Stran 423.
Obrtnija.
Trije štrajki.
Francoska, Švica in Zjedinjene države severo ameriške stoje pod utisom velikih gospodarskih dogodkov, ki so nastali v poslednjem času. Več stotisoč delavcev je opustilo delo. Proglasili so generalni štrajk. Oklic, da se opusti vsako delo, je padel na rodovitna tla: od dela utrujena, telesno izmozgana in s socija-listiškim duhom napojena masa delavstva je z veseljem sledila svojih voditeljev pozivu, da se odpočije, in da ob enem pokaže kapitalistični velevlasti moč delavske velevlasti.
Poskusi posredovanja so imeli uspeh. Veliki pre-mogarski štrajk v Ameriki je končan. Istotako generalni štrajk v Švici, samo glede premogarskega štrajka na Francoskem se še ni doseglo porazumljenje.
Posledica velikega štrajka v Združenih državah severoameriških je gospodarska kriza. Ne samo, da se je silno podražil premog, tudi živež, zlasti meso je zelo poskočilo v ceni. Severna Amerika je dežela, kjer se največ poje mesa in največ pokuri premoga. Naročene  so ogromne množine  premoga iz Angleške
in iz Kanade,  ali tudi to bi ne bilo  zadostovalo, da je štrajk le še nekaj dnij trajal.
V Franciji traja štrajk v vseh departementih, koder se koplje premog. Dosedaj se ni mir še nikjer kalil, vender vlada velik strah, ker groze rudarji, da udero v premogokope in jih razrušijo, da razbijejo stroje in sploh vse pokončajo. Prefekt v Pas de Calais pravi, da je doživel že več štrajkov, a takega, ka-koršen je sedanji, da še ni bilo. V tem okraju štrajka nad 50 000 delavcev. V okraju Bassin de Loire štrajka 85 odstotkov vseh delavcev. Delavski kolovodje poživljajo na mir in na vstrajnost, da se zabrani dovoz premoga iz drugih krajev.
Štrajk v Švici je trajal teden dni in je provzročil obilo škode.
O vzrokih teh ogromnih štrajkov se čujejo različna mnenja. Vodja francoskih socijalistov Jaures piše v svojem organu „Petit r6publique fraEQaisea, da so temu največ vzrok rudniška društva, ki kon-sekventno delajo na znižanje delavskih plač. Cene premoga v letih 1901. in 1902. niso padle in vender prikrajšujejo ta društva delavcem premije, katero so jim dolžna po dogovoru, sklenjenem vsled podraženja premoga. Ta društva se skrivajo za vlado in skušajo zvaliti vso krivdo nanjo. Društva žele, da bi prišlo do konflikta mej delavci in mej republikansko večino v parlamentu; ako izgubi vlada hladno kri in se da zapeljati do nasilstev, tedaj bi ta društva triumfirala.
Vladi nasprotni listi pozdravljajo radostno ta štrajk, ki dela vladi velike sitnosti. Monarhist Cas-sagnac piše v „Autoritea, da je ta štrajk odgovor delavcev na obljube podjetnikov. Podjetniki so prelomili svojo besedo in ker so sejali veter, žanjejo zdaj vihar.
Da imajo štrajki svojo podlago v opravičenih zahtevah delavcev trpinov, temu se ne da ugovarjati, — ali na žalost opažamo, da nemalokrat izrabljajo nezadovoljnost delavcev, katero znajo cesto umetno vzbujati razni socijalistični kolovodje ali nečedni ele-mentje. Tako se je dalo že mnogokrat dokazati, da so štrajke zanetila konkurenčna podjetja, katera imajo od počivanja dela v drugih podjetjih ogromne koristi. Zategadelj, ako bi imeli štrajki zares vedno pošteno in moralno podlago, bi morali zajedno onemogočiti koristoslovstvo konkurenčnih podjetij.
Ali štrajki v velikih krajih, kjer je delavstvo materijelno bolje organizovano in tudi podjetništvo stoji na boljih nogah, ne škodujejo na nobeno stran veliko. Vse drugače pa je v naših krajih. Tu škodujejo štrajki v prvi vrsti delavskim rodbinam, ki morajo Cesto štrajk poplačati z gmotnim obstankom; v drugi vrsti — pred očmi imamo goriški Miren — pa ukončujejo domačo obrt, kateri ne želi nujnejšega nego pogibelj — tuji konkurent. Velika brezvestnost socialističnih hujskačev slovenske krvi je torej, ako oni zavajajo naše delavce v štrajk.  S tem služijo je-
Stran 424.
dino le židovskim in sploh tujim podjetnikom, kajti ako bi to ne bilo, — moral bi že danes vladati za mirenskim štrajkom prav gotovo štrajk tudi v Dorf-lesovi strojarni. Ali naj je ta izvzeta, ker je njen lastnik laški Žid in gotovi zagovornik židovskega kapitalizma!?
Zatorej bi bilo želeti, da se v interesu domače obrti skoraj poravna ta zadeva, ker škoda je na obeh straneh velika.