raziskave in razvoj UDK: 674:65 pregledni znanstveni članek (A Review) Investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohištva v nekaterih državah srednje in jugovzhodne Evrope Ivestments in wood processing and furniture manufacturing in some Central and South-East Europe countries avtorji: Denis JELACIC, Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Svetosimunska 25, HR-10000 Zagreb, HRVAŠKA, e-mail: jelacic@sumfak.hr Leon OBLAK, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakluteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, SI-1000 Ljubljana, SLOVENIJA, e-mail: leon.oblak@bf.uni-lj.si Mariana SEDLIACIKOVA, M.Sc, Technicka Univezita vo Zvolene, Drevarskafakulta, Katedra podnikoveho hospodarstva, T.G. Masaryka 24, 960 53 Zvolen, SLOVAŠKA, e-mail: fereko@post.sk Živka MELOSKA, Univerzitet Kiril i Metodi, Šumarski fakultet Skopje, Katedra za organizaciju i ekonomiku, Blvd. Aleksandar Makedonski b.b., 1000 Skopje, MAKEDONIJA, e-mail: zmeloska@sf.ukim.edu.mk izvleček/Abstract V državah srednje in jugovzhodne Evrope zavzemata predelava lesa in proizvodnja pohištva pomembno mesto v izvozu in bruto nacionalnem dohodku držav. Kljub temu pa ima lesna panoga le v redkih državah status, kot bi si ga zaslužila. Posebej dobro je to vidno na področju investiranja v lesnoindustrijska podjetja. Stopnja investiranja ni v korelaciji s pomembnostjo lesne panoge. Čeprav znaša delež predelave lesa in proizvodnje pohištva v bruto domačem proizvodu na Hrvaškem, v Sloveniji, na Slovaškem in v Makedoniji od 5 do 8 96, delež v izvozu pa je še nekoliko večji in znaša od 9 do 12 96, pa je delež investicij v lesno panoga v obravnavanih državah majhen in znaša le od 0,3 do 4 96. Wood processing and furniture manufacturing in Central and South-East European countries takes an important place in export and Gross Domestic Product (GDP). However, wood precessing bran-che rearly has a place it deserves. It is especially obvious in the field of investments to wood processing and furniture manufacturing enterprises. The level of investments does not match the importance of wood processing branche. Although wood processing and furniture manufacturing participate in GDP of Croatia, Macedonia, Slovakia or Slovenia, with 5 - 8 96, and in export of those countries with 9 - 12 96, the investments to wood processing and furniture manufacturing enterprises of those countries participate with only 0,3 - 4 96 in total investments. Ključne besede: lesno podjetje, predelava lesa, proizvodnja pohištva, investicije Key words: wood enterprise, wood processing, furniture manujfacturing, investments 1. Uvod Lesna industrija je ena od industrijskih vej,kijebilavpreteklostiinješevedno visoko pozicionirana med industrijskimi panogami v državah srednje in jugovzhodne Evrope. Neto devizni prihodki te panoge so bili med največjimi v večini od teh držav. Materiali in surovine za izdelavo proizvodov v lesni industriji, kakor tudi drugi inputi in resursi, so razen nekaterih reprodukcijskih materialov v glavnem domači. Velika količina lesnih proizvodov, ne glede na stopnjo obdelave (od polproiz-vodov do končnih proizvodov), pa je bila že v preteklosti namenjena izvozu. Tudi danes situacija ni dosti drugačna, saj je s tranzicijo in ustvarjanjem novih držav na tem področju trg postal še bolj zahteven. Če želijo podjetja preživeti morajo večjo skrb nameniti poslov- ijaLeS 58(2006)1-2 raziskave in razvoj nemu planiranju, se razvijati in strategijo še bolj usmeriti v izvoz. Na to opozarjajo v svojih raziskavah številni avtorji (Bangs 1992, Kotler 1991, Sedliačikova 2004, Tominc 1996). Žal v nekaterih državah srednje in jugovzhodne Evrope obratni kapital ni spremljal deviznih prihodkov, privatizacija podjetij za predelavo lesa in proizvodnjo pohištva je bila v različnih državah izvedena na različne načine, veliki proizvodni in poslovni sistemi pa so se v glavnem transformirali v niz majhnih in srednje velikih podjetij z različnim nivojem medsebojne povezanosti. Zaradi vsega tega lesna industrij a v nekaterih državah srednje in jugovzhodne Evrope ne zavzema mesta, kiji pripada glede na njene možnosti in resurse. Domači trg seje v primerjavi s trgom pred nastankom novih držav (Hrvaške, Slovenije, Slovaške, Makedonije...) močno zmanjšal, poleg tega pa se je tudi kupna moč domačih potrošnikov v številnih omenjenih državah zmanjšala. Preživela so samo podjetja, ki so se hitro transformirala in prilagodila pogojem in zahtevam poslovanja na mednarodnem trgu. V nekaterih državah se je vse to izrazilo v (predvsem tujih) investicijah v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohištva. Ob koncu procesa tranzicije so se mnoga podjetja, ki so preživela, preoblikovala v delniške družbe z velikim številom delničarjev ali pa v delniške družbe z enim ali nekaj lastniki, ki so vlagali finančna sredstva samo v najnujnejše, kar je bilo potrebno za normalno obratovanje podjetja, število zaposlenih se je zmanjšalo, prav tako seje zmanjšalo tudi število visoko izobraženih kadrov. Dizajn proizvodov ni spremljal zahtev in želja kupcev. Le majhno število podjetij za predelavo lesa in proizvodnjo pohištva je investiralo v novo tehnologijo, nove tehnološ- ka rešitve ter v mlade, sposobne in izobražene kadre. V raziskavi želimo prikazati, kakšna je situacij a v državah srednje in jugovzhodne Evrope, od katerih so nekatere že vstopile v Evropsko unijo (Slove-nij a in Slovaška), nekatere so v fazi pogajanj za vstop (Hrvaška), nekatere pa na ta status še čakajo (Makedonija). Primerjali smo nekatere vrednosti in s tem prikazali, koliko in kako se investira v lesno industrijo v obravnavanih državah, obenem pa smo ugotavljali, ali tako investiranje tej industrijski panogi lahko pomaga iz težav, v katerih seje znašla. 2. Gospodarski kazalci v nekaterih državah srednje in jugovzhodne Evrope Investicije v nove proizvodne tehnologije in vlaganja v obstoječo infrastrukturo so ključnega pomena za lesnoindustrijska podjetja v vseh državah srednje in jugovzhodne Evrope. Samo zadosten in stalen priliv finančnih sredstev ter kvalitetno investiranje v proizvodnjo, ki bo lahko konkurirala proizvodnjam in proizvodom na mednarodnem trgu, lahko zagotovi rast in razvoj lesne industrije v obravnavanih državah (Cingula et al. 2004). V času tranzicije se je v državah srednje in jugovzhodne Evrope v glavnem investiralo v telekomunikacije, infrastrukturo, gradnjo cest, trgovino in turizem, pri čemer se jezanemarjalo investiranje v industrijske panoge (Dra-bek 2003). Večje investiranje v lesno industrijo seje začelo šele pred nekaj leti in je trenutno v rahlem vzponu. D Preglednica 1. Zaposlenost v posameznih državah srednje in jugovzhodne Evrope (leto 2004) Država število zaposlenih v industriji število zaposlenih v proizvodnji za predelavo lesa število zaposlenih v proizvodnji celuloze in papirja število zaposlenih v proizvodnji pohištva Hrvaška 245.000 11.500 5.300 1 2.000 Makedonija 90.700 1.100 - 2.400 Slovaška 436.000 10.300 9.000 10.400 Slovenija 465.000 11.700 5.900 14.600 Vin Statistički ljetopis Republike Hrvatske (2004), Statistički godišnik na Republika Makedonija. (2004), statističku ürad Slovenskej republiky, Statistični letopis Republike Slovenije (2004) D Preglednica 2. Bruto domači proizvod v USD (leto 2004) Država Bruto d omači proizvo na prebivalca d(BDP) Bruto domači proizvod(BDP) Hrvaška 5.135 22.823.000.000 Makedonija 1.860 3.755.000.000 Slovaška 3.100 16.500.000.000 Vir Statistički ljetopis Republike Hrvatske (2004), Statistički godišnik na Republika Makedonija. (2004), statističku ürad Slovenskej republiky, Statistični letopis Republike Slovenije (2004) D Preglednica 3. Izvoz in delež lesne panoge v izvozu na Hrvaškem in v Sloveniji (leto 2004) Vir Statistički ljetopis Republike Hrvatske (2004), statističku ürad Slovenskej republiky, Statistični letopis Republike Slovenije (2004) Država Skupni izvoz v USD Delež lesne panoge v izvozu Hrvaška 4.900.000 9,5 % Slovačka 16.000.000 10,3 % Slovenija 15.400.000 11,8 % VijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj Osnovni gospodarski kazalci so prikazani v preglednicah 1,2 in 3. Glede na število zaposlenih v industriji, znaša delež zaposlenih v lesni panogi na Hrvaškem 11,7 %, v Makedoniji 3,8 %, na Slovaškem 6,8 % in v Sloveniji 6,9 %. Vtem obdobju jebila nezaposlenost na Hrvaškem 21,9 %, na Slovaškem 17,4 % in v Sloveniji 10,4 %. 3. Investicije v obravnavane države srednje in jugovzhodne Evrope Gospodarski kazalci posameznih držav so poleg zakonskih odredb, stopnje usklajenosti predpisov s tistimi, ki vladajo v Evropski uniji, stopnje tveganja investiranja v posamezna področja srednje in jugovzhodne Evrope (politična stabilnost oz. nestabilnost, neposredna vojna ali kakšna druga nevarnost, netransparentnost investicijskih zakonov in podobno) in cene dela, osnovni predpogoj za kvalitetno in dolgoročno investiranje v industrijsko proizvodnjo posameznih držav (Jelačič 2005). Od obravnavanih držav imata Slovenija in Slovaška prednost pri investiranju, ker sta že članici Evropske unije, njuna zakonodaja je v glavnem že usklajena z zakonodajo Evropske unije, pa tudi tveganja so precej manjša kot v jugovzhodnem delu Evrope. Zato je investiranje v teh dveh državah večje. V najslabšem položaju je Makedonija zaradi velikega tveganja in negotovosti. Poleg tega je tudi industrijska razvitost v tej državi na precej nižjem nivoju kot v drugih obravnavanih državah. Hrvaški se na področju lesne industrije šele odpirajo pristopni skladi in s tem tudi možnosti za večje investiranje tujih vlagateljev. Investicije v industrijo v posameznih državah so prikazane v preglednici 4. D Preglednica 4. Skupne investicije v industrijo v posameznih državah v USD (leto 2004) Država Skupne investicije v industrijo Delež investicij v lesno industrijo Hrvaška 5.200.000.000 2,5 % Makedonija 625.000.000 0,3 % Slovaška 7.872.000.000 1,4 % Slovenija 3.585.000.000 1,2 % Vir: Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, Državen zavod za statistika na Republika Makedonija, statisticky ürad Slovenskej republiky, Statistični urad Republike Slovenije D Preglednica 5. Struktura držav, ki investirajo v Hrvaško, Makedonijo, Slovaško in Slovenijo v % Država investitor 2004 Hrvaška 2003 Makedonija 2003 Slovaška 2004 Slovenija Avstrija 30,2 14,2 279 Nemčija 19,3 23,9 74 Italija 10,7 8,1 6,5 Nizozemska 7,2 16,7 10,8 Luksemburg 74 1,4 Slovenija 4,6 Madžarska 4,4 15,0 3,9 Velika Britanija 3,9 6,8 1,9 Francija 2,4 72 8,0 Grčija 42,3 Lichenstein 19,4 Bolgarija 12,0 Češka republika 5,9 21 ZDA 5,1 11 Ciper 2,1 Švica 174 Hrvaška 5,3 Belgija 3,5 Irska 1,6 Druge države 9,9 11,3 6,1 51 Vir: Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, Državen zavod za statistika na Republika Makedonija, statisticky ürad Slovenskej republiky, Statistični urad Republike Slovenije D Preglednica 6. Investicije v posamezna področja lesne industrije v USD (leto 2004) Država Skupne investicije Investicije v Investicije v Investicije v v lesno industrijo in podjetja za proizvodnjo podjetja za industrijo celuloze predelavo celuloze proizvodnjo in papirja lesa in papirja pohištva Hrvatska 132.000.000 47000.000 39.000.000 46.000.000 Makedonija 2.039.000 448.000 - 1.591.000 Slovaška 113.000.000 18.400.000 77.100.000 17500.000 Slovenija 423.130.000 48.170.000 369.770.000 5.190.000 Vir: Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske, Državen zavod za statistika na Republika Makedonija, statisticky ürad Slovenskej republiky, Statistični urad Republike Slovenije Usmerjenost k tradicionalnim trgovinskim partnerjem je predpogoj za investiranje v obravnavane države. Iz razpoložljivih podatkov (prikazani so v preglednici 5) lahko ugotovimo, kdo je pripravljen investirati v industrijo, proizvodnjo, trgovino ali v telekomunikacije in v katere od obravnavanih držav. ijaLeS 58(2006)1-2 raziskave in razvoj D Preglednica 7. Investicije v lesno industrijo na Hrvaškem v 1000 USD (leto 2003) Aktivnost Investicije v obstoječo proizvodnjo Investicije v novo proizvodnjo DD 20 Predelava lesa in lesni proizvodi 28.148 22.241 DE 21 Proizvodnja celuloze in papirja 31.416 30.828 DN 36 Proizvodnja pohištva 27340 20.588 Vir: Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske D Preglednica 8. Investicije v lesno industrijo v Makedoniji v 1000 USD (leto 2003) Aktivnost Investicije v proizvodnjo DD 20 Predelava lesa in lesni proizvodi 534 DE 21 Proizvodnja celuloze in papirja - DN 36 Proizvodnja pohištva 2.946 Vir: Državen zavod za statistika na Republika Makedonija D Preglednica 9. Investicije v lesno industrijo v Sloveniji v 1000 USD (leto 2002) Aktivnost Investicije v obstoječo proizvodnjo Investicije v novo proizvodnjo DD 20 Predelava lesa in lesni proizvodi 1.220 19.160 DE 21 Proizvodnja celuloze in papirja 13.130 77.190 DN 36 Proizvodnja pohištva 2.760 31.530 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Preglednica 6 prikazuje investicije v obravnavanih državah v posamezna področja lesne industrije (v podjetja za predelavo lesa, v proizvodnjo celuloze in papirja in v podjetja za proizvodnjo pohištva) v letu 2004. 4. Investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohištva držav srednje in jugovzhodne Evrope Investicije, tako domače kot tuje, so v glavnem usmerjene v že obstoječe objekte in tehnološko strukturo. Gre predvsem za nakup celotnega podjetj a ali dela podjetja, nakar sledi investiranje v opremo in tehnološki proces. Prav tako lahko najdemo primere skupnih vlaganj domačih podjetij in tujih partnerjev na različnih nivojih. Nekaj je tudi vlaganj v nove objekte in opremo za proizvodnjo, pri čemer gre v večji meri za domače investitorje, za tuje pa v glavnem samo takrat, ko govorimo o investicijah v trgovino. Struktura investicij v lesni industriji v posameznih obravnavanih državah je prikazana v preglednicah od 7 do 9. 5. Sklep V obravnavanih državah srednje in jugovzhodne Evrope (Hrvaški, Makedoniji, Slovaški in Sloveniji), je lesna industrija ena od pomembnejših industrijskih panog. Predelava lesa in proizvodnja pohištva sodelujeta v bruto domačem proizvodu držav s 5 do 8 % v vseh obravnavanih državah in z 9 do 12 % v izvozu posameznih držav. Žal pa investicije v lesno industrijo ne spremljajo teh kazalcev. Primer je Hrvaška, kjer predelava lesa in proizvodnja pohištva sodelujeta v bruto domačem proizvodu države s 5,2 % in z 9,5 % v izvozu, investicije v lesno industrijo, vključno z investicijami v proizvodnjo celuloze in papirja pa znašajo le 2,5 %. V drugih obravnavanih državah je ta razkorak še izrazitejši, saj na Slovaškem investicije v predelavo lesa in pohištveno industrijo znašajo približno 1,4 % od skupnih investicij, v Sloveniji 1,2 %, v Makedoniji pa samo 0,3 %. Kljub temu, daje situacija zelo slaba, pa se v zadnjih letih nekoliko izboljšuje. Primer je hrvaška industrija, kjer so investicije v preteklih letih, odkar so se začela pogaj anj a za vstop v Evropsko unijo, narasle za približno 30 %, s trendom nadaljevanja rasti, saj se Hrvaški odpira možnost pristopa k investicijskim skladom, olajšan pa je tudi prihod tujih investitorjev. Na Slovaškem in v Sloveniji je situacija še toliko boljša, ker sta državi že članici Evropske unije. Iz tega vidika je v najslabšem položaju Makedonija, predvsem zaradi sosednjih držav, ki vplivajo na nestabilen položaj na tem področju. Zaradi prevelikega tveganja se investitorji trenutno Makedonije še izogibajo. Investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohištva so v porastu v vseh obravnavanih državah. Na Hrvaškem ta rast v zadnjih petih letih znaša prek 25 %, v glavnem pa so to investicije v nova podjetja. Podobna ocena velja tudi za Slovenijo, kjer so vporastu predvsem investicije v nove proizvode in novo tehnologijo. To je tudi edini način, če želijo biti slovenska lesnoindustrijska podjetja konkurenčna na tržišču Evropske unije. V Makedoniji so investicije v podjetja za predelavo lesa v zadnjih treh letih porasle za 17 %, VijaLeS 58(2006) 1-2 raziskave in razvoj investicije v podjetja za proizvodnjo pohištva pa za kar petkrat. Pri tem gre v glavnem za investicije v objekte in opremo. Glede na podatke iz raziskave lahko sklenemo, da investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohištva v obravnavanih državah ne zadovolju-jejo potreb te industrijske panoge. Konkurenca cenenih in manj kvalitetnih lesnih proizvodov in pohišva iz vzhoda zahteva večj a vlaganja v proizvodnjo, s ciljem doseganja takšnega dizajna in takšne kvalitete izdelkov, ki bodo prepoznavni na evropskem in svetovnem trgu. Brez investicij bodo le redka lesnoindustrijska podjetja v tem delu Evrope sposobna zdržati vse večji pritisk trga. D osebne vesti literatura 1. Bangs, D. H. Jr.: 1998, Kako napraviti poslovni plan. Jakubin i sin, Zagreb. 2. Cingula, M., Hun jak, T., Redjep.M.: 2004. Poslovno planiranje. RPJF, Zagreb. 3. Cingula,M.: 2001. Kako izraditi poslovni plan i investicijski elaborat. 2001. RPJF, Zagreb. 4. Drabek, J., 2001. Pittnerova, L Investične projekt/y naklady kapitalu. 2001. AAat-centru m, Zvolen. 5. Drabek, J.: 2003. Investicny kontroling 2003. ^DV, Zvolen. 6. Jelačić, D.: 2005. Investments in Croatian wood processing. Foreign investments to wood processing branche, TU Zvolen, s. 45- Mirko Kariž - prejemnik Prešernove nagrade Biotehniške fakultete avtor doc. dr. Milan SERNEK Mirko Kariž, diplomant univerzitetnega študija lesarstva, je eden izmed prejemnikov fakultetnih Prešernovih nagrad, kijih Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani podeljuje študentom posameznega oddelka za odlično znanstvenoraziskovalno delo v času dodiplomskega študija. Nagrado je prejel za diplomsko delo z naslovom »Vpliv temperature stiskanja na proces utrjevanja fenol-formaldehidnega lepila«. V raziskavi je proučeval utrjevanje dveh fenol-formaldehidnih lepil. Na osnovi merjenja sprememb dielektričnih lastnosti je ugotavljal stopnjo utrjenosti lepilnega spoja med procesom stiskanja v vroči stiskalnici pri petih različnih temperaturah: 120,140,160,180 in 200 °C. Z LCR metrom in IDEX senzorjem je pri frekvenci 100 kHz meril kapacitivnost, tangens izgubnega kota in prevodnost v lepilnem spoju. Stopnjo utrjenosti lepila je izračunal iz dielektričnega faktorja izgub in iz prevodnosti. Rezultati so bili praktično enaki, kar nakazuje možnost, da bi utrjevanje lepila lahko spremljali le z merjenjem prevodnosti v lepilnem spoju. S tem je postopek ugotavljanja utrjenosti lepilnega spoja poenostavljen do take stopnje, da ga je moč uporabiti v praksi. Nato je na osnovi meritev in zahtevnih matematičnih ter statističnih metod oblikoval model oziroma empirično enačbo, ki opisuje kinetiko utrjevanja proučevanih lepil kot funkcijo temperature stiskanja. Ugotovil je, da hitrost utrjevanja narašča eksponentno z naraščanjem temperature. Lepili sta se sicer utrjevali različno hitro, vendar so bile razlike minimalne. Spremljal je tudi rast strižne trdnosti lepilnega spoja v odvisnosti od časa stiskanja in ugotovil, da trdnost spoja ne narašča linearno s stopnjo utrjenosti lepila. Rezultati njegove raziskave so neposredno uporabni pri modeliranju procesa utrjevanja lepila v industriji lesnih kompozitov in za simulacijo procesa lepljenja. Diplomsko delo je pregledno in relativno obsežno. Odlikuje ga jasno definiranje raziskovalnega problema in postavitev ciljev raziskave. Vsebuje obsežen in podroben pregled relevantne literature, s katerim avtor temeljito predstavi dosedanje raziskovalne dosežke na področju utrjevanja lepil za les. Eksperimentalno delo je natančno opisano, uporabljene metode pa so primerno izbrane glede na proučevani problem. Rezultati raziskave so sistematično predstavljeni, ugotovitve pa pojasnjene in znanstveno utemeljene. V sklepih avtor odgovori na vse zastavljene cilje in nakaže možnost uporabe rezultatov v industriji. Nagrajencu Mirku Karižu, ki nadaljuje študij lesarstva na podiplomski stopnji, hkrati pa širi svoje znanje in plemeniti praktične izkušnje tudi z delom v industriji lepljenih nosilcev, želim uspešno poklicno kariero in mu iskreno čestitam za prejeto nagrado! D ijaLeS 58(2006)1-2