451ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) ZAPISI Miha Ti{ler Ob osemdesetletnici Nobelove nagrade za kemijo Frideriku Preglu Friderik Pregl, oziroma kakor se je podpisal v svojem ‘ivljenjepisu, ki ga hrani avtor tega zapisa, Fritz Pregl, je pri{el v zgodovino znanosti s svojim odkritjem, oziroma izpopolnitvijo organske mikroanalize. O Preglu, po rodu Ljubljan~anu, je v slovenskem prostoru pre- cej napisanega. Novej{o ob{irno predstavitev je napisala Zvonka Zupani~-Slavec v Zdravstvenem vestniku leta 2001, kjer navaja tudi mnogo literaturnih virov. Namen pri~ujo~ega ~lanka je osvetliti in dopolniti nekatera v Sloveniji manj zna- na dejstva o Preglovem ‘ivljenju in delovanju. ^eprav je Pregl (1869–1930) {tudiral medicino na Univer- zi v Gradcu in istotam tudi doktoriral leta 1894, ga po svetu zaradi njegovega odkritja na podro~ju organske mikroanalize pri{tevajo med kemike. Tudi njegove raziskave in imenovanja ka‘ejo na medicinsko-kemi~no usmeritev. Leta 1899 se je ha- bilitiral na temelju raziskav z naslovom »O vzrokih visokih vrednosti C-N kvocientov normalnega ~love{kega urina« in se je nato na pobudo Zdenka Skraupa, takratnega predstojnika Kemi~nega in{tituta v Gradcu, posvetil prakti~nemu {tudiju kemije. Poglobitev v kemijo je odlo~ilno vplivala na njegove kasnej{e raziskave, ko se je ukvarjal z raziskavami ‘ol~nih kislin. Zato so razumljivi tudi njego- vi kasnej{i stiki in izpopolnjevanje pri znamenitih kemikih tistega ~asa. S podro~ja kemije je med drugim objavil tudi raziskavo o acetiliranju topnega {kroba. Leta 1899 je bil imenovan za privatnega docenta in leta 1904 za izrednega profesorja za fiziologijo na Univerzi v Gradcu. Leta 1910 je postal redni profesor za uporabno medicinsko kemijo in predstojnik Medicinsko- kemi~nega in{tituta na Univerzi v Innsbrucku, od leta 1913 do smrti je bil redni profesor za uporabno medicinsko kemijo na Univerzi v Gradcu. Preglove analizne metode so objavljene v ve~ kot 100 ~lankih. Pregl je ‘e leta 1914 prejel Liebenovo nagrado Akademije znanosti na Dunaju (ni prejel nagrade Justusa Liebiga, kot je napa~no navedeno v Enciklopediji Slovenije in v nekaterih ~lankih). Po imenovanju za ~astnega doktorja Univerze v Göttingenu leta 1920, ga je Avstrijska akademija znanosti naslednje leto imenovala za dopisnega ~lana. Leta 1929 je postal ~astni me{~an mesta Gradec. Na univezi v Gradcu je opravljal dol‘nosti dekana Medicinske fakultete v letih 1916 in 1917 in rektorja v letih 1920 in 1921, postal je tudi dvorni svetnik. Za~etki elementne analize organskih spojin segajo v 19. stoletje, v ~as Justusa Liebiga, ki je izumil tim. kalijev aparat, v katerem se je pri zgorevanju organske spojine vezal nastali Slika Pregla (iz Österreichs Nobelpreisträger) ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)452 ogljikov dioksid. Pred absorbcijo ogljikovega dioksida je vezal pri se‘igu nastalo vodo na brezvodni kalcijev klorid. [e preden je Pregl od{el v Innsbruck na novo slu‘beno mesto, je bil seznanjen z uspehi Friedricha Emicha, profesorja za analizno kemijo na gra{ki Tehni{ki visoki {oli. Slednji je ‘e izvajal analize z zelo majhnimi koli~inami spojin. Prvo bolj ob~utljivo tehtnico, ki je dopu{~ala natan~nost desetinke grama je razvil P. Bunge okoli leta 1880, izpopolnil jo je Wilhelm Kuhlmann, oba sta bila iz Hamburga. Tovrst- no tehnico je od leta 1906 dalje uporabljal v svojem laboratoriju Emich. Nata~nost je bila do stotinke miligrama. Tudi Pregl je prve mikroanalize na vsebnost ogljika in vodika opravil s pomo~je take tehtnice, rezultate je objavil leta 1912 v Abderhaldnovem priro~niku o biolo{kih metodah, odziv na objavo pa je bil skromen. Da bi {e pove~al ob~utljivost tehtnice, se je Pregl obrnil na Kuhlmanna, skupaj sta napra- vila ve~ pomembnih sprememb. Bil je prepri~an, da bi z zelo ob~utljivo tehtnico lahko odtehtal bistveno manj{e koli~ine spojin za analizo in skraj{al ~as analize. Na ta na~in bi lahko anali- ziral spojine v zelo majhnih koli~inah, predvsem tiste, ki so jih dobivali iz naravnih virov. V svoji biografiji Pregl navaja, »da se je v Innsbrucku (1910–1913) posvetil predvsem opremi in{tituta in predavanjem in da so po obse‘ni obnovi in{tituta prihajali na obisk {tevilni tuji strokovnjaki, da bi spoznali v tistem ~asu od njega postavljeno in ustvarjeno kvantitativno mikroanalizo«. Po ustanovitvi Nobelove nagrade je [vedska akademija (Kraljevska [vedska akademija znanosti) v odbor za Nobelove nagrade za kemijo leta 1900 izbrala tele profesorje: za anor- gansko kemijo Pera Theodorja Cleveja (~lan do leta 1905) za organsko kemijo Oskarja Wid- mana (~lan do leta 1928) iz Uppsale, za anorgansko kemijo Otta Petterssona (~lan do leta 1912) iz Stockholma, za agrikulturno kemijo Henrika Söderbauma (~lan do leta 1933) z Akademije za agrikulturo in za tehni{ko kemijo Petra Klasona (~lan do leta 1925) s Kraljeve- ga koled‘a za tehnologijo. Kasneje je postal ~lan odbora {e Olof Hammarsten (1905–1926), profesor za fiziolo{ko kemijo na Univerzi v Uppsali. Ob podelitvi Nobelove nagrade je bil predsednik odbora za kemijo in na slovesnosti je podal podrobno oceno in pohvalo Preglo- vim dose‘kom. Prvi~ sta predlagala Pregla za Nobelovo nagrado leta 1917 dva znanstvenika, ki sta raz- iskovala encime in ki sta se zaradi majhnih koli~in teh spojin zavedla pomena mikroanalize. Ko je o predlogu za razpravljal odbor, je bil temu naklonjen profesor Widman, manj pa ostali ~lani odbora. Ti so menili, da je Preglov dose‘ek preozek glede na splo{no pomembnost za kemijo, poleg tega naj bi bil vpra{ljiv glede na to, da se dose‘ek pripisuje izklju~no Preglu. Proti naj bi govorilo dejstvo, da Preglova metoda ni neko posebno odkritje. Vendar se je Widman zavzel za Pregla kljub temu, da je za~el s poskusi kvantitativne mikroanalize, katere je opisal leta 1909 v predavanju in jih nato objavil, Preglov kolega v Gradcu, Friedrich Emich. Pregl je izbolj{al njegove metode, vendar so kljub temu Pregla ~rtali s seznama kandidatov. Ponoven predlog za Pregla je leta 1922 dal sam Widman, vendar v za~etku {e ni mogel prepri~ati kolegov v odboru. Zato so Pregla povabili na [vedsko, kjer so ga dobro sprejeli. Na seznamu za nagrado je bilo leta 1923 ve~ kot deset kandidatov. Pregla so predlagali trije {vedski kemiki, ki niso bili ~lani odbora, vendar odbor {e vedno ni bil navdu{en nad predlo- gom. Ker se je medtem raz{irila vest, da so {vedski kemiki predlagali Pregla za Nobelovo nagrado, je pisal nem{ki kemik Fritz Haber {vedskemu kemiku Svante Arrheniusu v svojem imenu in v imenu Nobelovega nagrajenca Richarda Willstätterja naj predlog zavrnejo. Bila sta mnenja, da Preglov dose‘ek s stali{~a kemije ni tako pomemben. Da izum nekega novega instrumenta sam po sebi ne more biti vzrok za nagrado, je bilo tudi stali{~e nekaterih ~lanov odbora. Vendar so kasneje pri glasovanju ~lani odbora z ve~ino glasov pritrdili podelitvi Nobelove nagrade Preglu. 453ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128) V predavanju, ki ga je imel Pregl 11. decembra 1923 ob priliki podelitve Nobelove na- grade v Stockholmu na Tehni{ki visoki {oli, je povedal, »da ga je dejstvo, ko je dobil zelo majhno koli~ino dolo~ene spojine, postavilo pred odlo~itev, ali predelati tone materiala ali poiskati nove metode, ki omogo~ajo priti do pravilnih analiznih rezultatov s {e manj{imi koli~inami kot do sedaj. Odlo~il sem se za slednje.« Povedal je tudi tole: »z zmanj{anjem koli~ine spojine pa je pri{lo do vplivov, ki odlo~ilno motijo in vplivajo pri mikroanalizi na rezultat in so bili pri makroanalizi brez pomena in jih zato ~esto sploh nismo spoznali.« In: »~e vsebuje spojina, ki jo analiziramo {e du{ik, halogene ali ‘veplo, nastanejo pri zgorevanju plinski produkti, ki pri tehtanju poka‘ejo napa~no te‘o ogljikovega dioksida. Zato smo mora- li se‘igno cev napolniti na tak na~in, da je zadr‘ala vse razen ogljikovega dioksida in vode.« »Uspelo nam je dobiti to~ne analizne podatke pri koli~ini uporabljene spojine od 2–4 mg, a najmanj{a koli~ina spojine, ki smo jo uporabili, je bila 1 mg.« Govoril je {e o analizah drugih elementov in predavanje zaklju~il z besedami: »upam, da bo organska mikroanaliza po ble{~e~em priznanju [vedske akademije znanosti v bodo~nosti na{la {e druga uporabna podro~ja in da bo omogo~ila vpogled, ki doslej ni bil mogo~«. V zahvalnem nagovoru na banketu je Pregl omenil, da se s podelitvijo nagrade veseli tudi vsa de‘ela [tajerska in Avstrija. Del denarja od nagrade je prispeval za vsakoletno »Preglovo nagrado«, ki jo je podeljevala Avstrijska akademija znanosti za najbolj{e mikrokemi~ne do- se‘ke. Federacija evroposkih kemijskih dru{tev je kot milenijski projekt proslavila znamenite evropske kemike v zadnjih dvesto letih. Na temelju zbranih predlogov posameznikov in ke- mijskih dru{tev je sestavila seznam 100 najpomembnej{ih kemikov, vklju~no Nobelove na- grajence, ki so najve~ prispevali k napredku znanosti v omenjem ~asu. Med 44 odli~nimi kemiki iz 20. stoletja je naveden tudi Fritz Pregl. Isto leto, ko je prejel Pregl Nobelovo nagrado, so podelili Kuhlmannu ~astni doktorat na Tehni{ki visoki {oli v Münchnu, Pregl pa je predlagal za Nobelovo nagrado Emicha, ki je pa ni dobil. @e dva dni po Preglovi smrti so na seji profesorskega kolegija obravnavali mo‘ne kandi- date za izpraznjeno mesto in postavili slede~ vrstni red: Adolf Windaus, sledila sta Hans Lieb in Amadeus Hahn. Ker je bilo malo verjetno, da bi se Windaus odzval povabilu, so pooblastili izrednega profesorja Hansa Lieba (1887–1979) da prevzame vodstvo in{tituta, ki ga je kot redni profesor po izvolitvi leta 1931 vodil do leta 1955. Lieb je bil od leta 1912 Preglov asistent in mu je sledil v Innsbruck, kjer je ‘e takrat sodeloval pri postavljanju mikroanalize. Leta 1950 je Lieb dosegel spremembo imena gra{kega in{tituta, ki se je poslej imenoval »Medicinsko-kemijski in{titut univerze v Gradcu in Preglov laboratorij«. Organiziral je te~aje in leta 1951 so se v tem laboratoriju tri tedne u~ili metode organske mikroanalize (poleg elementarne mikroanalize ogljika in vodika {e analize drugih elementov) trije Slovenci: Jo‘e Kol{ek, Ludvik [trauh in avtor tega pispevka. Poleg postavljenih doprsnih kipov, ki jih omenja Zupani~-Slav~eva, se nahaja doprni kip Pregla tudi v poslopju kemije Univerze v Gradcu. Avtor prispevka je dol‘an zahvalo profesorju gra{ke univerze Thomasu Kappeju za poda- tke o profesorju Liebu. ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 3–4 (128)454 Literatura Abderhalden, E.: Handbuch der biologischen Arbeitsmethoden, 5, 1307 (1912), Berlin, Urban & Schwarzenberg. Emich, F., Ber. dtsch. chem. Ges., 43, 10 (1910). Enciklopedija Slovenije 9, 275 (1995). Friedman, R. M.: The Politics of Excellence. Behind the Nobel Prize in Science. Times Books. Henry Holt and Company, LLC, New York, N.Y. 2001. Holasek, A.: Fritz Pregl. Tradition und Herausforderung. 400 Jahre Universität Graz. Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, Graz, 257 (1985). Holasek, A., Kernbauer, A.: Biochemie in Graz. Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, Graz, 101 (1997). Lieb, H.: Fritz Pregl. Klinische Wochenschrift, 10, 238 (1931). Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950. VIII.: Petra~i} Franjo – Ra‘un Matej. Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien, 254 (1983). Österreichs Nobelpreisträger: Fritz Pregl. Wilhelm Frick – Verlag, Wien, 59 (1961). Zupani~-Slavec, Z.: Zdravnik Friderik Pregl, Nobelov nagrajenec slovenskega rodu. Za 130-letnico rojstva. Zdravstveni vestnik, 70, 399–404 (2001).