Štev. 84 Leto XIII. ^ deljn, dne 27. oktobra 1903.1. ! krono temeljne pristojbine ' Cer vsa torel< in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer-tfankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuje er o vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno.inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu-,,Domovine" v Celju. Beseda bodočemu trgovcu. Iz peresa A. Carnegie. — Slovenski priredil M. Meža. III. Glavni pogoj pa, da zavod napreduje je, da osredotočite vse moči, vse svoje misli in ves kapital izključno le na podjetje, katero ste pri¬ čeli. Če ste začeli na kakšnem polju enkrat de¬ lovati, potem ostanite tej stroki zvesti in sku¬ šajte si v njej pridobiti vrhunec zvedenosti. Poprimite se vsake popolnejše iznajdbe, oskrbite si najboljše stroje in izobražujte se, kolikor vam le dopušča čas. — Navadno nimajo sreče one tvrdke, ki svoj kapital razkosavajo. Tu se stori nekaj, tam nekaj, povsod nekoliko. Geslo: ne stavi vse na eno karto, ni umestno. Jaz pa pravim; dajte vse v en lonec in pazite nanj. Opazujte svoj okoliš. Kdor se ravna po tem geslu, navadno obogati. Lahko je nadzoro vati eden lonec in ga nositi, težko pa je nadzo¬ rovati jih več ter jih obenem nositi. Da še torej enkrat vse ponovim: stremite za idealom v vaši stroki; ne obiskujte gostilne; ne pijte opojnih pijač, — k večjemu pa edino igrajte na borzah in ne dajajte večjega poroštva, nego morete brez škode pogrešati; korist tvrdke smatrajte za svojo korist; ne držite se šablone, če tako zahteva korist vašega delodajalca; zedinjajte svoje duševne moči, dajte vse v eden lonec in nadzorujte ga; dohodki pa so vedno večji nego izdatki. Končno — bodite vztrajni, kajti Emerson pravi: »Nihče ne more ubraniti uspeha, če ne ti sam“. Blagrujem one mcže, ki so rojeni v uboštvu, kajti njih uboštvo jih sili k napornemu delu. Poln koš bankovcev je za mladega moža težko breme; pod njegovo težo navadno mladenič omaga. Sicer imamo tudi slučaje, da so se povzpeli mladi in bogati možje na visoko stopinjo ter postali ugledni občani. ' Zato zaslužijo vso hvalo. Velika večina mladih ljudi pa nima toliko moralne moči v sebi, da bi se ubranila zapeljivosti bogastva in zato zabrede na kriva pota. Za mladega človeka je ve¬ liko bogastvo naravnost nesreča. Te vrste ljudje ne bodo vaši tekmeci. Sin veletržca vam ne bo nevaren; pač pa pazite, da ne tek¬ muje z vami takoj v početku oni ubožni deček, kateremu niso mogli starši oskrbeti potrebne izobrazbe, ter da vas končno ne prehiti. Pazite na mladeniča, ki je izstopil iz ljudske šole v trgovino in čegar prva dolžnost je bila, pometati prodajalnico; to je najbrž oni tekmec, s katerim bo vam bojevati najokrutnejSi boj. Dodatek. Brošarico .Beseda bodočemu trgovcu* na¬ pisal je Američan Carnegie na podlagi svojih lastnih skušenj. Od svojih staršev ni dobil ni kakršnega premoženja ter si je moral kot tele grafist služiti svoj kruh. Pozneje se je posvetil tigovini ter postal večkratni milijonar. On je velik človekoljub ter je daroval 100 milijonov dolarjev za kulturne namene. Tudi v tej brošu- rici se zrcali njegov plemenit značaj in človeko- * ljubje. Spisal jo je pozneje kot mož velikega sveta iu govori torej o borzi in špekulacji ter njih nevarnostih. Pri nas s,cer te nevarnosti niso, še merodajne, ker imamo bore malo špeku¬ lantov in igralcev na borzi. Tem večjega pomena pa so njegova izvajanja glede trgovine sploh, in radi tega podajemo to malo brošurico v sloven¬ skem prevodu. Ker pa ima slovenska trgovina — v kolikor se o njej sploh more govoriti — še par drugih nevarnosti, ki so pa še bolj ne¬ varne kot navedene tri, zato bo morebiti umestno, če omenimo še dva sovražnika, ki sta že naši trgovini neizmerno škodovala. Navajam torej kot četrto nevarnost izko¬ riščanje gesla: Svoji k svojim. Največji naroden greh je, če si prikrivamo medsebojne napake, sakor - se pravi radi narodne taktike. V privatnih krogih človek včasih sliši čudno obsodbo naših trgovcev od strani narodnih rodbin, češ da je blago naših trgovcev slabše ali pa dražje, da je postrežba slaba in celo nemška itd. Mesto pa, da bi se te napake javno ožigosale, gredo naše stranke rajši k nemškutarju! Kdo je pri tem več kriv, ali stranke ali trgovec, tega ne bomo dalje preiskovali. Greši se na obeh straneh, in menda ne vidimo prečrao, če pripi¬ sujemo glavno krivdo '■rgovcam samim, Facta dicunt: V Ljubljani je okolu 70 trgovin in med njimi baje 50 nemških! V Celju so 4 slovenske in menda petkrat toliko nemških. In kdo kupuje v vseh teh trgovinah ? Našemu ljudstvu vendar ne moremo pripisovati take neumne podlosti, da bi hodili brez vzroka kupovat v nemške trgo vine! Trgovci v naših mestih in trgih kričijo: .Svoji k svojim’ 1 ; ni pa nam nikakršna tajnost, da premnogo teh trgovcev naročaje blago pri zagrizenih nemškutarski h zalogah. O priliki lahko podamo dokaze! — Smelo trdimo, da, če bi naši trgovci storili svojo dolžnost, je geslo .Svoji k svojim" sploh odveč. Kot peto nevarnost omenjamo še zanemar¬ janje duševne izobrazbe in pa organizacije. Res je, da nimamo šol. Država nam jih noče dati. Slovenski pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal. Obrnimo ta pregovor ne¬ koliko: Pomagaj si sam in država ti bo poma¬ gala. Mi pripisujemo vse naše nazadnjaštvo našim nesrečnim političnim razmeram ter — lenarimo dalje. Največji bogataši v Ameriki niso imeli nobenih šol razun ljudskih m so vendarle postali bogataši. Izobražuje se lahko vsak sam in ta samoizobrazba je več vredna kot toliko in toliko let trgovske akademije. Glavni pogoj take praktične izobrazbe pa je organizacija. Ni še bilo slišati, da bi bili priredili trgovci kakšen skupen shod na Slovenskem. Menda se boje medsebojne konkurence!! To je pač primitivno stališče, da vidimo sovražnika tam, kjer ga ni. Za trgovinsko šolo se niso ogrevali pri nas trgovci ampak nekateri odvetniki in par drugih nestrokovnjakov. Vlada to ve, in zato še danes nimamo trgovske akademije. — V naših trgo¬ vinah se govori več nemški kot slovenski; imamo sicer terminologijo na papirju, v prak¬ tičnem življenju jo malokdo pozna. Dokaz temu je, da še ni izšla nobena slovenska knjiga, ki bi podajala praktičen navod v trgovinskem obče¬ vanju. Zato pišejo n. pr. v Prago in druga slo vanska mesta slovenski trgovci nemška pisma, čeravno bi bila zanje večja reklama, če bi pisali v materinščini Bodimo bolj praktično — narodni in naše mizenje bo prej konec, če bomo bolj dejanski kazali narodno barvo kot pa da rešu¬ jemo v frazah domovino. V trgovskih — in tudi drugih rodbinah se premalo čita slovenski — in od česa pa se naj vadimo jezika in bistrimo um? — Zadnje dve leti šele nahajamo par slo¬ venskih dijakov na — četudi nemških — aka¬ demijah. Začetek je že storjen, samo rok ne križem držati. Ko bodo mlajši trgovci teoretično in praktično izobraženi, se ne bo treba s takim naporom potegovati za slovensko akademijo, po stavimo si jo lahko sami, kakor so si jo Cehi. Starši pa, ki imate namen dati sinove v šole, ne zabite, da še spi velik kapital v slo¬ venski zemlji in ta mora biti naš. Mislite bolj na trgovinsko šolo nego na teologijo ali pa na vseučilišče — trgovstvo se bolje izplača, Celjske in štajarske novice. (Naše gledališče.) Kakor smo že poročali, bi se bila začela letošnja gledališka sezona dne 1. novembra s prireditvijo žaloigre „Na Osojah". Društvo si je nabavilo dokaj novih iger in bo poseglo tudi nazaj v stari repertoar, ker bi sicer občinstvo gotovo pogrešalo nekaj iger, ki so se mu tekom prejšnjih let priljubile. Popolni načrt letošnje sezone priobčimo v eni prihodnjih številk. Ker na drugem mestu priobčujemo sklep dtuštvenega odbora glede posojevanja iger in garderobnih predmetov, nam bodi dovoljeno izpregovoriti par besedi o tej zadevi. „Dobrota je sirota", pravi pregovor, katerega resničnost pač naše »Celjsko pevsko društvo" že leta in leta okuša. Izposodi si pač vsak, a da bi tudi vrnil, o tem ni niti treba pomisliti. Tako je po¬ sodilo v Brežice igro „Na Osojah" in še nekaj drugih že pred dvemi ali tremi leti, ali do danes še ni dobilo ničesar nazaj vkljub ponovnim zahtevam, tako da 1. novembra najbrž ne bo predstave. Gospodje ki rab>jo kaj, pridejo osebno prosit in ponujajo vse mogoče garancije, da se bo izposojena stvar takoj vrnila, kakor je storil tudi v zgoraj omenjenem slučaju gospod R, ali vrnejo pa ne. „Celjsko pevsko društvo 11 ima vsled te tuje nemarnosti velikanske sitnosti in tudi gmotno škodo, kajti igre in druge stvari je moralo drago plačati, m če se tudi še kaj izposojenega vrne, je večinoma v takem stanu, da ni več za rabo. Zato torej sklep, da se ne posodi niti najmanjša stvar. One nemarneže pa, ki so tako brezvestni, da na najrazličnejše opomine niti ne odgovore, bo društvo sodnim potom prisililo, da vrnejo izposojene stvari. Upamo, da dotičniki ne bodo čakali take sra¬ mote! S tem mislimo, je dovolj rečeno. »Celjsko pevsko društvo 11 nas je obenem naprosilo na¬ znaniti, da bo predstava 1. novembra le tedaj, ako se mu pravočasno vrne izposojena knjiga, drugače ne bo predstave. n (Odbor celjskega pevskega društva) na¬ znanja z ozirom na to, da so se začela oglašati razna društva za izposojevanje garderobe, da se vsled sejnega sklepa ne izposojuje niti iz arhiva niti iz garderobe nič Ona društva, oziroma po¬ samezniki, ki društvenih reči dosedaj še niso vrnili, pa se nujno poživljajo, da iste nepokvar¬ jene in v najkrajšem času vrnejo, sicer bi mo¬ rali ukreniti druga pota. Oibor. 400 (Koncert društva slov. odv. in not. urad¬ nikov) obeta radi mnogovrstnega in zanimivega sporeda obilo zabave. Veliko zanimanje je za burko „dr. Hribar", ki se na našem odru prvi¬ krat uprizori. Kot noviteto omeniti je posebno domače „5ramel]ne“ (3 c-traši s spremlja vanje m kitar in gosli). Sodelovanje je obljubilo .DžlavBko podporno društvo" s svojim izvrstnim moškim zborom Nadalje nastopi pa tudi mešan zbor društvenih pevcev, oziroma pevk. Ta zbor pa ne bode in noče nikomur konkurence delati in je sestavljen samo za ta koncert. Zunanjim to¬ varišem pevcem se ob tej priliki naznanja, da se bodo pele pesmi št. 59, 60, 61, 69 II. in št. 50 I. dela Moborske pesmarice, za katere se naj pri pravijo. Tudi pevke dobro doš’e! — Za boljšo zabavo poskrbel bode oddelek .Nar. godbe". — Slednjič dražbanje Martinove gosi. Natančni spored se še objavi. (Na celjski višji gimnaziji) vladajo pač žalostne razmere. Ne vemo, kdo je temu kriv, mi pač mislimo da pada velik del te krivde na rovaš onega vsenemškega duha, ki se je s pomočjo slavne vlade vgnezdil na tem zavodu v prvi vrsti med učnim osebjem in po učitelj stvu med dijaštvom. Nekolikokrat smo že imeli povod ožigosati te razmere, ki so v največjo škodo zavodu samemu in gojencem tudi, ali naši opomini, ne samo da se niso upoštevali, ne, naravnost so se prezirali in se še prezirajo. Ni čudno torej, da je celjsko nemško dijaštvo popolnoma podivjalo, da čisto nič ne zaostaja za svetovno proslulo celjsko poulično fakinažo. Zbirališče te bodoče celjske nemške .inteli- gence“(?) je ogel Scbmidlnove trgovine. Odtod napadajo in hrulijo mimoidoče Slovence Tako se je zgodilo, da jo neki nemški sedmošolec S. v nedeljo popoldne nahrulil ca nesramen način mimoidočega slugo celjske posojilnice. Hej, kako bi deloval ves profesorski in ravnateljski aparat, ako bi bili to slovenski dijaki in bi napadli kakega .nemškega" Celjana! To bi bilo konfe¬ renc in karcerjev in izključenj, da bi se vse kadilo, ali nemškim pobalinom se ne sme zgo diti nič, kajti varuje jih B smarkova glava na frankfurtarski urni verižici! Ako ne bo slavno ravnateljstvo c kr. višje gimnazije kmalu prišlo do spoznanja, da mora tudi proti nemškim di¬ jakom tupatam .pravično" nastopiti, si bo ob¬ činstvo moralo samo pomagati in pošteno poseči tem fantalinčkom v lase. Zapomnite si to! (Sličica s Bejmišča.) Na prošlem velikem sejmu smo opazovali sledeči dogodek, ki je res jako karakterističen za značaj naših celjskih nemških veljakov — .poštenjakov". Na sejmišču si je postavil svoj šotor tudi neki Žid, ki je prodajal različno drobnjavo. Okolu njega se je nabrala cela kopica nemških dijakov, ki so v svoji svetovnoznani prešernosti začeli zbadati prodajalca in končno tudi metati najrazličnejše stvari na razloženo blago, pri čemer so razbili prodajalcu tudi eno stekleno pločo. Prodajalec je zahteval od navzočega .redarja", da ga obrani nesramnega napada, ali leta se je izgovarjal, da ne more ničesar storiti, češ da so to dijaki. Isti čas prikoraka mimo tudi celjski nemški trgovec, ki je obenem občinski svetovalec, in videvši zabavo nadebudne mladine, prikima z glavo in vzpodbudi napadače z besedami: „Le vse razbijte Židu!" Res lepo od občinskega sve¬ tovalca in trgovca, da na tak način nastopa proti ljudem, ki so za svoj prostor morali pla¬ čati pošteno svojo pristojbino mestnemu uradu. Res lepo, da se na tak način skušajo celjski nemški trgovci ubraniti unanje konkurence. Nam ni zato, da bi branili tega ali onega, ali kar se je zgodilo Židu enkrat, se dogaja našim ljudem vsak dan in .bogataš", celjski nemški trgovec in občinski svetovalec, si zadovoljno gladi svojo dolgo brado, češ zopet smo se enega znebili. Kaj ni rej^ gospod Fric? (Visoka nemščina nemških Celjanov.) Že parkrat smo imeli priliko pokazati našim ljub¬ ljenim someščanom, kako zelo bi bilo potrebno, da bi se nekoliko privadili pravega nemškega jezika, kajti žlobudra, ki se govori in piše pri naših celjskih Nemcih, je pač vsemu prej po¬ dobna kakor pravilni nemščini. Pred kratkim smo opozorili tukajšnjega knjigotržca Rascha, da bi bilo dobro zanj, ako bi se šel v ljudsko šolo nemškega jezika učit, danes pa isto svetu- \ jemo gospodu Karbeutzu. G Rasch je bil precej j pripravljen ugoditi našemu skromnemu opominu, kajti ona slika z veleortografičnim nemškim na¬ pisom je izginila kar čez noč iz izložbe, morda bo tudi gosp. Karbeutz tako sprejemljiv za naše 1 besede, da bo dal odpraviti s svoje trgovine že- : lezni zastor z napisom .Lager von Grabkranze", ki je pač .celjski" ali nemški pa ne Potem pa, gospod Karbeutz, tudi par let na celjsko okoliško i ljudsko šolo! (Porotnikom) za prihodnje porotno zasedanje j so bili izžrebani: Anton Ožlak, Ponikva, 140; Lovro Majcen, Laško, 174; dr. Anton Scbwab, Celje, 33; Filip Pungeršek, Pameče, 278; Avgust Bfiheim Slatina, 309; Ivan Rak. Velenje. 304; Jakob Božič, Gornjigrad, 149; Matija Benčan, j Cilje, 3; Franc Fon, Loka, 182; Josip Hočevar, j Franc Štiglič. Račiča, 165; Franc Zottl, Vojnik, . 62; Oskar Reitter, Slov. gradeč, 250; Gustav ; ; Schalk Sevnica, 231; Viktor Parisch, Ljubno, j ■ 152; Josip Rest, Konjice, 103; Josip Polanc, Petrovče, 65; Avgust Medved, Celje, 27; Leopold j Hofer, Št. Ilj, 259; Ivan Cesar, Mozirje, 161; j j Gustav Lachnit, Celje 20; Vilibald Svoboda, I Koniice, 135; Friderik Wambrechtsamer, Planina, . 237; F;anc Šarb, Gornjigrad, 153; Anton Kunej, j Stolovmk, 244; Anton Mlinar, Mozirje, 163; Ivan i Zidanšek, Suhadol, 113; Jakob Majdič, Otišnivrh, 273; Lovro Vaupot, Slov. gradeč, 255; Franc Vaukan, Šmartin pri Slovenjem gradcu; Karl Schwentner. Vransko, 186; Karl Ban. Babno, 148; Andrej Rom, Košnica, 52; Viktor Lichtenegger, Celje; Ivan Konečnik, Vrhe, 283; Franc Haus- baum, Celje, 8. Namestniki: Ivan Terschek, Celje, 40; Franc Vollgruber, Celje, 43; Karl Vanič, Celje, 42; Lovro Baš, Celje, 2; Adolf Costa-Kuhn, Celje, 3; Anton Gajšek. Celje 6; Anton Maloprou, Celje, 24; Ivan Hoffmanu Cilje, 9. *■ (Nemška vljndnost.) V slovensko proda- i jalno stopi neki človek ter v nemškem jeziku vpraša za neko stanovanje Ker vprašani slu čajno nemški ne zna, odgovori mu slovenski, na kar se .Nemec" obrne brez zahvale in zalo¬ putne duri za seboj. — Odgovor je sicer razumel, kajti obrnil se je v smeri, katera se mu je naznanila — pa njegova nemška ošabnost mu ni pripustila, da bi se zahvalil (.Skalna klet"), najlepše urejena restavra¬ cija v najbližji celjski okolici, kjer bi mislil človek, da posebno ob nedeljah ne bo našel prostora, je po „bvalevrednem“ prizadevanju ' slavnega občinstva — prazna. Tako se pač godi vsem narodnim podjetnikom, ki računajo na narodnost našega občinstva. Prvi dni se še kdo vname za kaj takega, ali pozneje — hajd k ,,Nemcu", kakor prej. To je ona hvalisana : narodna zavest, to je ono podpiranje naših ljudi, : katere se vabi, češ le pridite k nam. tu se bo ; cedilo za vas samo mleko in med, da, ali kon- ! cem konca bi kmalu ne bilo niti neslanega kropa. To se pravi naravnost za nos voditi ljudi. In ravno tam, kjer bi človek mislil da sme raču- ■ nati na koga, ravno tam mu gotovo izpodleti. i „Skalna klet“ je restavracija za „nobel“ ljudi, j kajti za*:o se je tako uredila, zato tudi nekako odgnalo drugo občinstvo in zato, ker se je ra- | čunalo na boljše sloje, zato je tudi vsled bolj- : šega ostala prazna. Tako ne sme iti naprej, j Pa recite, da ni res! (Načelništvo .Učit. društva za celjski in j laški okraj) opozarja vse p. n. svoje člane, da i se prihodnje redno zborovanje sigurno vrši v ■ nedeljo, dne 8. novembra t. 1. ob pol 11. uri do poldne v celjski deški okoliški soli, — kakor je to že bilo javljeno v tem listu in v .Učit. Tov.". (Od štajarsko-kranjske meje) se nam piše: V Trbovljah imajo svoj .Trifailer Sangerbund", ki ima namen gojiti zgolj nemško petje (.deu- tschen Sang") A kdo je glavna opora temu izzivajočemu počenjanju na slovenskih tleh? To so učitelji!! Brez njih bi ves nemški „sang“ moral utihniti, a tako se šopiri v sramoto našo in našega bitja. Sedanji odbor imenovanega društva ima kar tri člane, ki so učitelji: Vole Emil, Falk Aleksander in — Hribar Josip. Prvi je pevovodja, Hribar njega namestnik, a Falk .sackelwart“ ali kali. No, Vole in Falk že zdavnaj služita nemčurstvu, a da se je vlovil komaj pred dvema letoma iz Kranjske došli Josip Hribar v nemško past, to je pač dokaj značilno. Tako se pri nas ,nemštvo' goji po Slovencih! Da, brez Slovencev bi spodnještajarskih Nemcev sploh ne bilo! Da pa se temu nemštvu ljudje š, la Hribar podavajo zgolj iz osebne dobičkaželjnosti, to ne zasluži drugega, nego prav krepki stari Greu- teTjev „Fej“! (Zahvala) Gospod Jakob Brauče, cerkovnik na Zgornji Polskavi, blagovolil je darovati, kmet skemu bralnemu društvu na Planici pri Framu nad 200 knjig, knjižic in časopisov različne vse¬ bine Za ta veledušni dar se mu najsrčneje za¬ hvaljuje ter prosi posnemovalcev odbor. (Od nekod) Ko je bil sedanji nadzornik Dreflak še učiteljiščnik v Mariboru, bil je tudi navdušen ud narodnega .Zborčeka", Geslo tega društva je bilo: .Iz pšenice, vrli bratje, ljulko populimo, zdravo seme v brazdo rojstno zaplo¬ dimo!" Ni res, g. Dreflak, kako se mišljenje sča soma izpremeni? Bilo je opetovano čitati o tem nadzorniku, kako se z veliko natančnostjo iz¬ ogiblje slovenskega govora pri uradnih konfe- rencijah Njegov tast, bivši nadzornik Ranner, se je v zadnjem času še precej posluževal slo¬ venščine, a njegov zet tega ne stori, ker se menda boji zamere pri višjem pedagogu Linhartu. .zdravo seme v brazdo rojstno zaplodimo!" Kakšno seme pa seje za nadzornik ? Najsvetejša dolžnost učiteljeva je, otroška srca blažiti, to blaženje pa mora nadzornik podpirati, oziroma pospeševati! Upliva pa-li blažilno na otroška srca, ako nadzornik učence besno nahruljuje ter jih naslavlja z besedami osel, tepec, svinja, trepa itd.? Nekateri pravijo, da je nadzornik Dreflak nervozen. Ako je za nadzornika prener- vozen, naj pa gre nazaj v Rogatec, od tam pa nima daleč, da si gre živce zdravit v Krapino. Zakaj bi morali otroci in učenci trpeti zaradi nadzornikove nervoznosti? — Sicer pa poznamo predobro Dreflaka, on ni tako nervozen, ampak on hoče s svojim postopanjem pokazati svojo mogočnost in visokost nad ubogim učiteljstvom. Dajte ljudskim učiteljem vendar akademično izobražene nadzornike! Se še vidimo. Štajarski deželni zbor. (Odlomki). 18. seja dne 23. oktobra 1903 Ob pol 11. uri otvori dež. glavar sejo ter prečita došle vloge, med drugim poročilo dež. odbora glede prizidanja poslopij k splošni bol- | nišnici v Mar.boru ter predlog Rokitanskega, ' naj se ustvari zakon zoper nakupovanje kmetij po raznih veleposestnikih Zatem utemeljuje posl. Lipp svoj in drugov predlog glede uravnave neke reke na Srednjem Š&ajarskem Posl. Žičkar utemeljuje na to svoj in drugov predlog glede pripravnejše železniške zveze med Zagrebom in Zidanim mostom. Govori približno sledeče: Slavni zbor! Že več let sem so prebi valci ob progi med Zidanim mostom in Zagrebom glede železniške zveze na isti progi silno na slabem. In zato želi prebivalstvo tega dela Šta- jarske, koje ima mnogokrat kupčijske opravke v Celju in v Ljubljani, da se ustvari boljša zveza. Stvar stoji sedaj kolikor mogoče slabo, Iz Sevnice, iz R^jhenburga. Vidma in Brežic ne more potnik priti predpoldne v Ljubljano ali v Celje, razun če že prejšnji večer sede na vlak ali pa vsaj po noči. Oboje pa krade čas in je združeno z obilnimi stroški, Osobito je to nepri¬ jetno za trgovce in kupce, ki imajo vendar večkrat nalog, da gredo bodisi v Celje bodisi v Ljubljano. Istotako je nepripravna zveza, ako se treba peljati iz Celja ali iz Ljubljane nazaj v navedene postaje. — Govornik dokaže na to svoje trditve na podlagi vož njega reda. Toda treba žrtvovati včasih en dan in eno noč, včasi celo dve noči m en dan, ako hoče izvršit; najnujnejše opravke v Celju ali Ljubljani. Te neznosne razmere se lahko r kratkem in hitro spremene, ako južnoželezniška družba | spopolni vlake s tem, da gresta še dva osebna i vlaka, in sicer eden rano iz Zagreba v Zidani most, ki bo tako v zvezi z osebnimi vlaki, ki gredo iz Ljubljane v Celje in obratno, drugi pa zvečer iz Zidanega mosta v Zagreb, ki bo isto¬ tako v zvezi z osebnimi vlaki glavne proge- 491 Taka zveza b. prebivalstvu res dobro služila Kakršna pa ,e v trenotku, je brezpomembna In ne samo prebivalstvo bi imelo dobiček tudi trgovci in obrtniki bodisi v Celju bodisi v Ljub Ijani bi bili na boljšem. Zveza že v začetke imenovanih postaj z Zagrebom j« namreč jako pripravna, in naravno je, da gre večina p ebi- valstva nakupovat svoje reči v Zagreb in sicer večinoma k Zidom. Trgovci in obrtniki v Celju in Ljubljani so na tak način gotovo na škodi, m že iz teh ozirov, in tudi z ozirom na dobi¬ ček južne železnice na progi med Celjem in Ljub Ijano je treba na vsak način korenite izpre- membe. S cer se mi zdi, da bi bila naša vlada že pripravljena to storiti, kar bi bilo naši državni polovici na hasek, toda zdi se mi tudi, da so vse te zveze samo zato tako uravnane, da ni¬ majo Madžari nobene škode. To je že stari princip naše vlade. Slede še razni predlogi ter interpelacije; ob četrt na 12 uro zaključi deželni glavar sejo. Društveno gibanje. (Klub slovenskih kolesarjev »Celje") vabi gg. kolesarje in prijatelje kolesarstva k prvemu občnemu zboru v sredo, dne 28. oktobra 1903 ob 8 uri zvečer v »Narodnem domu" s sledečim sporedom: a) Čitanje pravil, b) Sprejemanje članov, c) Volitev funkcijonarjev. d) Slučajni predlogi. Osnovalni odbor (Vabilo) k zabavnemu večeru društva »Zvezde", ki bode v nedeljo 1. novembra 1903 na Dunaju v dvorani »Zum Regensburgerhof", I., Sonnenfelsgasse 2 Začetek ob 6. uri zvečer. Opomnja: Neudje plačajo za društvene svrhe po 40 vin. za vsak zabavni večer. — Prihodnji zabavni večeri društva »Zvezde" bodo 6. de¬ cembra 1903, 3 januarja, 7. februarja, 6. marca, 10 aprila (to je drugo nedeljo) in 1. majnika 1904 v omenjeni dvorani. — Društveni izleti bodo ob nedeljah: 5. junija, 3. julija in 7. avj gusta 1904. Druge slovenske novice. (Odvetniški shod v Ljubljani.) Nedeljski odvetniški shod v Ljubljani pomeni eno izmed najvažnejših in najsijajnejših zborovanj, kar se jih je vršilo na slovenski zemlji. Zbralo se je iz vseh slovenskih dežel 67 odvetnikov in od vetniških kandidatov, 11 jih je svojo odsotnost z nujnimi opravki oprostilo. Pod predsedstvom kranjske odvetniške zbornice dr. D. Majarona, nadalje dr. Sernca in dr. Gregorina se je shod po skoro 4 urnem podrobno8tnem pretresovanju sodiščnih razmer na Slovenskem ostro izrekel zoper nečuveno kršenje narodne ravnopravnosti, zlasti na Koroškem. Po predlogu dr. Krisperja so se odobrila načela, po katerih se v Ljubljani ustanovi stalen osrednji odbor v izvrševanje sklepov vsega slovenskega odvetništva. Dr. Juro Hrašovec iz Celja je v sijajnem govoru popisal sodiščne razmere na Štajarskem, ter so se po njegovem predlogu soglasno sprejele važne reso lucije, zadevajoče najnovejše dogodke pri justici v slovenskih deželah. Koroške razmere je jedr nato slikal dr. Miiller, za njim dr. Brejc, ki je strmečim zborovalcem naznanil najpredrznejši Gleispachov čin izza zadnjih dni, da se je namreč baje prepovedalo slovenskim odvetnikom na Koroškem s sodišči sploh slovenski občevati. Po nepopisnem razburjenju, ki je vsled te novice zavladalo med vsemi zborovalci, se je predsed¬ stvo po soglasnem sklepu zbora obrnilo po pred logu dr Kukovca brzojavno na ministrskega predsednika z nujnim vprašanjem, ali se je taka škandalozna naredba res izdala, izrazilo slovesen protest vsega slovenskega odvetništva zoper tako početje, ter zahtevalo takojšnji preklic te naredbe. Dr. Ribar je raztolmačil sodiščne raz¬ mere na Primorskem, Ob glasnem odobravanju je starosta slovenskih odvetnikov, dr. Sernec iz Celja, ostro ožigosal brezznačajnost in naravnost protiavstrijsko politiko grofa Gleispacha ter iz¬ javil, da je gotovo tudi vlada in grot Gleispach sam tega prepričanja, da s svojim postopanjem naše dežele pripravlja za pruskega kralja. — Po veličastnem banketu, katerega je priredil slo venskim odvetnikom in odvetniškim kandidatom na čast ljubljanski župan Ivan Hribar, so se i zborovalci razšli s trdnim sklepom, izvrševati z novim pogumom svojo dozdanjo nalogo kot neiz¬ prosni čuvaji pravic slovenskega jezika, Natanč nejše poročilo prihodnjič. (Važen dogodek na slovenskem odvet¬ niškem shodu v Ljubljani.) Vsi udeleženci ban¬ keta. prirejenega slovenskim odvetnikom v Ljubljani, so sprejeli z največjim veseljem in odobravanjem izjavo vodje kranjske napredne stranke, dr. Ivana Tavčarja, da je njegova želja in nada, naj bi se Slovenci zanaprej brez vse mržnje vsedli k eni mizi v vsakem slučaju, ako se gre za obrambo slovenskih pravic On za svojo osebo bode k temu zmiraj pripravljen. Z ozirom na dozdanje obžalovanja vredne razmere med obema narodnima strankama na Kranjskem, je ta izjava vzbudila opravičeno največje pozor¬ nost in nadejamo se, da pomenja napredujoče združevanje narodnih činiteljev za skupno brambo in napredek. Dr. Tavčar je ob isti priliki, kar se je živahno odobravalo, dr. Brejca, ki je poslanec nasprotne stranke v kranjskem deželnem zboru, naravnost nazival »prijatelja Brejca, ako je njemu pravi — To je prava pot! (Vojaška godba 27. pešpolka v Ljubljani) že čuti, da ni dobro, če se pride navskriž s prebivalstvom. V zadnjem času so se namreč vojaki 27. pešpolka, ponosni na svoje nemške kosti, začeli jako izzivajoče vesti proti sloven¬ skemu občinstvu, ki se zato vedno bolj odvrača od godbe nemškega polka. Nam je sploh ne¬ razumljivo, kako morejo Ljubljančani in tudi drugi naročevati k svojim veselicam vojaško godbo, ko imajo svojo civilno godbo, ki ne za¬ ostaja čisto nič za vojaško. Pokažite izzivačem, da niste vezani nanje! (Škoda), ki jo je povzročila zadnja povo denj na Koroškem je res velikanska. Cenitev je 1 končana in svota, ki so jo pronašli, znaša 4,895 764 K. Ta svota se razdeli na posamezne oškodovance takole: država 1,670.000 K, dežela 366.000 K in zaseDniki 2,859.764 K. (Stavka v Podrožici.) Delavci pri tunelu v Podrož ci na Koroškem so ustavili delo, ker so plače premajhne. Obljubili so jim po 2 K 80 v na dan, plačujejo pa po 1 K 40 v. — Predora so že izvrtali 2556 m. Od kranjske strani ga je izvrtanega 600 m manj. (Umrl je) v Št Janžu v Rožni dolini na Koroškem obče spoštovani posestnik Martin Štih, i p. d. Šlemic, načelnik tamošnje posojilnice, star j komaj 54 let Bil je zelo delaven rodoljub in i njegova smrt je hud udarec ne samo za njegove I * domače, temveč za vse koroške Slovence. Bila mu lahka slovenska zemljica! (Korber v Trstu.) V Trstu so krstili novi s Llcydov parobrod na ime ministrskega predsed- | nika pl. Korberja, ki se je sam tudi slavnosti ; udeležil. Tržaški židovski list »Piccolo" pa je | prinesel pogovor s KScberjem o laškem vseuči- ' lišču. Korber je odgovoril na vprašanje, ali bi j megel dati kako veselo vest o laški univerzi, da i pride rešitev v kratkem času. »In Trst bo imel...“ ! tu mu je nekaj zaprlo sapo. »0 tem govorimo diugikrat", je končal smehljaje se. Kakor je torej videti, je ministrski predsednik zelo naklonjen laški univerzi v Trstu. Dolžnost naših poslancev je, da napnejo vse sile, da se ustanovi slovenska univerza prej kakor laška, za katero v Trstu na slovenskih tleh, ni prostora. (Slovenščina pred tržaškim sodiščem.) Pravosodno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri se mora sodišče v slovenskih pravdah obrniti za zagovornika najprej na odvetniško zbornico. Ako bi pa ista poslala slovenščine neveščega odvetnika, si mora sodišče samo izbrati zagovornika izmed slovenskih odvetnikov. Ako bi le ta odklonil, določi se za zagovornika sodni uradnik. Ta naredba je pač mrzsl curek na prevroče glave lahonskih odvetnikov. (Trahom v tržaških vojašnicah) Kakor poročajo, se je med tržaškim vojaštvom ugnez¬ dila nevarna očesna bolezen trahom. Do 600 mož je obolelo. Pri nekaterih stotnijah 97. peš¬ polka, ni skoraj moža, ki bi ne bil obolel. (V Sarajevu) je umrl starosta tamošnje slovenske kolonije, gimnazijski profesor Jakob Žnidaršič. Bil je navdušen in delaven narodnjak. Čast njegovemu spominu. Politični pregled. (Volilna reforma v štajarskem dež. zboru.) »Grazer Montagszeitung" pričakuje, da bo to vpra šanje prineslo precej presenečenj. Med strankami se vrše pogajanja. Jutri se bo zopet sešel poli¬ tični odsek, ki bo končno obravnaval v tej za devi. Večina pričakuje, da bo manjšina najbrž le tedaj hotela razpravljati o deželnem prora čunu, ako se bo prej obravnavala volilna reforma. (Koroški deželni zbor) je razpravljal o reviziji občin. Zbornica je sprejela predlog, da se nastavi deželni uradnik, ki bo občine revidiral in to ne samo glede občinskih blagajn in ra¬ čunov, temveč glede vsega občinskega poslovanja. (V istrskem deželnem zboru) se je začela tudi obstrukcija. Hcvatski poslanci se z drugim sredstvom niso več mogli upreti nastopu itali janske večine, ki ne dovoli manjšini nikakega zastopstva v odsekih. Hrvatje so začeli s teh¬ nično obstrukcijo, z glasovanjem po imenih. Prišlo je do jako burnih prizorov. Mislilo se je, da se bodo poslanci spoprijeli med seboj. Ga¬ lerija igra seveda velikansko ulogo in psuje hrvatske poslance na vse mogoče načine, ne da bi deželni glavar poskrbel za red. Obstrukcija se bo nadaljevala. Toliko se je že doseglo, da je podal deželni glavar Campitelli ostavko. (Ogrska kriza.) Grof Štefan Tisza je torej določen za novega ministrskega predsednika. Imenovan še ni, kajti počakati hočejo še, da se ma posreči sestaviti ministrstvo. Nadejajo se, da bo v dveh dneh novo ministrstvo že sestav¬ ljeno in potem bo končno šel Khuen v nezaslu ženi pokoj. Is starega ministrstva bodeta najbrž ostala samo dosedanji finančni minister dr. Lu kacz in domobranski minister Kolosvary. Grot Apponyi, predsednik zbornice, ne prevzame ni- kake ministrske listnice. (Vojaška afera v Bileku,) to se pravi, njeno nadaljevanje pred vojaškim sodiščem je po poročilu nekega lista baje že končana. Glavni krivec, polkovnik Griinzweig, je bil baje obsojen na dve leti ječe, kar bi bilo seveda zvezano z izgubo šarže. Drugi listi pa zopet poročajo, da zadeva še ni končana, ker se mora zaslišati ogromna množina prič. (Srbska skupščina) je sprejela trgovinsko pogodbo s Turčijo. Zasedanje se je nato odgodilo do 3. decembra. Poslanikom v Carigradu je ime¬ novan Gjore Simič. Na Dunaj sta prišla dva odposlanca, ki sta v imenu zapuščinske oblasti dvignila tamkaj naložene svote, ki jih je nalo¬ žila kraljica Draga. Vsega skupaj je bilo 153 000 K. Ta denar dobite sestri umorjene kraljice. Na Dunaju ni naloženo več denarja, pač pa baje v Londonu in Bruseljnu, do katerega ima pravico mati Aleksandrova, kraljica Natalija (Turčija) je v velikih skrbeh zaradi re¬ formnih zahtev. Vrše se dannadan ministrska posvetovanja, ali s poslaniki pa vendar še ni porta stopila v nikako zvezo, cdkar je prejela reformno noto. V Macedoniji je baje organizacija orožništva že večinoma izvedena. V monastirskem okraju je šest komisij, ki preskrbujejo stanovanja prebivalstvu, katerim je vstaja umčila imetje. Loterijske številke. Dunaj, dne 24. oktobra 1903: 46 33, 3. 24. 86. Gradec , ,. .. ,. 20 81, 88, 55, 58. Pevsko društvo, Edinost ‘ V Žalcu ( 436 ) vabi vse p. n. člane pevskega društva , Edinost 1 , kakor tudi druge, ki žele pristopiti k društvu, s tem na prvo pevsko vajo zimskega tečaja v sredo, dne 28. oktobra t. I. ob 8. uri zvečer v dvorani gospe Hausenbichler-jeoe. Trgovski pomočnik 19 let star, Uurjen v špecerijski in železnin- ski stroki, vešč obeh deželnih jezikov, zmo¬ žen voditi glavno zalogo tobaka, želi službo premeniti v 6 tednih ali z novim letom. — Naslov pove (437) 3 1 upravništvo „Domovine“. 492 t Povodom bridke izgube našega ljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda Ivana Vivod bivšega posestnika in obrtnika pri Sv. Florjanu v Doliču ki je po dolgi in zelo mučni bolezni dne 23. oktobra 1.1. v starosti 69 let izdihnil svojo blago dušo ter bil dne 25. t. m. pokopan v Št. liju pri Velenju, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prija- teliem, osobito pa precenjeni rodbini Povhovi v Št. liju, Ježovnikovi in Lagerjevi v Velenju za vse sočutje in ljubezen tekom pokojnikove bolezni ter za izkazano mu zadnjo čast pri pogrebu. Nadalje zahvalimo prečastitega gospoda župnika Smrečnika za lepi sprevod in pre¬ tresljive besede na pokojnikovem grobu, cenj. šentiljske pevce za ganljivo žalostinko nagrob- nico ter vse one, ki so z nami čutili globoko bolest. Nepozabnega nam rajnega — ki je bil vedno najzvestejši sin svojega naroda — pri¬ poročamo v blag spomin in molitev. (438) Žalujoča vdova in otroci. Rabljena prodajalniška oprava se kupi. Blagovoljne ponudbe pošiljajo naj se pod ,,Št. 18., poste restante, Št. Pavel pri (439) 2-1 Preboldu 11 . na vsa slavna gasilna društva in občinska poglavarstva. Prigodom neke moje trgovine na Štajarskem, kjer imam že več cenj. odjemalcev, zvedel sem, da je pred malo dnevi neki potovalec ponujal slav gasilnim društvom brizgalnice in drugo gasilno oicd|e cd moje tvrdke kot izvirne, ter na ta nač.n okoristil se pod našim imencm za neko ponujeno robo Čast mi je na tem mestu javno izjaviti, da naša tvrdka nima na Štajarskem, Kranjskem, Primorskem, Dalmaciji, Hcvatskem in Slavoniji ter Srbiji n koga drugega, da bi jo zastopal, ka¬ kor mene vdano podpisanega poslovodjo podruž¬ nice R A Suekala v Zagrebu kamor prosim, da se slavna društva v potrebi kakega naročila obrniti izvolijo. (430) 3-3 Z cdl'čnim spoštovanjem za podružnico R. A. SMEKAL-a v Zagrebu FRAN SAMSA, poslovodja. Učenec z vrtom, pripravna za trgovino, je za nizko ceno ===== naprodaj. Več se izve . pri Francu Kreuo v Laškem trgu. (424) 3—3 poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo sprejme se takoj v trgovini D. Hribarja v Celju. Slovenska tvrčLinaL i TELEGRAM na glavna gasilna društva. Najnovejšo iznajdbo na polju gasilstva izumil je tvorničar R. A. Smekal pri brizgalnicah novega sistema ( 432 ) 3—2 „Ravnotez s polovico pomanjšano delavsko silo razmerje 1:10“! Podružnica R. A. SMEKAL-a, Zagreb, I Učenec T*. iz poštene hiše se sprejme v trgovini Wambrechtsamer na Planini, Štajarsko. Trmi m i m ii i! > ittii i iiiriirn htttviTT i t m 1111 mi urn m um »Ti ■«»Ti r« n " " M " 1 " 11 " '.l. 1 -!— Vincenc Čamernik kamnoseški mojster Celje * ISTova. \ilioa st. 11 * Celje priporoča k sezoni svojo mnogobrojno zalogo raznovrstnih # grobnih # spomenikov iz različnih marmorjev, granita in 6yenita po konkurenčnih cenah. Cerkvena, monumentalna in vsa v to stroko spadajoča dela. (412) Postrežba točna in solidna. 8-7 Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja 41 . — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante. |< sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Štajarsko * * * Podružnica ¥ Kranja, Gorenjsko priporoča svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice , čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice , brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. po najnižjih cenah. (398) -25 Učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj tiskarna D. Hribarja v Celju. ( 269 ) Cena vžigalic: 13-8 l. orig. zaboj s 500 zavitki (nornoal) K 48'— franko Ljubljana, 2 °/ 0 popusta. I CD C CD C CD •o L. CD CL r VŽIGALICE družbe, sv. Cirila in Metoda 2aloqa pri Jv. Perdanu v Ljubljani goVj U NA AM Aft i Te-v ž i g ali c,e< . sov prid družbi sv. Cirilam Metoda v LJUBLJANI. Salvator-balzam (Liquor-aromatic) Najuspešnejše domače sredstvo pri trganju (migreni), zobobolu, glavobolu, pri krču in raznih želodčnih in črevnih boleznih; ozdravi maternico, krepi vid in je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena zavoju 12 stekleničic z navodilom 5 kron, če se denar naprej pošlje na spodnji naslov. KAŠELJ 1. orig. zaboj s 500 zavitki (Fiammg) K 52 franko Ljubljana, 2% popusta. ozdravi hitro in temeljito že od nekdaj U& znano domače zdravilo ===== trpotcev sole. ===== Cena stekleničici z navodilom in pošt- !.(!©!)■ nino vred, ako se denar naprej pošlje, 2 kroni 40 vinarjev. lHHl Naslov za naroC k e: (400) 24—3 Fr. Riedl-na lekarna pri Sanatorju v Varaždinu štev. 104. m Trgovina z železnino PETE! ERKUR“ v 0 »ljn 5 Graška cesta štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeU ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ska a orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, rrabije in strojev; vsakovrstnih por.ev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meni m uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cev., samokolnice, .oprav za strelovode, ter vse v stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, ^boljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. ■ Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libenskj.