D o m a
!o domače zopet V rojstni hiši  bivam, Pri domačih svojih Praznike uživam.
Zdi se mi po svetu Vsepovsod drugače, A doma še vedno Vse je po domače!
Po domače tika Ura zastarela, Po domače gruli Grlica vesela.
Ljubo me ogreva Naša peč široka, Kakor me je grela Svoje dni otroka.
V kotu je še vedno Znani  križ leseni, In podobe znane         Krog in  krog po steni.      
Glej, domača miza     Kruha  mi ponuja. Oj,  kako je slajša, Kakor miza  —  ptuja!
Z domačini teče
Gladka govorica,         .   .
Tiha,  mirna sreča
Seva nara  iz lica.              
Da bi moglo vedno, Vedno tako biti! A  —  ko ura bije, Moram spet oditi!
L. Črnej