavnosti?
In tedaj je »Giornale di Trieste« izstrelil puščico. Odkril je, da sami Slovenci neradi vpisujejo svoje o-troke v slovenske šole. Ni skrivnost, da so si mnogi slovenski starši pomišljali, preden so svoje otroke vpisali v slovenske šole. Toda takoj lahko povemo, da je bil njih nemir vse kaj drugega, kot pa v čast in ponos italijanski stvari.
Slovenščina in slovenska kultura
Po pisanju protislovenskega tiska je slovenščina jezik, ki ga v Trstu sploh nikdar niso govorili. Onemu dobremu kanoniku Agapitu, Italijanu iz Pirana, se je najbrže mešalo, ko si je drznil napisati v svojem »Opisu Trsta«, »da vse osebe, ki so v Trstu rojene, govore poleg beneškega narečja tudi slovensko narečje, skoro isto, kot na Kranjskem; pa tudi nemško in francosko«.
Slovenščina je, tako nadaljujejo omenjeni članki, jezik, ki lahko služi za nekaj pomenkov v kaki gostilni na Konkonelu, a je za aktivno in delavno življenje mesta povsem brez pomena. Tej trditvi lahko takoj dodamo še zgodovinsko ugotovitev preučenega prof. Furla-ni-ja: avtohtono prebivalstvo Trsta je tako zelo italijansko, da predstavlja slovenska manjšina v njem le element brez slehernega kulturnega in gospodarskega pomena.
Tu ne gre za to, da pobijemo ti dve trditvi, ki sta za nas zanimivi zato, ker jasno označujeta miselnost onih, ki so ju zapisali. Toda. ako upoštevamo, da so vsi kmetovalci, to se pravi, stalno in zares avtohtono prebivalstvo, Slovenci in Hrvati ter da so po drugi strani Italijani večinoma prišli od onstran morja iz Italije in se omejujejo le na mesta, zavzemajoč komaj desetino Svobodnega tržaškega ozemlja, potem se nam pač precej jasno prikaže nasprotje med trditvami prof. Furlanija in golo resnico. Furlani zanika, kar je zelo značilno, sleherno gospodarsko in kulturno funkcijo vsem oim, ki že tisoč tri sto let obdelujejo zemljo teh krajev in dobavljajo hrano mestu. Seveda tudi druge njegove trditve niso nič manj duhovite.
Slovenski in italijanski dijaki
»Mladina obiskuje potrtih obrazov slovenske šole in se zaveda, da prenaša neko žrtev. Namrdnje-nih obrazov vstopa v slovenske šole in se nasmeje šele, kadar pride iz njih«. Ce bi verjeli pisanju lista »Giornale di Tries.te«, potem je pač italijanska mladina čisto drugačna: prihaja z nasmehom in odhaja potrta!
»Ko se dijaki iz okolice vračajo z vlakom domov, imajo v rokah italijanske revije in liste«. »Giornale di Trieste« nam s tem nehote pokaže na pravi »raison d’etre« slovenskih šol.
Ravno te šole namreč omogočajo ono intelektualno sodelovanje med Slovenci in Italijani, ki bi bilo tako zelo potrebno in za katerega izvedbo se je tukajšnja univerza pokazala kot popolnoma nesposobna.
Italijanski tisk stalno hvali superiornost italijanske omike. Skoda, da jo hočejo vsiliti nekemu slovenskemu prebivalstvu, »ki v Trstu sploh nikdar ni obstojalo!« in da mara italijanska omika dokazovati svojo superiornost s tem, da mora proti neobstoječemu slovenskemu prebivalstvu uporabljati smešna in neokusna sredstva.
Pomanjkanje učiteljstva
Nič manj se omenjeni tisk ne lovi v logiki takrat, ko gre za vprašanje ‘učiteljstva in profesorjev. Sprva naj bi bili nastavljeni samo stalni učitelji in orofesorji, pripravljeni, da poučujejo na slivenskih šolah. Potem pa »so pridrle iz Ljubljane desetine pristnih Jugoslovanov«. To pa je bilo nasprotno zakonom. ki jih je uvedel, »proti-, italijanski« polkovnik Bowman, in ki so samo italijanskim državljanom dovoljevali namestitev v javnih službah. Toda, kako preskrbeti slovenskim šolam učiteljev in profesorjev, ki jih je nekdanji režim odstranil? Kako naj se popravijo krivde uprave, ki je skozi pet in dvajset let storila vse, kar je bilo mogoče, da se odstranijo zadnje sledi slovenskega in hrvatskega šolstva? Italija bi morala glasom svojih obljub poskrbeti za slovenske učitelje in profesorje, pa tega ni storila. In slovensko ter hrvatsko
prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja sta bila naravnost žejna pouka. Treba je bilo torej preskrbeti učiteljev in profesorjev in dolžnost tukajšnjih Italijanov je bila, da tega ne ovirajo in s tem celo pripomorejo k popravi krivic v preteklosti.
Kaj pa namesto tega počenja »Giornale di Trieste«? Odkril je, da je od osemdesetih predavateljev komaj pet ali šest predavateljev diplomiralo v Italiji, tako »kot predpisuje zakon«. Mnogi učitelji »imajo, da ali ne, spričevalo petega razreda osnovne šole? pa so bili kljub temu nastavljeni«. To so pač res le iz trte izvite trditve, za katere ni ne dokazov, ne osnov in ne temeljev.
Mar naj se ukvarjamo s sporom med Barago in komunisti, s seznamom slovenskih predavateljev, katerim »Emancipazione«, drug na-, cionaiistični list, odreka sleherno strokovno sposobnost ali pa z obre-kovalno gonjo proti vsemu, kar diši po slovenstvu? Smoter teh podtikanj je en sam: medtem, ko. z ene strani hinavsko priznavajo Slovencem pravico do pouka v materinščini,'bi po drugi strani radi ta pouk onemogočili z grožnjami in pritiski na one učitelje in profesorje, ki niso italijanski državljani.
Slovenske učne knjige
Terorizmu proti osebam se pridružuje terorizem proti slovenskim učnim knjigam, zlasti onim, ki obravnavajo predmet zgodovine.
To je drobna knjižica za osnovne šole, pisana brez slehernih namiga-vanj. Toda tudi to ni všeč italijanskemu tisku v Trstu. V nekem članku se zatrjuje, da če Trst ni še priključen Italiji, seveda tudi Jugoslaviji ni. Zato ti listi zahtevajo, naj bi se obseg zgodovine duhovito držal med enim in drugim svetom.
Se mar »Giornale di Trieste« in njegovi pajdaši spomin'a ;o učnih knjig zgodovine, ki so bile v rabi
v	dobi Avstrije? Besedilo je bilo uradno ter že očitno naklonjeno Italiji. Toda pod klopmi je bila še knjiga s poluradnim besedilom, popolnoma enakim onim, ki so jih uporabljale gimnazije v Italiji. »Duhovito zadržanje med enim in drugim svetom« pač ni bilo niti pod Avstrijo glavna krepost pouka zgodovine v italijanskih šolah.
(Nadaljevanje sledi)
P o mnogih letih slovenskega trpljenja nadaljujemo z narodno borbo, jo stalno obnavljamo, ker je bilo' naše čvrsto prepričanje, da smo svoji rodni zemlji in narodu nujni in prepotrebni in da ni nikogar drugega, ki bi nas hotel in mogel zamenjati na velikem narodnem preporodnem delovanju, katerega smo prostovoljno sprejeli nase.
Ne glede na to, kaj misli ostali svet, posebno kako nam neprija-teljski svet tolmači naše narodno delovanje, smo sami najbolje spoznali, da je samo takšno prepričanje porok našemu dviganju.
Iz tega prepričanja, kakor tudi iz potrebe našega delovanja, so izšli številni praktični zaključki.
Mi ne moremo voditi narodne borbe in braniti narodne interese kot osamljeni in razkrojeni po-edinci, pa čeprav bi bili zgrajeni in sposobni, temveč moremo kljubovati samo v edinstveno čvrsti, usodno povezani skupnosti. Samo s tako skupnostjo in z njeno notranjo disciplino ter v skupnih težnjah in naporih, bomo dosegli cilj, ki nam je kot narodu začrtan.
Mi smo čutili potrebo po vzgojit-
vi	in ustvaritvi tipa našega mladega človeka, ki bo živ izraz svojega prepričanja, ki bo usposobil sam sebe za veliko preporodno vlogo in bo zadovoljil potrebe in zahteve naše skupnosti. To je tip mladega človeka, ki je svoj pristop v našo skupnost in svoje obveze v njej, najresneje preučil in razumel njihov pomen. S svojo odločitvijo, da sodeluje v aktivnem narodnem prebujevalnem delu je dokazal svojo notranjo potrebo, da s svojim duhovno-moralnim, idejnim in delovnim zanosom pripomore k ustvaritvi resničnega mladega nosilca narodnega preporoda in stvarnega predstavnika našega naroda.
S tem spoznanjem je mladi človek potegnil skrajne zaključke, da svoje osebno in privatno življenje prilagodi potrebam in zahtevam skupne narodne borbe, se je predal ves, z vsem svojim življenjem in z vso mlado silo svojega bitja tej naši skupni stvari. On noče biti polovičar in noče obstati na pol nota. Sam sebe je vključil v delo in v trajno povezanost za skupnost ter budno spremlja vsako njeno napredovanje ali padanje, ker vidi v tej skupnosti nekaj, kar je njegovega. On ne vidi več svojega življenjskega cilja v samem svojem osebnem izživljanju, temveč njegovo življenje postane samo ena pot, eno sredstvo in ena sama naloga v okviru skupnosti. Za takega mladinca velja izročilo naših sta-
Kakšni mladi javni delavci so nam potrebni
rejših borcev: »Delaj tako, kakor da od tebe za visi naša končna zmaga«.
Mladinec se razen tega izgrajuje z lastno notranjo odločitvijo in z lastno iniciativo. On ne pričakuje, da tirugi izvrši njegove naloge. On se ne sklicuje na tuje napake, da bi lastne opravičil ali celo prikril, pa tudi ne, da se odmika od najtežjih nalog, a sebi postavlja lažje.
Ako že stvar skupnosti smatra kot svojo, zakaj naj se brani nastalih obvez? Ce je pri njem glavna delovna smernica samo kritika in obtožba drugih, naj on najprej kritizira in obtožuje samega sebe, smatrajoč se krivega in odgovornega za vse neuspehe, četudi jih ni sam direktno izzval in zakrivil.
Da ponovimo: Iz zavesti, da je potreben svojemu narodu in iz prepričanja. da se more izvršiti neka velika stvar samo s skupnimi napori, samo ir skupnosti, se dviga naš pravi idealni mladinec. To prepričanje je iskra, s katero vžge ogenj svojega iniciativnega dela. Ta iniciativa se izživlja v dveh pravcih: v pravcu lastne duhovno ■■ moralne, idejne in delovne zgraje-nosti ter v pravec ustvarjanja najpopolnejše predanosti stvari skup-
| nosti ter v pravcu ustvarjanja nje-I gove najgloblje povezanosti. To je j osnovna poteza njegovega bitja in j značaja.
1 Morda sd med nami tudi taki mladinci, ki mislijo, da imajo iz ! težkega narodnega stanja lahek iz-! hod. Varajo se oni, ki tako misli-! jo, namreč, da jim bodo drugi re-; sevali nastale narodne probleme, tako kot sami to želimo. Varajo se j oni, ki mislijo, da za nas ni več ciljev in nalog in da nismo več po-'■ trebni svojemu narodu. Varajo se oni, ki mislijo, da je mogoče nekaj | pridobiti brez polne in resne no-| tranje zgraditve in posebno brez ; močne in edinstvene skupnosti ter i brez skupnih in discipliniranih,te-j ženj in naporov.
Naša skupnost ima takšne mladince: so pa tudi taki, ki bi jih bi-
i	lo treba šele prebuditi in zgraditi
I	v prikazanem smislu, j Prepričani smo, da se more zajeziti in obvladati vsako notranjo krizo v skupnosti z novim vzvalo-vanjem prepričanja, predanosti in požrtvovalnosti, ki naj bi vzbudili prejšnje navdušenje in omogočili' nov delovni vzpon. To so ljudje, ki | jih zahteva posebno naš današnji | čas, to so ljudje, ki so nam danes j nadvse potrebni.
rt
Naš čolnič otmimol
ZORKA PERTOTOVA RECITIRA NA JESENSKEM SLAVJU S P M NA OPČINAH GREGORČIČEVO »NAS COLNIC OTMIMO«
POGLED NA MNOŽICO NA »PIKELCU« 18. SEPTEMBRA
Glasbena šola
Slovenske prosvetne matice v Trstu
Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo 'bo od 3. do 10. oktobra t. 1. dnevno od 11. do 12. ure dopoldne v društvenih prostorih v ulici Ni-colo Machiavelli št/ 22-11. nadstropje. Redni pouk prične 10. oktobra t. 1.
Vodstvo šole je poverjeno priznanemu glasbenemu pedagogu prof. Karlu Sancinu, našemu znanemu violinskemu mojstru, kateremu je poverjen poleg violinskega pouka tudi pouk ostalih godalnih inštrumentov.
Klavirski oddelek pa je v rokah naše znane pianistinje in skladateljice prof. Mirce Sancinove, katero pozna naša javnost iz njenih številnih radijskih koncertov.
Vse tozadevne informacije glede sprejemnih pogojev in pouka daje tajništvo glasbene šole, oziroma vodstvo iste v ul. Nic. Machiavelli št. 22-11 ustno ali pismeno. Telef. 62-75. Uradne ure od 11. do 12.
V	pisarni Slovenske prosvetne matice, ulica Machiavelli 22-11 so med uradnimi urami vsak dan na ogled lepo uspele slike (v velikosti razglednice) z zadnjega koncerta in jesenskega slavja na Opčinah. Slike so krasne in predstavljajo poglede na zbrano množico, na pevce, reoitatorje, zbor plesalk, itd. Naročila za slike sprejema pisarna.
Koroška -srce Slovenije
IV. PROPAD SLOVENSKE 'SAMOSTOJNOSTI
Omenili smo že, da je po propadu Samove zveane slovanske države Karantanija še sto let ohranila svojo samostojnost in bila slovenska neodvisna in suverena država.
Toda po propadu Samove države je spet porastla moč Obrov, ki so spet pričeli napadati slovenska o-zemlja in preko njih vdirati v Italijo. Kazalo je, da se bodo morali Slovenci zaradi močnega cfbr-skega pritiska znova podati pod obrsko pokroviteljstvo in postati od Obrov odvisni.
Sredi osmega stoletja so Obri spet vdrli v Furlanijo in napadli tudi slovenska ozemlja. Njih sile so bile tolike, da očividno Slovenci niso mogli računati na to, da bi sami premagali in izgnali Obre. Znašli so se v precepu. Pot, po kateri so se skušali rešiti iz te zagate, pa je bila tako usodna, da je zaokrenila potek slovenske narodne
zgodovine v popolnoma novo smer in dovedla do propada slovenske države.
Ob času obrskega navala je vladal karantanskim Slovencem knez Borut. Ker ni mogel upati, da bi z lastno vojsko premagal Obre, je zaprosil za pomoč svoje sosede Bavarce, ki so tudi sami že večkrat preje morali odbijati napade O-brov.
Borutova prošnja je prišla Bavarcem kot nalašč.
Oborožena intervencija proti O-brom skupno s Slovenci jim je dajala lepo priliko, da v eni ali drugi meri uveljavijo svoj doslej očividno šibki politični vpliv na Karantanijo. Z druge strani pa se je tudi nudila prilika za pričetek množičnega pokristjanjevanja Slovencev, med katerimi so dotedanji šibki misijonarski poskusi docela propadli.
Kakšen je bil dotlej odnos Slovencev do krščanstva?
Nekateri zgodovinski viri celo
poročajo, da so bili Slovenci čestokrat do krščanstva naravnost sovražno razpoloženi. Toda temu sovraštvu je verjetno iskati vzrokov bolj o političnih kot pa verskih razlogih, bolj v političnih odnoša-jih do krščanskih Bavarcev, kot pa v prirojeni verski mržnji. Ce so Slovenci, ki so leta 696 vdrli preko Alp na BavarsJco, sežgali puščav-nika Marina, so ga v glavnem najbrže zato, ker je bil odklonil, da bi jim kazal pot. Prav tako tudi požig cerkve in samostana svetega Maksimilijana v Pongau na Solno-graškem spada bolj med vojne akcije, kot .pa izključno verske napade. Sicer pa bomo pozneje videli, da se je kmalu po pričetku organiziranega misijonarskega delovanja v Karantaniji velik del Slovencev razmeroma kaj hitro oklenil nove krščanske vere.
Prvi poskus pokristjanjevanja Slovencev spada v dobo, ko je še kraljeval Samo. Med Slovence na Koroškem je takrat prišel utrechtski škof Amand, ki je pozneje po-»tal svetnik. Toda žel je le malo uspehov in se je pozneje vrnil v svojo domovino. Od takrat pa do Boruta potem ne naletimo na nobene večje poskuse pokristjanjevanja med Slovenci.
Zato je pač razumljivo, da Bavarci iz političnih in verskih razlogov Borutu niso odrekli pomoči
in so kmalu nato skupno z njim krepko porazili Obre.
Toda cena, ki jo je moral Borut plačati za tujo pomoč, je bila visoka:	Dotlej	samostojna	Karanta-
nija je postala od Nemcev odvisna dežela.
To se je zgodilo kmalu pred letom 743, kajti vir, ki nam o tem poroča pravi, da so se Slovenci pokorili Bavarcem, a Bavarci so se pokorili Frankom šele leta 743. S tem pa so neposredno prišli pod Franke tudi Slovenci. Doba slovenske samostojnosti je bila zapečatena.
Borut je moral obljubiti pokorščino Bavarcem in jim poslati kot talca svoja sinova Gorazda in Ho-timira. Po nalogu solnograškega škofa Virgilija so poslali slovenska kneževiča v samostan sv. Odrešenika na otoku Awa ob Chiemskem jezeru, kjer so ju vzgojili v krščanski veri in krstili.
Zadnji slovenski knez, ki je nastopil svojfi vlado še kot samostojen in suveren vladar, Borut, je umrl okrog leta 750. Gorazd in Hotimir sta se tedaj na prošnjo Slovencev vrnila domov in kmalu po očetovi smrti so Gorazda po pred? hodni bavarski odobritvi ustoličili, oziroma »napravili za kneza«, kot poroča zgodovinski vir.
To nam kaže, da so po podreditvi Bavarcem Slovenci uživali nekako
avtonomijo in smeli imeti svoje domače slovenske kneze, katere pa je seveda morala potrditi Bavarska oziroma Franki. Slovenska država je torej v malem kot podložniška država še nadalje živela. Sele sodelovanje v uporu Ljudevita Posavskega, o katerem bo govora pozneje, je zadalo dokončni smrtni udarec slovenski državotvornosti: slovenski knezi izginejo in nado-meste jih tuji knezi, postavljeni od tuje države.
Gorazd, prvi slovenski krščanski kneiz, pa je že po par letnem vladanju umrl in nasledil ga je Hotimir, za katerega spet pravi vir, da mu je »narod dal kneževstvo«. U-stoličili so torej tudi njega po starodavnem obredu, katerega potek pa nam na žalost ni poznan. Kot Gorazd, je seveda tudi Hotimir bil kristjan, saj po drugi strani Bavarci sploh ne bi dovoljevali poganskih knezov. Ker so Bavarci spadali pod Franke, je Hotimira potrdil za kneza francoski kralj Pipin, oče Karla Velikega.
Zgodovinski nesreči, ki jo je predstavljala izguba slovenske državne samostojnosti, so se kmalu potem pridružile še bratomorne vojne med poganskimi in krščanskimi Slovenci, ki so nedvomno v gotovi meri zmanjšale odpornost Slovencev proti nemškemu pritisku.
S pokristjanjenjem so se Slovenci kulturno, politično in versko priključili evropskemu zapadu in si na tak način nehote zagotovivli svoj narodni obstoj v okviru evropske omike. Seveda pa to ni bilo splošno prepričanje takratnih Slovencev. Zlasti starejši rod, ki se je še spominjal časov nekdanje stare slave in slovenske samostojnosti, ko so na dvoru slovenskih knezov postopali s tujimi odposlanci kot z odposlanci sebi enakih držav, je pač nerad in grdo gledal vedno bolj rastoči vpliv Bavarcev v Karantaniji. Bojazen, da bo zaradi tega rastočega vpliva nekega dne dokončno pokopana slovenska samostojnost,, je mržnjo le še podpihovala. Vpliv Nemcev pa se je najbolj kazal ravno pri misijonskem delovanju med Slovenci.
Na Hotimirovo prošnjo je poslat že omenjeni solnograški škof Vir-gil med Slovence Modesta, kot svojega pokrajinskega škofa. Modest je takoj po prihodu v Karantanijo postavil tri cerkve: Gospo Sveto, cerkev Sv. Petra na Lurnskem polju in cerkev svete Marije ob In-geringu na Zgornjem Štajerskem. Najbrže so bile te tri glavne cerkve nekaka misijonska središča, iz katerih se je potem širilo krščanstvo med Slovence.
(Nadaljevanje sled t)
PEVSKI ZBOR »SKRJANCEK« NA PRIREDITVI SPM NA OPČINAH
PISMO IZ BRD
»Do kdaj bo še trajalo naše trpljenje? Do kdaj bomo še vklenjeni v verige suženjstva, ki nam ga je naložil komunizem s pomočjo zaveznikov?«
Te težke besede mi je zastavil rojak iz Brd, po poklicu preprost kmet, ki pa se zaveda dostojanstva človeka in blagodati svobode.
Vse obmejno prebivalstvo govori danes samo o novem valu preganjanja v Brdih. Po junijskih aretacijah, ki so zadele vso Slovenijo in ko je tudi v Brdih bilo odpeljanih nekaj desetin članov samostojnih kmečkih družin, se je zdelo, da se je komunistični bes ugnal. Toda v noči od četrtka na petek 9. t. m. je Ozna v zapadnih Brdih zopet pobrala med samostojnimi kmečkimi družinami kakih 20 oseb. Zgodilo se je to zato, da se izvede smrtna obsodba nad samostojnim kmetom, ki jo je proglasil Tito v Skoplju: »Streti moramo zadnje o-stanke stare družbe kmeta, da zagotovimo napredek zadružnega kmetijstva. Vsaka privatna last mora izginiti v teku petletke«. Da bo »ljudstvo« srečno, mora iz svobodnega človeka nastati suženj dr-žavno-komunističnega kapitalizma.
Aretirali so ljudi v Medani in na Dobrovem. Poleg mladih ljudi so odpeljali tudi starejše, ki so se drznili upreti vpisu v »zadrugo« in so javno razkrinkali komunistične priganjače, ki so med borbo obljubljali kolonom samostojnost in zemljo ter slepariji z ljudsko vo-
Občni zbor Organizacije narodne dem. mladine
Dne 2. oktobra ob 10. uri se vrši v kinodvorani v Nabrežini rpdni občni zbor ONDM z običajnim dnevnim redom. Vabljeni sp ust člani!
Občni zbor Slov. dobrod. društva v Trstu
V	nedeljo, 9. oktobra 1949 ob 10. uri, zjutraj bo na sedežu društ-va v Ulici Machiavelli štev. 22 - H. nad. prvi redni letni občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva. Dnevni red je naslednji:
1). '.Poročila o delovanju.
. 2U 'Odobritev računov za leto 1948.
.UD giVolitve novega odbora ' j, ..'dn nadzorstva.
4) . Slučajnosti.
.•■Vabimo vse člane, podpornike in prijatelje društva, pa tudi vse narodno; hi socialno zavedno slovenska učiteljstvo, da se v velikem številu udeleži občnega zbora. rRajzpravljali bomo o vseh vprašanjih; v zvezi z bodočim delovanjem društva, posebno pa glede večje, socialne pomoči revni šolski mladini.
ODBOR
Rezika poročna slavnost v Barkovljah
"V nedeljo dne 18. septembra 1949 jč bllsf barkovljanska cerkev Sv. Jerneja pozornica poročne slavnosti, ki' j6 naše Barkovlje redkoke-daj vidijo. Gospod Janko G. Roberts, ki ga pozna vsa naša javnost na Tržaškem in Goriškem po njegovem zanimanju in prizadevanju za slovenske zadeve in razmere, iz častijljeve ameriške družine v Ci-kagu, se je poročil z gospodično Nado Ave Marijo iz ugledne znane goriSke Černetove družine.
Poroko je sklenil ameriški duhovnik č. gospod Rettagliata ob navzočnosti mons. Harnetta. Sveto mašo« je daroval č. gospod 2gur. Cerkev je bila polna ameriškega in slovenskega občinstva. Sv. mašo je spremljal s svojim solopetjem g. prof. Kos. Slavnost je uspela nad vse slovesno, k čemur je pripomog-
lo	tudi božanstveno jesensko vreme. Gospe j Nadi in gospodu Robertsu izrekamo svoje najiskrenejše čestitke z željo, da bi Bog blagoslovil, njun zakonski stan.
Uyoz plem. goveje živine
Hodročno kmetijsko nadzomištvo bo z vsoto, ki jo je stavila na razpolago Zavezniška vojaška uprava.
ljo, česar vsega sedaj ni, Zlasti je razburila Brice aretacija gdč. Romane Sfiligoj z Dobrovega. Člani njene družine so bili od fašistov obsojeni na skupno 160 let, tudi ona sama je bila v ječi in internaciji. In zakaj vse to? Da se zadosti Titovemu ukazu:	samostojnega
kmeta je treba uničiti!
Briški koloni so skrajno razjarjeni: namesto, da bi postali samostojni kmetje, so postali državni dninarji. Javno govorijo, da imajo še skrite brzostrelke. Oblasti vse to vedo in: »Udari s šapo, da ubiješ dve muhi!« Aretirajo samostojne kmete, da jih uničijo in prisilijo v zadrugo, po drugi strani pa zastrašijo uporne kolone... Ih kakor običajno, še podla igra. V noči pred aretacijami so bili raztreseni neki kominformistični letaki. Zaradi tega se je seveda sestal odbor OF in sklenil aretacije.
In da ponovim besede briškega kolona: »Kje je svoboda, ki so nam jo obljubljali naši zavezniki, ko so nas pozivali na borbo proti fašistom, ki pa niso bili niti senca sedanjih tiranov? Ti zavezniki pošiljajo k nam živila, umetna gnojila itd., od tega pa ne dobijo samostojni kmetje nič. Oni nimajo živilskih nakaznic, obdavčujejo jih pa z bremeni, ki jih morajo v najkrajšem času upropastiti«.
Da, da, krvava je naša pot... Tako se je poslovil od nas briški trpin in solze so nam orosile oči.
uvozilo sredi oktobra t. 1. določeno število bikcev, brejih krav, junic in telic sivorjave pasme.
Tudi tokrat bodo bikci dodeljeni plemenilnim postajam z obvezo, da jih rejci redijo najmanj dve leti. Krave, junice in telice pa bodo dane samo tistim živinorejcem, ki se obvežejo, da bodo redili kupljeno plemensko živino čim daljšo dobo ter gojili vsa teleta (samice), ki se bodo rodile in morebiti tudi bikca, ki ga bo smatralo nadzorništvo sposobnega za pleme.
Srednja cena franko Trst Cne-vštevši podpore ZVU) bo znašala okoli 100.000 lir za-,(bikca. 140.000 lir za brejo kravo, 120.000 lir za brejo junico in 60.000 lir za telico ! od 10 do 12 mesecev starosti.
Tisti, ki bi si želeli nabaviti eno izmed omenjenih glav goveje živine, se morajo prijaviti najkasneje do 11. -oktobra t. 1. pri Tehničnem oddelku Področnega kmetijskega nadzorništva, ulica Ghega št. 6-1., tel. 86-73. Ob prijavi je treba vplačati omenjeno ceno.
Morebitna razlika v ceni (več ali manj) za kupljeno govedo bo preračunana takoj, čim bo imelo nadzorništvo dokončni obračun.
Ker pa je vsota, ki jo je stavila na razpolago ZVU, omejena, bodo prijave, odnosno naročila upoštevana samo po vrstnem redu in datumu prijav, dokler vsota ne bo izčrpana.
Ako žele kmetovalci prisostvovati nakupu, se lahko udeleže skupnega izleta z nakupovalno komisijo.
Čudno izginotje na Opčinah
Z Opčin je 22. septembra ponoči izginil g. Ferdinand Kalin, eden izmed prvih borcev za narodno demokratično stvar v openskem političnem življenjiu. Vsa dosedanja uradna in zasebna prizadevanja, da bi pojasnili njegovo zagonetno izginotje, so ostala zaman. Da ne oviramo uradne preiskave, ki je v teku, ne bomo navajali o tem zaenkrat nobene podrobnosti.
Poroka
Poročil se je g. Dominik Hvalič, učitelj v Medjivasi pri Devinu, s tamošnjo vaščanko gdč. Dorino Le-giša. Obilo sreče!
Naši priimki in imena naših vasi
Vse naše ljudstvo je pod vtisom, da je bil odlok za vlaganje prošenj za dosego prvotne oblike uradno
can. Kriva so temu napačna poročila v vseh naših slovenskih časopisih. Odlok je še vedno v veljavi in na-še ljudstvo — čeprav postopek ni demokratičen — naj se požuri, da pride zopet do svojih lepih izvirnih priimkov.
Mislim, da trma »Primorskega« v tem pogledu ne bo v stanju, da nam vrne stare priimke! Sicer, kam so pripeljale naš narod na tem o-zemlju razne trme »Primorskega«, je preveč znano.
Zaradi tega predlagam, da vsi odbori in zaupniki SDZ vzamejo v svoje roke to prevažno zadevo. Kjer je le mogoče, naj ustanove svoje urade za izpolnjevanje in vlaganje tozadevnih prošenj. To bi bilo eno!
Drugo vprašanje, pa je vprašanje popačenja imen naših čisto slovenskih vasi. Ne glede na izvirnost teh imen vprašam Zavezniško vojaško upravo, vse njene upravnike —• bodisi ameriškega ali angleškega porekla, in tudi vse Italijane zdrave pameti:
Kaj zveni lepše, kaj se lepše izgovarja, kaj je bolj priročno in kaj je bolj naravno in estetično ali izvirno ime »Dolina« ali spakedran-ka »San Dorlingo della Valle«?
»Škofije« ali »Albaro Vescova«?
»Opčine« ali »Villa Opicina«?
Ce Italijani lepo izgovarjajo »optare, opzione, oppressione, op-primere itd«, bi ravno tako lahko izgovarjali »Opčine«.
Ce ima vsak poedinec pravico do svojega izvirnega priimka, ima tudi skupnost teh poedincev isto demokratično pravico, da zahteva u-radno svoje prvotno in edino pravo ime. Imena naših vasi so naša!
Zupani, občinski odbori! Sklenite na svoji prvi seji, da nam Zavezniška vojaška uprava uradno vrne izvirna imena naših vasi in občin!	—	ac
G. Senčar B. -sedemdesetletnik
Znani zavedni narodni delavec in organizator g. Senčar B. iz Sežane je pred par dnevi praznoval na Opčinah svoj sedemdeseti rojstni dan. Trdni kraški korenini, ki je kljub visoki starosti čil in krepak in še vedno dober pevec kot nekdaj, kličemo z vsemi prijatelji in znanci: NA MNOGA LETA!
Dotok tuje valute po zavezniških oborož. silah
Obseg vloge, ki jo imajo britanske in ameriške oborožene sile v dotoku tuje dobre valute v gospodarstvo anglo-ameriškega področja STO-ja, izhaja iz poročila, ki obsega vojaške zamenjave za proračunsko leto od 1. julija 1948 do 30. junija 1949, katerega je sestavil finančni oddelek ZVU.
V	tem razdobju enega leta so finančni . častniki zavezniških sil nabavili po tekočih menjalnih tečajih
Vpisovanje na slov. srednje šole v Gorici
Vpisovanje na slovenske srednje šole v Gorici je podaljšano nepreklicno do 8. oktobra. Kdor se še ni vpisal, naj to stori čimprej, ker se po tem dnevu ne bo več vpisovalo. Tajništva teh šol-so odprta za vpisovanje vsak dan od 8. do 12. ure.
Opozarjajo se zlasti učenci, ki so v poletnem ali jesenskem roku z uspehom položili sprejemni izpit za vstop v 1. razred nižje srednje šole (gimnazije), da ne zadostuje sam izpit, marveč da se morajo tudi oni vpisati, če hočejo posečati to šolo. Tudi zanje velja rok do 8. oktobra.
Slov. otroški vrtci
Vpisovanje v slovenske otroške vrtce v ulici Don Bosco 3 (Slov. Alojzijevišče) in v ulici Randaccio (nekdanji Mali dom) se vrši do 30. t. m. Otroci se pa sprejemajo seveda še tudi pozneje. Slovenski starši! Četrta božja zapoved ukazuje spoštovati starše. Po tej zapovedi mora otrok spoštovati tudi jezik svojih staršev. Kdor svojim nedo-letnim otrokom zabrani izpolnjevati to sveto dolžnost, greši. Storite
približno skupno vrednost 6 milijard 814,175.000 metrolir, kar je protivrednost prodaj po uradno pooblaščenih zavodih 1,040.100 funtov šterlingov v primeru britanskih sil in 7,729.000 dolarjev v primeru a-meriških sil.
Razčlemba denarnih zamenjav britanskih in ameriških sil kaže, da so porabile pretežno večino nabavljenih lir zavezniške čete, ki so jo izdale za krajevne nakupe. V primeru TRUST-a na primer, je od 7,729.000 dolarjev, ki so jih menja-
li	v lire med finančnim letom služila protivrednost 3,668.475 dolarjev porabi 5.000 vojakov poveljstva. Lirsko protivrednost so porabili kakor sledi: 2,063.276 dolarjev za plačilo trgovskih računov pristaniškega urada oboroženih sil Združenih držav v Avstriji; 588.656 dolarjev za trgovske račune TRUST-a in 883.721 dolarjev za plače krajevnih civilnih nameščencev. Prav tako so funt šterlingove zamenjave BETFOR-ja služile predvsem porabi 5.000 britanskih vojakov nastanjenih na področju. V ta namen so porabili 534.200 funtov šterlingov. Lirsko protivrednost so porabili kakor sledi: 278.000 funtov šterlingov za plače krajevnih nameščencev s 22.000 funtov šterlingov za u-sluge; 91.000 funtov šterlingov za dobave, ki so jih kupili na področju; 214.000 funtov šterlingov za plačilo trgovskih računov in 900 funtov šterlingov za razna plačila.
1
Srememba postopka prsilnih izpraznitev stanovanj
Ukaz štv.189 ZVU, ki je bil pred kratkim podpisan, spreminja postopek prisilne izpraznitve stanovanja in pooblašča redno sodišče, da v nujnih primerih odgodi prisilno izpraznitev stanovanja za dobo enega leta.
Osebe, ki jim grozi prisilna izpraznitev stanovanja, lahko vložijo proti temu priziv vsaj en mesec pred prisilno izpraznitvijo. Sodnik bo preučil vsak posamezen primer ob posebnem upoštevanju naslednjih okoliščin: možnost, ki jo ima najemnik, da si dobi drugo stanovanje; najemnikove gmotne razmere v primerjavi z gmotnimi razmerami tistega, ki naj bi zasedel stanovanje; če ima najemnik upravičene razloge za bivanje na anglo-ameriškem področju STO-ja; prošnje odgoditve prisilne izpraznitve, ki jih je dovolil conski predsednik; najemnikova prizadevanja, da bi si preskrbel drugo stanovanje.
Sodnik rednega sodišča je pooblaščen, da odgodi prisilno izpraznitev za kakršno koli dobo, ki pa ne sme presegati 12 mesecev, in lahko določi pogoje, ki so primerni okoliščinam v zvezi s prisilno izpraznitvijo. Odločitev sodišča je končnoveljavna. Proti njej ni priziva. Ukaz štv. 189 razveljavlja tudi člen 1. ukaza ZVU štv. 223.
tedaj svojo versko in narodno dolžnost in vpišite svoje slovenske o-troke v slovenski vrtec, kamor tudi po naravnem zakonu spadajo!
Šoferji, pozor!
Pokrajinska komisija za pregled avtomobilskih izkaznic, Gorica, ulica Oberdan 20 sporoča, da bo 28. sept. od 9. ure naprej pregledovala v svojem uradu začasne izkaznice, ki so zapadle v času od 28. 5. do 31.5. 1949. Prizadeti se morajo zglasiti osebno.
Zveza obrtnikov
V	Gorici so v ponedeljek 26. t. m. ustanovili novo Zvezo obrtnikov, ki se bo včlanila v Konfederacijo italijanskih obrtnikov in si nadela naslov »Pokrajinska zveza
obrtništva«. Ta nova zveza obrtnikov je proti oni, ki so jo ustanovili 1. 1945 in ki se imenuje »Udru-ženje goriških obrtnikov«. Zato je na zborovanju prišlo do prerekanja in nekateri pristaši in člani te poslednje so se umaknili od zborovanja. Razkol pač med levičarji in desničarji.
Pomagajte dobr. društvu
Slovensko dobrodelno društvo v Gorici, Riva Piazziutta 18-1, zbira prispevke za naše reveže in za vse, ki so potrebni pomoči. Posebno skrb goji tudi za revne šolske u-čence osnovnih in srednjih šol. Zato naj vsakdo daruje, kar more v denarju, v živežu, v obleki ali v obutvi. Kdor pomaga bratu, pomaga samemu sebi. Kdor hitro da dvakrat da!
Pozor!
Ker so na delu mnogi italijanski šovinisti, zagrizeni sovražniki našega naroda in naših šol, ki strašijo posamezne matere in o-čete ter jih nagovarjajo, naj ne dajo svojih otrok v slovenske šole, vabimo vse Slovence in Slovenke, ki bi bili predmet takega nagovarjanja in žuganja, naj se zglasijo pri naših občinskih svetovalcih v Gorici ali na uredništvu listov v Gorici, Riva Piazzutta 18 in sporočijo podrobnosti nagovarjanja in žuganja, da nam omogočijo obrambo naših pravic!
Čudne novosti
Gospod šolski ravnatelj je letos vpeljal novost glede vpisovanja slovenskih otrok v naše šole. Učiteljem je poslal okrožnico, da ne smejo vpisati kot samo tiste učence, ki so v neposredni bližini njihove šole! Učenci in učenke iz Pevme ali Standreža se ne morejo vpisati v mesto. Lani je bilo vpisovanje prosto, letos pa ne. To pa zato, ker je tudi g. ravnatelj mnenja, da je treba Slovencem ovirati dostop v slovenske šole in tako zagreniti naši manjšini v Italiji še tisto malo svobodnega življenja, ki ga imamo. Tudi on je mnenja, da se bodo slovenske šole v mestih, kakor n. pr. v Gorici, v Tržiču in v Krminu izpraznile pod pritiskom šovinistov, zato meni, da je dobro priskočiti takoj na pomoč sovražnikom našega naroda. Zakona, ki bi utemeljeval njegovo okrožnico pa ne zna navesti: ker ga sploh ni!
Ločnik - Gradiškuta
Slovenski učenci iz Ločnika in Gradiškute bodo morali še naprej v italijanske šole v Ločnik, ker se je pokrajinski šolski svet postavil proti temu, da bi se jim odprla slovenska šola. Lepa demokracija!
Na slovenskem skrbništvu v Gorici, kjer ni trohice ljubezni za te naše učence, se kar veselijo njihove zmage. Ministrstvo pa še danes ni odgovorilo na protest, ki je bil proti gorinavedenemu sklepu. Pa kako vneto zagovarjat-a ta sklep zlasti g. inšpektor za slovenske šole in g. ravnatelj! Manj dela bosta imela in manj truda s »ščavi«. Pravita, da so sami slovenski starši iz Ločnika prosili, naj ne odpro tam slovenske šole. Kaj pa tistih par desetin podpisov staršev iz Ločni-; ka. ali jih je razpihnil orožniški poveljnik, ki je hodil od hiše do hiše in pretil, da vrže čez mejo vse tiste, ki bi se drznili ziniti še eno samo besedico za slovenske šole?! Ne dražite našega naroda do skrajnosti! Pravično ravnajte z njim, da vas bo cenil in spoštoval.
Novo šolo bodo letos postavili na Valerišču, ki je precej daleč od Ločnika in Gradiškute. Pravijo, da jo bodo postavili bolj proti Gradi-škuti.
Kljub vsemu svetujemo staršem iz Gradiškute, naj vpišejo svoje o-troke v šolo na Valerišče. Onim iz Ločnika svetujemo pa Podgoro, odnosno Gorico, kamor bodo lahko hodili z avtobusom.
Odgovorni urednik: dr. Janko jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Seja gor. obč. sveta
Zadnji četrtek 22. t. m. je imel ohčinski odbor svojo običajno tedensko sejo, na kateri je poleg nekaterih manjvažnih upravnih sklepov, določil tudi, da bo prihodnja seja občinskega sveta dne 18. oktobra ob štirih popoldne na mestnem gradu.
Za trgovce
V Zvezo trgovcev za goriško pokrajino včlanjene tvrdke si v njenih uradnih prostorih v ulici IX. avgusta 11-1 lahko ogledajo naslednje okrožnice: 1. izvoz povrt-nin v Belgiji; 2. enako o izvozu v Franciji; 3. teža in kakovost uvoznega blaga; 4. izvoz v Anglijo; 5.
> uvozne pristojbine v Belgijo; 6. izvoz čebule v Nemčijo in še razna slična obvestila o zunanji trgovini.
Družinski davek
Rok za prijavo dohodkov zaradi odmere družinskega davka v gori-ški občini, ki je bil prvotno določen do 20. t. m. je podaljšan do 31. Oktobra 1.1.
V torek popoldne se je vršila seja posebne komisije, ki jo sestavljajo nekateri občinski svetovalci, med temi g. Rudi Bratuž od SDZ. Komisija je pregledala razne ugovore proti uvedbi novega sistema odmerjanja družinskega davka in prišla do zaključka, da je treba prvotni Sklep, o katerem smo že poročali, pregledati in morda fcudi preklicati. Vsakemu članu te komisije je sedaj dana naloga, da izreče svoje mnenje in predloži nov predlog v zadevi.
V torek 27. t. m. je občinska komisija zopet zasedala. Zastopnik SDZ, občinski svetovalec g. Rudi Bratuž, je predložil pismen predlog za ureditev zadeve. Ta njegov predlog je zbudil lepo pozornost članov komisije. Zadevo bo sedaj preučil občinski izvršni odbor.
Manifestacije bivših bojevnikov
V nedeljo 18. t. m. so obiskali Gorico bivši bojevniki, vojni pohabljenci iz raznih krajev države. Ob tej priliki so prisostvovali odkritju dveh stebrov, ki so jih postavili na griču goriškega gradu v spomin na ona dva s Sv. gore in Sv. Marka, ki so ju Titovci letos spomladi porušili. Mnogi govorniki so poudarjali, da je tako početje titovcev »barbarsko«, »oskrunitev svetosti spomina na padle junake«. Nekateri so rekli, da se bo Italija prav gotovo vrinila tja, na zemljo, ki jo je »tujec zasužnjil« itd. Nobeden od govornikov ni povedal, da so tudi Italijani radi rušili vse slovenske spomenike v Julijski krajini. S tem ne mislimo žaliti spomina padlih junakov. Oni so res vredni spoštovanja in vse časti, naj pripadajo temu ali onemu narodu! Le zmerjanje, psovanje in žuganje z novo vojno nam seveda ne ugaja!
Sovodnje
Karabinerji so tu prijeli domačina Alojza Tomšiča pok. Jožefa, 40 let starega, Jožefa Cijana pok. Jožefa, 60 let starega in 52 letnega Butkovič Karola ter jih odvedli v goriške zapore. Trdijo, da je proti njim vložil ovadbo neki Italijan, ki naj bi ga bili ti trije spodili iz Sovodenj septembra 1943 in se' potem polastili njegovega imetja. Časopisi trdijo, da jih dolžijo tudi umora. Tiralico je izdal goriški preiskovalni sodnik.
M 1Z a r i ! |
hlMtOValCI I	kooc, mace.
»■ulinlnlliS	snooe in tre
podjetniHi •	dih lesov,
trame, vezne ne plošče, furnir, parkete in drva nudi nafugodnefe
CALEA
TEL. --------------------
90441 TRST
Viale Sonnino, 2 4
	OJsem, ki so poznali
	- Franja Hmelaka
	naznanjamo, 6a ga ni več.
	pokopan je bil 2k. t. m. v Bokavcu.
	Družina Ilmelak
	
Tržaško krznarstvo - Pellicceria Triestino
TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) št. 4 - III. nadstropje
UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU
Vesti s Tržaškega
DEKLETA IZVAJAJO CESKE NARODNE PLESE NA PRIREDITVI S P M NA OPČINAH
Vesti z Goriškega