OBISKI V LOŠKEM MUZEJU IN VODNIŠKA SLUŽBA Eden od ciljev, ki stoje pred muzej skimi delavci, je brez dvoma seznanja nje Cim širše javnosti z rezultati dela muzejske ustanove, kot so izsledki na črtnih raziskav, dosežki preparatorskih in restavratorskih del, število, vrsta in pomembnost na novo pridobljenih pred metov in FHDdobno. Na rezultate svojega dela lahko mu zejski delavci opozarjajo javnost z ob javljanjem člankov v dnevnem, revial nem in sitrokovnem tisku, s prirejanjem predavanj, s filmi, z obveščanjem po ra diu in televiziji in podobnim. Najbolj stvaren prikaz dosežkov muzejskega dela pa je brez dvoma smotrna ureditev in postopno dopolnjevanje ter izpopol njevanje stalnih muzejskih zbirk in pri pravljanje posebnih, na določeno temo vezanih razstav, ki so najčešče občasne ga značaja, pogosto pa je njihova posle dica korenitejša sprememba kake stalne zbirke. Ob urejanju stalnih zbirk in ob časnih razstav mora biti posebna skrb posvečena pripravi besedU, ki obiskoval cem nudijo v zgoščeni obliki pojasnila in napotila ob ogledu zbirk ali občasnih razstav, so tocej najnujnejša razlaga obiskovalcem. Z istim namenom in ci ljem muzealci vse češče pripravljajo tudi izdaje posebnih tiskanih vodnikov in katalogov, ki pojasnjujejo stalne zbir ke in občasne razstave. Pomemben in zelo učinkovit način, kako obiskoval cem kar najbolj jMibližati pomen raz stavljenega gradiva, pa je brez dvoma razlaga, ki jo obiskovalcem z živo govor jeno besedo poda muzejski delavec-vod- nik ali kustos-pedagog, kot ga vse po gosteje imenujemo. Velika večina muze jev ne more zaposliti takšnega kustosa, ki bi se bavil samo z vodniško službo, saj bi v obdobju, ko je obiskovalcev, ki prihajajo v skupinah in jim je razlaga vodiča najbolj potrebna, največ, marsi katera skupina ostala brez razlage; v obdobju pa, ko je obiskovalcev malo, ne bi bil polno zaposlen. Zato je v naj več muzejih vodniška služba urejena tako, da v spomladanskem, ix)letnem in jesenskem času, ko muzej obišče več kot 80 odstotkov letnega števila obiskoval cev, eden od delavcev v muzeju opravlja predvsem vodniško službo in mu sode lavci, ki skrbe za izpolnjevanje drugih nalog v muzeju, priskočijo na pomoč le takrat, ko zaradi številnosti obiskoval cev, zlasti šolskih skupin, sam ne bi zmogel opraviti vsega. V času, ko pa je obiskovalcev relativno malo, pa tudi delavec, ki v sezoni opravlja predvsem vodniško službo, prevzame kako drugo delo, npr. inventarizacijo predmetov, prepariranje, administracijo in drugo notranje muzejsko delo. V Loškem muzeju je vodniški službi pripisan dokajšen pomen, saj veliko obi skovalcev, vsako leto več kot 11.000, tj. nad polovico vseh, prihaja v muzej v večjih ali manjših skupinah, ki jim je razlaga vodiča prvenstveno namenjena. To velja zlasti za ČEIS od leta 1959 dalje, ko je muzej dobil prostore v loškem gra du. Gotovo pa vodniška služba že pred tem ni bila nepomembna, čeprav je bilo vodniškega dela ob manjšem številu obi skovalcev seveda sorazmerno manj. Lah ko torej rečemo, da vodniška služba v Loškem muzeju obstaja prav toliko ča sa kot muzej, torej od leta 1939, in da njen pomen in obseg rasteta skladno s PKMrastom števila obiskovalcev. O tem, kako je bila vodniška služba urejena vsaj za prvi dve desetletji, ni posebnih zapisov, vendar kljub temu ne moremo mimo nje. Prvi vodniki po zbirkah Lo škega muzeja so bili njegovi prizadevni ustanovitelji, torej najbolj delovni člani škofjeloškega muzejskega društva, ki so delali kot vodniki in čuvaji muzejskih zbirk ali piri takšnem delu pomagali po klicnim muzejskim delavcem še v letih, ko so bile muzejske zbirke urejene že v sedanjih prostorih. Sprva je bilo gotovo treba največ razlagati ob nedeljah, saj je bilo tedaj tudi obiskovalcev največ. Spominjam se, da sem tako razlago do živel kot desetletni pobič nekako 1950. leta v prostorih puštalskega gradu, ko me je nekega nedeljskega dopoldneva radovednost pritegnila v muzejske zbir ke. Priključil sem se skupini približno petnajstih obiskovalcev, ki jim je raz lagal društveni odbornik Lovro Planina, in kmalu spoznal, koUko bolj zanimiv in poučen je ogled muzeja ob poslušanju njegove žive, včasih tudi šegave in vedre razlage kot pa prebiranje napisov in besedil. Pogosto bi spregledal pomem ben predmet ali del razstavljenega gra diva, če ne bi bilo vodnikovih besed, tudi drhteča radovednost prstov, ki bi radi predmete otipali, preizkusili njiho vo trdnost, me je minevala bolj zaradi njegovih pogledov kot pa zaradi pisanih opozoril »Ne dotikaj se predmetov«. Ne vem več, kako dolgo je tedaj obisk v muzeju trajal, vem pa, da je čas minil bliskovito, pa tudi to je res, da sem po tem še večkrat zavU proti puštalskemu gradu. Kdaj sem sam popeljal prvo sku- 430 pino skozi muzej, ne vem več natanko, vsekakor pa je bilo to v gimnazijskih letih, ko sem med počitnicami skušal z občasnim delom priti do kakega dinar ja. Ta prvi vodniški pKJdvig mi je ostal v spominu predvsem zaradi hude treme, ki me je zgrabila v trenutku, ko naj bi začel z razlago. Koliko je bila tista raz laga vredna, ne vem, poslušalci so se mi po ogledu zahvaljevali, pa bržkone le iz vljudnosti. Počasi se je števUo skupin, ki sem jim razlagal, množilo in to je zahtevalo tudi čedalje več moje pozor nosti prav pripravljanju razlag. Spočet ka sem najbrž v vsaki skupini, pa naj so bili to učenci osnovnih šol, gimnazijci ali pa delavci kake tovarne na sindikal nem izletu, povedal približno isto in na enak način. Prav kmalu pa sem sprevi del, da je razlago treba prilagoditi obi skovalcem, saj je sicer njen učinek do kaj slabši. Danes, ko je od moje prve, s tremo začinjene razlage minilo že kakih petnajst let, sem za marsikatero izkuš njo bogatejši. V spominu mi je ostol marsikateri zanimiv dogodek, ki se je primeril ob stikih z obiskovalci. Morda ne bo napak, če nekaj tega nanizam v bolj ali manj urejeni obliki. Med obiskovalci, ki obiščejo muzej v skupinah, je največ učencev oziroma slušateljev najrazličnejših šol od osnov nih do univerze. V letu 1971 je bilo re gistriranih 194 skupin, ki jim pravimo šolske, med njimi so bile tudi take z več kot 100 obiskovalci, vseh obiskoval cev pa je bilo 8780 in le nekateri od njih so si ogledali muzejske zbirke brez raz lage. Največ je takih šolskih skupin, ki jim je ogled zbirk škofjeloškega muzeja le del obsežnejšega eno ali večdnevnega ekskurzijskega programa. Te skupine se zadrže v Skofji Loki nekaj ur, od tega največ v muzeju. 2elijo si splošne raz lage, brez sipuščanja v podrobnosti, ki navadno traja eno do dve šolski uri. Ob sežnejša priprava na tako razlago ni po trebna, največ E>ozornosti je navadno treba posvetiti temu, kako s čimbolj su- gestivno razlago vzbuditi pri obiskoval cih kar največ pozornosti in hkrati uti šati tisto včasih kar hudo nezainteresi- ranost posameznikov, ki žal prepogosto preraste v pretirsino živahnost. Tudi to običajno ni ne vem kako hud problem, če je pedagog, ki je vodja skupine, pred obiskom vsaj nekaj minut posvetil pri pravi na obisk muzeja. Resnici na ljubo naj povem, da je s takimi skupinami delo prijetno in da jih je več kot osta lih. So pa seveda tudi primeri, ko vodje skupin, tudi številnejših, potem ko pla čajo vstopnino, hladnokrvno zavijejo na odmor in okrepčilo v gostišče, vodnik pa naj se trudi s pretirano živahnimi dijaki, ki odsotnost svojih pedagogov skušajo po svoje čimbolj izkoristiti. Ob takih, na srečo redkih primerih, je treba več pozornosti in energije za to, da razposa jenost ne zraste preko mere, kot pa za samo razlago. Brez dvoma je za same obiskovalce tak obisk bolj malo kori sten. Med pedagogi, zlasti na bližnjih šo lah, je vse več takih, ki v muzejskih zbirkah vidijo dopolnilo in popestritev k učni snovi, ki jo obravnavajo v šoli. Odločijo se za obisk muzeja z name nom, da podrobneje pregledajo le eno ali nekaj zbirk s tematiko, ki je med se boj povezana. Tako si vzporedno z učno snovjo v šoli ob ogledu zbirke npr. o mestu in cehih znanje, pridobljeno v šoli, vsaj utrdijo, če ne tudi razširijo. Takim obiskom pravimo šolska ura v muzeju. Ker je v takem primeru za ogled in razlago v eni zbirki na voljo toliko časa kot sicer za nekako polovico muzeja, je jasno, da mora biti razlaga obširnejša, bolj podrobna in zato tudi skrbno pripravljena. Domala nujno je, da pedagog tak obisk javi vsaj dan ali dva pred prihodom in tako omogoči pri pravo. Spominjam pa se primera, da je pedagog iz neke bližnje šole pripeljal skupino brez predhodnega obvestila in zahteval kar se da podrobno razlago o razvoju človekovega bivališča od kame ne dobe, ko so se ljudje zatekali še v jame, do današnjih modernih stolpnic. Ob tem ne bi smel preskočiti srednjeve ških mest, gradov, razvoja vasi, tipov zgradb itd. Zahteva me je nemalo pre senetila, vendar sem zastavljeni problem skušal rešiti, čeprav je bUa naloga po stavljena predme povsem iznenada. Vse, kar sem tedaj govoril, ni bUo sicer raz vrščeno v pravilno zaporedje, vendar je poskus razlage vseeno vsaj do neke mere uspel. Ob zaključku je vodja skupine najavil še eno skupino, ki naj bi imela glede razlage enake želje kot prva, pri šla pa naj bi dve uri kasneje. Ta čas sem izkoristil za pripravo, skiciral she mo tega predavanja v malem in skratka opravil tisto, kar bi moral že pred pri hodom prve skupine, če bi zanjo le ve del. Ko sem končal z razlago drugi sku pini, sem bil deležen pohvale, da sem »se drugič veliko bolj potrudil kot pr vič«. Gotovo prva razlaga ne bi bila slabša od druge, če bi vsaj uro pred prihodom prve skupine nekdo utegnil zavrteti telefon in javiti obisk skupine 431 in namen, ki so ga z obiskom želeli do seči. Med šolskimi skupinami velja omeniti še take, ki se ne zadovoljijo le z ogle dom in razlago v muzeju, ampak žele tudi vodstvo in razlago po starem delu mesta, v Cmgrobu, na Visokem, na Suhi ali še kje drugod. Taki primeri sicer ni so ne vem kako ix>gosti, kažejo pa na men vodstva ekskurzije, da bi udele ženci čim bolj popolno spoznali škofje loško regijo. Z večjo skupino dijakov iz Prekmurja sem pred leti prebil več kot 8 ur ob podrobnejšem spoznavanju Škofje Loke in njenega zaledja z naj važnejšimi značilnostmi tega področja. Skupinam, ki jih ne moremo razvrstiti med šolske, piravtmo v žargonu statisti ke »ostale« skupine. Sem so uvrščene skupine, za katere organizirajo obisk najrasJiCnejše sindikalne organizacije, skupine, ki pripadajo različnim dru štvom od planincev do upokojencev, skupine tujih turistov, za katere pri pravijo obisk različne turistično-hotel- ske organizacije, nazadnje še skupine vojakov, zlasti iz škofjeloške gamizije, in obiski raznih delegacij. Razlaga skupinam, ki jim pravimo ostale, za vodiča običajno še zdaleč ni tako zahtevna kot za šolske, v vsaki skupini pa se najde kak posebno zahte ven posameznik, ki i>ogosto s svojim nadpovprečnim interesom ob ogledu in razlagi z željo po dodatnih informacijah pogosto tudi stopnjuje interes ostalih obiskovalcev v skupini. Tudi skupinski obiski tujih turistov običajno za vodnika niso prezahtevni, imajo pa to posebnost, da jim je pač treba razlagati v tujem jeziku, pri jezikih kot so švedščina, madžarščina in nekateri zlasti redkeje uporabljani jeziki, ki jih ne obvlada no beden od delavcev v muzeju, si je pač treba pomagati s prevajalci in tolmači. V zadnjih nekaj letih, zlasti leta 1970, je komanda škofjeloške gamizije z na menom, da vojakom, ki so prišli na slu ženje vojaškega roka v Skofjo Loko, predstavi kraj, njegovo zaledje in prebi valstvo tudi z vidika daljne in bližnje preteklosti, skupaj z upravo muzeja or ganizirala več skrbneje pripravljenih skupinskih obiskov muzeja, kar je vse kakor vredno pohvale. Obiski različnih delegacij in zastop stev, ki obiščejo Skofjo Loko, skoraj pra viloma vključujejo tudi muzej, vendar za ogled muzeja ostane pogosto kaj ma lo časa, tako da si cesto le bežno ogle dajo najpomembnejše zbirke ali samo razstavo v galeriji. V takih primerih je zaradi kratkotrajnosti obiska tudi razla ga pičla. Teh nekaj opažanj, ki so posledica večletnega vodniškega dela in stikov z obiskovalci, ima namen osvetliti tudi to plat muzejskega dela, ki bržkone tudi v prihodnjih letih ne bo izgubila svojega pomena. Kot druga področja pa bo tudi vodniška služba morala napredovati in uporabiti nove prijeme, uresničiti neka tere ideje, kot je priprava muzejskega »šolskega razreda« in podobno. V takem razredu bi bUo ob spremljavi barvnih diapozitivov mogoče pripravljati še bolj kvalitetne šolske ure v muzeju, kot je to mogoče doslej. Ideja, da bi delavca-vo diča zamenjala obsežna in zapletena pa tudi zelo draga magnetofonska aparatu ra, pa je najbrž še zelo daleč od uresni čitve. Ta Ideja je pred leti imela v vsej Evropi med muzealci lepo število pri stašev in znani muzeji v nekaterih veli kih mestih so jo tudi uresničili. V Na rodnem muzeju v Pragi so že pred de setletjem imeli nekak magnetofonski laboratorij, iz katerega je bilo obisko valcem mogoče posredovati razlago za različne izobrazbene stopnje v različnih jezikih in to tako popolno, da je samo Še dodatna osvetlitev opozarjala na predmete, o katerih je v danem trenutku tekla razlaga, pa so vendarle po nekaj letih spoznali, da tudi ta sodobno zamiš ljena in skrbno izpeljana tehnična no vost ne more enakovredno zamenjati kvalitetne razlage kustosa-vodnika. Janez Eržen 432