ê
List
29.
Tečaj

ar
i
tn
v
m
ar
»
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta
pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol
2 gld. 20 kr.. za četrt
kr., za Četrtleta 90 kr.,
..l^ kr.nov. den.

Ljubljani v sredo 15. julija 1868.
Gospodarske stvari.
bo zakuri
• do
šola
vsec.
Vsak teden naj bo taka šola
ure.
Učilo naj bi se v
ijih
branj
Nove sole za poduk v kmetijstvu.
C. k. ministerstvo kmetijstva je te dni v posebnem
pisanje in računjenje zmiraj z ozirom na kmetijstvo
2) natoroznanstveni nauki, kakor fizika
kamnov
)
kemij
) >
>
poznanje
7
rastlin, živine gledé na poljedelstvo, obdelo
listu razglasilo svoje mnenje, kako bi se kmetiška mla- vanje senožet, živinorejo in nekoliko tudi na živino-
dina dala podučevati v kmetijstvu. Naj iz te sporne- —;----, vi
nice*) svojim bralcem povemo važnejše misli. Prosimo svilorejo, gozdnarstvo, gospodarstvo
)
zdravilstvo, vrtnarstvo, sadjerej
vinorejo, bčelorej
in
pa
izvedene
možé
po
deželi, naj pretresejo ministersko
sposobni fantj
bi
se
môgl
;
učiti tudi
zidanj
itd
t
ako
Bolj
Je
mnenje in svoje misli razodenejo „Novicam", kajti stvar učitelj za to zmožen. — Djanski nauk bi mládenče
vrtu, drevesnici, pri bčelah, v sviiorej
Je
važna
več oči več vidi."
vadil
delu
C. k. ministerstvo začenja svojo spomenico s tem da ono ni za to, da bi se že v navadni ljudski šoli
gozdnarst
itd
Pričakovati je od obč
(sosesk)
da
spoznavši
na deželi začel učiti začetni nauk (Elemente) kmetijstva. korist takih šol bodo nekoliko zemlje odločile za skušnj To ne gré v ljudsko šolo ; njen namen je občna omika,
A V li V ^ JL V/ w JI J V% VI KJ Ut V/ WAV/ J	)	^	^ " %}	m m m
napeljevanje k mišljenju, in nravna in verska izreja
drevesnico itd
Taka šola naj bi trajal
let
Ako bi se nauk kmetijstva vrinil v ljudsko šolo, spod-rinil bi druge nauke in taki učenci, ki ne bojo kmetje
moral obiskovati
misli
7
mi-
d
i
kdor
hotel
?
in vsak bi
delj sk
(
opi
J°
biti od n a-
krščanskeg
bili bi pri tem na škodi.. K većemu to nisterstvo — naj bi se v ljudskih šolah tacih krajev
v ktero mora mladina po šolskih postavah hoditi
uka)
;
Učitelji tem šolam naj bi bili ljudski
telj
Ills ICIstVU - LI »I ui sc v 11 uu.oiS.iii ouian tajili ftiajcv,	—	^ ««j
kterim je kmetijstvo prvi kruh, privrglo družim naukom, hovni, živinozdravniki in pa izvedeni kmetovalci
da za vajo branja in pisanja bi se izbrale kmetijske reči, in tudi skušnje v računstvu (rajtanji) naj
7
du
(Konec prihodnjič.)
bile iz kmetijstva vzete. Ministerstvo misli, da poduk
v kmetijstvu naj se začne po dovršeni ljudski šoli. Ža ta nauk naj bi se napravile posebne šole za nadaljevalni poduk (Fortbildungs-Unterricht **)
sploh
Koliko dobro seme veljá pri setvi.
Koliko je pri živinoreji ležeče na stariših
7
to je
znano.
Angleški posestnik Hallett je isto pravilo
----------J - -----r---— v--------------O - #----------- /	^vuw«^^	J^	pnriiu, po
in te šole naj bi bile pozimi zvečer (zimske večerne kterem je angležka dežela svojo živinorejo povzdignila
šole) in pa ob nedeljah dopoldne (nedeljske do- na tako visoko stopinjo
AAA j/^	« v v» w *j w ^	-»w.j^ — w	ua taivv viovuu otu^iuju y tO J6 ^ ua ou a<a p i
poldanske šole) in naj bi bile sklenjene z djanskimi dobrih starišev izbira najbolja mlada
da
se
za pleme od
v
zivma
vaj ami
Take šole
pravi ministerská spomenica
bi
prenesel tudi na žitno rej o
7
kmeta pripeljala do boljšega kmetijskega znanstva.
Po tem pravilu je vzel najlepši pšenični klas
7
Tako imenovane „kmetijske učilnice" ne morejo
tega doseči, kajti kmetijskih šol je le malo v deželi in
ki
je imel blizo 40 zrn. Ta je vsejal. Eno teh zrn je
dalo 10 klasov, ki so skupaj imeli 688 zrn.
Najmočnejši klas tega druzega pridelka z 79 zrni
sèm ter tjè le ena. Med 100 prebivalci ene dežele je je vzel potem za drugo setev; eno zrno tega klasa je
po 50 in 80 kmetov,
ske učilnice."
ti tedaj ne morejo v „kmetij -
y
nastavilo 17 klasov, ki so skupaj imeli 1190 zrn.
In spet je odbral najmočnejši klas z 90 zrni in jih
Pa tudi te večerne in nedeljske šole ne bojo iz posejal, pa přidělal iz enega zrna 39 klasov z 2145 zrni.
kmetiškega fanta naredile izurjenega kmetovalca
7
one
Najmočnejši klas s 47 zrni je posejal tretje leto
mladini le oči odprle za bolje spoznanje kmetijskih Jn přidělal 52 klasov — moćnih in bogatih.
i*	1.	•	i	i 1	•	^	• I	1	_	O
vednosti, za razumljenje kmetijskih bukev in časnikov
7
na kratko rečeno kmetijske omike.
7
peljale
mlađega kmeta do više v Londonski
Pridelke vseh 3 let je na ogled postavil Hallett
razstavi, in je za-nje prejel pohvalo.
Ministerstvo si misli te šole tako-le :
e so te šole zvečer in pozimi, morejo jih ob- in dobro obdelovanîe nîeno,
.....	1 1	1. •	I . • •	•	•	i • i	t'	J	/
Gotovo je sicer, da sè semen om ni že vse oprav-ljeno, in dober pridelek se opira tudi na dobro zemljo
gotovo je
tudi to, da
iskovati taki mladenci, kteri poleti in v jeseni celi dan na tako obděláni zemlji še le dobro seme daje naj-
pomagajo
na
polji
7
zvečer so trudni
; pozimi pa jim bolji pridelek.

Denkschrift des k. k. Ackerbauministeriums betreffend die
Einfiihrung des landwirthschaftlichen Fortbildungs-Unterrichtes.u
**
) To imé se nam ne zdeva pravo: na dalje vati se more
kaj le ondi, kjer se je že kaj začelo. Kje pa je bil začetek?
Vred.
Kako malo pa se v našem cesarstvu gleda na seme, kaže nam prav očitno to, da še nimajo mašin, ktere ločijo in sortiraj o seme. In vendar bi moglo naše cesarstvo se semenskim žitom dobro kupcijo začeti, kajti gotovo je, da imamo prav izvrstna žita.
- 228
Naj bi te kratke crtice opomnile tudi naše gospo-darje po Slovenskem, da obračajo na seme prav veliko skrb; pomnožili si bodo pridelek in zboljšali ga bodo
prav zdatno.
Šolske stvari.
S Kamile gorice. — Veliko se je že govorilo, kako važne so učilnice, ker so podloga prihodnje iz-obraženosti vsacemu narodu. A ne samo mestne nor-malke, realke in gimnazije, ampak tudi dobre učilnice na kmetih so zlasti nam Slovencem zeló potrebne; na eno stran so celó še važnejše od normalk, realk itd., saj nar odo vo deblo nam je izobraževati, ako hočemo, da napredujemo v omiki; narod se pa ne more izobra-ževati, ako nima učilnic ali če so mu učilnice tako osnovane, da zaželenega sadů nikakor ne morejo obro-diti. Da pa bodo ljudske učilnice v resnici to, kar bi imele biti, zato je najprva in silna potreba, da v njih mladino podučujejo zares pripravni možje, kteri morajo biti preskrbljeni z vsem, česar potrebujejo v svoje življenje , da se s veseljem in brez skrbi za vsakdanji kruh pečajo z podukom, za kterega se morajo vedno izobraževati, celó še potem, ko so že potrjeni za službo, ker dandanes vsaka tudi najmanjša znanost napreduje in napredovati mora; kjer ni napredka, ondi je rakova pot. Dandanes mora učitelj biti sadjerej ec, murbo-rejec, bčelar in Bog si vedi kaj vse — za 60—70 soldov plače na dan! — Ker so tedaj učitelji zeló potrebni in njih poklic zeló težaven, kako pa se strinja njihova plača z njihovimi dolžnostmi? Učitelji ljudskih
učilnic dobivajo navadno po 150, 200 do 250 gold, letne
plače! Ali si more od teh dohodkov le kolićkaj odtr-
gati, da bi si preskrbel hrane za svojo duševnOr omiko? Govori se lahko, kako naj si učitelj prizadeva, da se vedno bolj in bolj izobražuje, kako naj si v ta namen to ali uno knjigo, ta ali uni časopis itd. omeni. Ker mora skrbeti za najpotrebnišo vsakdanjo hrano, boriti se z revščino in pomanjkanjem, zato se pač malo tega mora od njega tirjati. Po več krajih si mora učitelj borno svoje plačilce sam od hiše do hiše pobirati, zraven pa še veliko bridkega požirati. Pa tudi tam, kjer župani učiteljsko plačo pobirajo, mora učitelj večkrat dolgo čakati na trdo zasluženo plačilce. Al ne misli, dragi bralec, da so povsod župani krivi, ako učitelj o pravem času place ne přejme, temveč se še le nekteri zeló trudijo, da preskrbijo učitelju plačo. Zeló nepri-jetno je učitelju pa tudi županu v takih krajih denarja pobirati, kjer ljudje sami le živé od pičlega zaslužka in si morajo vsak grižljej drago kupiti. Pri nas si ljudjé s tem kruh služijo, da pridno kuj ej o in že bije izdelujejo; al žalibog! dober in moćan delavec mora biti, kdor si od treh zjutraj do sedmih zvečer prisluži
30 do 40 soldov. Zavoljo slabega zaslužka, je blizo 40
možkih svojo domovino zapustilo, ki so šli po svetu si živeža iskat. Ljudje so dobri, bi tudi prav radi učitelja na tanko in obilno plačevali; al kaj pomaga, ker je zaslužek slab in vedno, le vedno denarja primanjkuje! — Po nekterih krajih se mora učitelj , če hoče živeti, pečati z najnižimi stranskimi opravili. Ni dolgo, kar sem slišal člověka, ki je zabavljivo rekel: „Unser.Herr Schulmeister hat eine ganze Menge Titel, nàmlich: Schullehrer, Organist, Messner, Todtenbeschauer, Vieh-beschauer etc." (to je : naš učitelj ima celo kopo na-slovov; on se imenuje učitelj, orglar, cerkovnik, ogleda mrtvih, živinogled itd.) To so zares „častni titelni" za učitelje. Spoštovali bi ljudje učitelja, ako ne bi oprav-ljal toliko stranskih služeb; tedaj je najprvo treba, da
se učitelju poboljša njegovo življenje, da bi živel lože in samostalnejše ; potem se bode tega stanu z veseljem lotilo mnogo bistroumnih mož, in to bode jako poma^ galo, da se povzdignejo učilnice. Po nekterih deželah se je že jako začela buditi skrb za učilnice in učitelje; naj bi tudi našim napočila zarja bolje prihodnosti. Žalibog, da država naša veliko bolj skrbi za svoje urad-nike in vojake, kakor za tište možé, ki državi odgajajo uradnike in vojake! Koliko let že trkajo učitelji ljudskih šol na vrata oblastnij, ki imajo šole v svojih rokah — al ne odpró se jim! Že pri starodavnih Rimcih je bil pregovor, da „revež je ta, kdor se z učiteljstvom pečá" (quem dii oderunt, magistrům fecerunt) — tisoc in tisoč let je preteklo že od tega časa, ko so se prvikrat čule te grenke besede — al še dandanes so učitelji v istem revnem stanu!
Naj bi zastopniki naroda ne odlašali dalje ozirati se na — uboštvo ljudskih učiteljev !
J. S. Po dilo v can.
Narodne stvari.
Slovenski tabori.
Iz Haloz. — Žalostno je to, da Slovenci moramo
trošiti prekoredno dosti zlatega časa in mnogo najspo-sobnejših dušnih moči na to , da resimo narodni jezik in narodnost, da stopimo v naravne pravice, ktere so prirojene vsakemu narodu, ter se razumvevajo same po sebi. Naša neprenehana borba donaša čipel uspeh kljubu temu, da se za sprevod še dajejo zakoni nam nekoliko prijazni, podpisani tudi od cesarja, ker to, kar stoji na papirji, ne stopa v djanski život. Te zapreke poskusimo odriniti s tem, da združeni z narodom glasno zahtevamo svoje pravice v tab o ri h, *) to je, v velikih narodnih shodih pod milim nebom ; ondi naj se razložno razkladajo pravice, ktere nas idejo, ktere terjamo iu moramo imeti, da ohranimo svoj bitek. Cvet slovenskega razumištva na spodnjem Stirskem se je pogovoril dne 7. malega srpna, da se v vseh slovenskih tabor ih, razve krajnih potřebnosti, te-le točke denejo na razgovor, skončavaj o, in skončane pošljejo dotični oblasti za dalj no obravnavo:
1.	zahtevaj se „slovenska skupina", to je, zedinjeno Slovensko z národno upravo;
2.	naj se uradnikom na Slovenskem neod-lagoma določi doba, do ktere morajo znati slovenščino v besedi in pismu;
3.	ljudske učilnice naj bodo čisto slovenske, v srednj ih učilnicah bodi učnijezik slovenski, nemški jezik ostani prepisani predmet; vseučilišče jugoslovansko v Zagrebu, stroške nositi razmerno je dolžno Kranjsko, Koroško, slov. Stirsko in Primorje;
4.	cerkvena vlada naj uraduje v slovenskem jeziku, v bogoslovnici predmeti ima-joči došle nemški učni jezik naj dobodo slovenski.
Za slovensko Stirsko posebi:
a)	naj se napravi gospodarska učilnica z učuim jezikom slovenskim na stroške deželne blagajnice, a vinarska učilnica ravnokar se rodeča imaj učni jezik slovenski;
b)	naj se brže bolje napravijo na slov. Stirskem poddružnice ljubljanskega gospodarskega društva;
c)	naj se daja od letnine odmerjene nemškim zavodom koristečim došle samo Nemcem a cureče na
*) Beseda tabor se krasno prilega narodu zbranemu ter združeno in skupno se borečemu zoper tujenje.	Dopisnik.
229
priliko gledišče itd. iz deželnega zaklada vsako se sestavila ta terminologija?"
Zarad
leto razmerna vsota za slovenska društva
za dramatiško.
Prvi tabor se napravi v Ljutomeru dne
)
zlasti
dr. Voj-
veli-
kega srpna, drugi nekoliko pozneje v Savinski dolini.
Presrčno priporočamo slovenskim bratom na Kranj-	-----------__-,—	„^ * v, „ ^^ o «.,
skem, Koroškem, Primorji in na Prekmurskem, naj na- zidar", ki ga je spisal Fr. Vodopivec, učitelj na reški
skove ponudbe Kubelkovega rokopisa o stavbah in zidarjenji pisalo se je po odsekovem sklepu 7. maja dr. Vojski, naj bi ga poslal, kolikor je izgotovljenega, a niti odgovora niti rokopisa došlé še nismo přejeli.
Došel je odboru obljubljeni rokopis „Slovenski
pravljajo obilno narodnih taborov v naj kraj ši dôbi
in
j^i a v jj aj \j \J kJikLi\j ucii vviiiiii twwvivT v	uuui ^ iu realki. — Odsek za izdavanje knjig ga je na presodbo
povsod naj se skoncajo navedene četiri točke. Toisto izročil g. Fr. Tomšiču, začasnemu učitelju ljubljanske
iskreno na srce polagamo poslancem v vseh deželnih zborih sočih v področji Slovenskega. Roka božanska blagoslovi naj naše pravično početje!
više realke. — Hafnerjev rokopis „Slov. stenografi ja" je bil na presodbo dan g. Stempiharju; ta pa je kmalu potem zbolel in še zdaj bolan leži; zato ni mogel lotiti se svojega posla. Kaj naj se zdaj stori s tem ro-
Znanstvene stvari.
kopisom? (Odbor sklene
naj
se
Kaprec naprosi
>
da
Sporočilo
o XI. odborovi seji slovenske Matice
v Ljubljani 9. julija.
Ko se je sešlo pravilno število odbornikov
pregleda rokopis in potem tudi naprosi stenografično društvo v Pragi.) — Ko se je izvedelo po slovenskih časnikih, da je med Stanko Vrazovo literarno za-puščino mnogo spisov v slovenskem jeziku
>
ki
so
last
Matice ilirske, ktera jih
-------------7-----ne namerava izdati, obrnil se
je tajnik Lésar najprej do g. Ferd. Kočevarja, ki je v
so se
pod predsedstvom prof. dr. V on čine začele razprave
Prof. A. Lésar, Matičin tajnik,	o., ^
o naročilih odseka za izdavanje knjig
poroča
o udi h

>
rokopisih, knjigah, ki
o denarstvenih zadevah in
o o
časnikih sporočal o teh spisih, in potem 15. junija do
ilirske Matice same s vprašanjem: ali ona ne bi hotela posestrimi svoji v last izročiti V razovih spisov ali saj pripustiti
se tiskaj o za 1868. leto.
Iz zanimi-
vega tega sporočila povzamemo sledeče:
, da jih natisne. Uradnega odgovora še nismo přejeli; a iz zasobnega pisma, danes došlega iz Zagreba , izvedamo, da je Matica ilirska naši odstopila
Popraševanje po tej zapuščini
Vrazovo zapuščino.
Od 16. aprila
do današnjega dne si je Matica
Je
Kočevarju dalo
povod, da
se ponuja za uredbo te
pridobila 109 družnikov, in en letnik je pristopil med zapuščine in pri tej priliki še nasvetuje : naj bi Matica
glavni knjigi jela nabirati in zaporedoma izdajati narodno blago.
(Prebere se Kočevarjev list in odbor sklene, ta nasvet
ustanovnike ; med novimi so 3 ustanovniki
je zadnja številka 1473. — iver je mnu^u uiuim^uv	—- --------• "v — —v»
na dolgu s svojimi doneski, zato smo zadnje dni pre- » Stanko Vrazovo zapuščino, ko dojde, izročiti poseb-
UOlrtUUVUlAi,
Ker je mnogo družnikov
teklega
meseca
odpravili
90
opominje valnih pišem,
dalj na se razpošljejo v kratkem. Ce tudi ne vsa, vendar
nemu odseku, v kteri se volijo odborniki Svetec Solar in Praprotnik.)
j
so mnoga bila dobrega vspeha.
do
Debeljakovi zapuščini poroča tajnik tako: Po mnogih jako zapletenih zaprekah, ktere so bile skle-njene s pozvedovanjem o vrednosti laških obligacij, smo
Vodnikove ga rokopisa." prišli do tega, da smo preračunili vrednost vse zapu-
Odbor je bil v zadnji seji odseku za izdavanje
Naj se odsek prepriča o gosp.
_ XI ~ J ~ i W ~ « ~ ~ « «Alr^ion «
knjig naročil to-le:
Kastelčevih pravicah ___	__	w	A	_ .	-rv
Odsek je sklenil čakati, da se gosp. Kastelec oglasi s sčine o dnevu Debeljakove smrti (18. oktobra 1867. 1.).
svojimi dokazi, tega pa do danes še ni storil. „Naj odsek razvidi poročalno sodbo o rokopisu „Olili an i Slovenec" ter pisatelju nagrado in knjigi določi število natisov."
Ta znaša:
v premakljivih rečéh, ki so še v Trstu
potrdili
rokopis, zato
Ker so vsi trije presojevalci
ga je odsek sprejel s
tem, da pi-
pisa-
satelj popravi, kar so mu nakazali presojevalci, teliu določil za izvirne knjige odločenih 20 gold, za
poio in sklenil, da se „01. Slov." tiska v 2000 iztisih
bodo tudi prodale, če se že niso v gotovini v srebru in zlatu v srebernini in dragocenostih v hranilničnih bukvicah . . v laških obligacijah . . .
j
kjer
se
318 gold. 93 kr.
1.877 70 1.825 30.612
jj
j?
» jj
02
71
96
jj
jj jj
jj
v navadni obliki Matičinih knjig.
jj
Naj odsek
Skupaj
34.704 gold. 62 kr.
Cigale ta naprosi, da pošlo veni imena za slov. at-
Tako se je inventar vložil pri sodniji, da se od-
měn
10%
percentm davek, ki bode, ako se potrdi ta
ki
lant in potem konečno in veljavno sklene pogodbo z	izpoved, znesel 3470 gold. 46 kr., za ustanovo, ki jo
„Hildburghausen-skim bibliogr. ustavom." Odsek je na-	je naredil blagi dobrotnik, sva pooblašćenca glavnih
prosil gosp. Cigaleta, kteri je tudi prevzel to delo, a	dedov c. kr. deželni vladi ponudila 6000 gold, (ta po-
zarad potrebnih mnozih priprav in zarad obilih svojih	nudba pa še ni rešena). Po plaćanih drugih malih vo-
poslov še ni mogel dovršiti prestave. Zato se tudi po-	lilih in izvršilnih stroških utegne toraj čiste zapuščine
godba Videky
nudil
še ni
môgla skleniti z bibliogr. ustavom. Ignacij ostati okoli 25.000 gld., od kterih Matica dobi petinko
, geograf, bakrorezec na	, — —
da bi Matici rezal zemljovide za slov. atlant.
Dunaji, se
nam je po- to je 5000 gold.
j
iiuuu, vio, ui xuauu i^cvi ^jvmuv	..	„Slovenskega Stajarja" je tiskanih 9 pol in
Odsek izreka misel, da se Matica sedaj ne more ozirati sicer prvi trije oddelki. Imelo bi se bilo letos tiskati
na tO ponudbo ,	uam g« »	uv uviv oo w uuucmuv , tvua i. lui u« oc xiiotd uuviouua ,	ua
niže cene postaviti, nego nam jo je postavil Hildburg- se je přiměřila nesreča, da je zgorel v požaru pisate-
ker
nam
Videky nikakor ne more še 5 oddelkov
toda
m
še nista dovršena
o. pa
jj
Naj odsek pretrese gosp. Er- ljevega doma. Zato te knjige letos izide
hausen-ski ustav, javčev nasvet: da se občnemu zboru predlaga, da bi
O li kan i Slovenec" je do malega
|t* V vg V il Ci O * V; C . viCw O Vy VUVUVLUU. CJWM. u, ^/x vwíw^w ,	Wi	- „V 1 1 a Cl li 1 U 1 <J V U 11 t Vj
Matica izdala znanstveno terminologijo nemško- ter bode menda obsegal 672
v
ze
JJXC4UAVC* AUUCI1C« U JU c* JLl O u v VU V %J JL tu a u v a v ^ A j v uv axi KJ u v/	tVi UUUV iiiuuua V/UO^gai \J j 2 pole. --g t U U 1 O a 5 JTH
slovensko." Odsek misii, da ni mogoče se spuščati se pridene „Narodnemu koledarju", je že tiskanega v ta predlog, dokler g. nasvetovalec ne pokaže doloČne blizo 10 pól podučne in zabavne tvarine. Koledarsko
blago in poročevalni del z imenikom družbenikov se
Letopisa
snopic stavljen
d
k
poti
po kteri naj bi se sestavila ta terminologija.
Odbor sklene ta-le predlog v tej zadevi staviti občnemu prične še ta teden staviti, a javalne dovrší konec zboru: „Naj občni zbor o Erjavčevem nasvetu sklene, tega meseca. — „Vodnikovih pesem", ktere je da se Matica tega nasveta ne more poprijeti, dokler nasvetovalec ne pokaže določne poti, po kteri naj
„Vodnikovih pesem", ktere odsek za izdavanje knjig, kakor je bilo sl. odboru že
v X. seji naznanjeno, izročil g. Levstiku, da jih vredi,
23«
žalibog letos ne moremo izdati, ker nam vrednik še ni izročil rokopisa, da-si tudi je bil 3. marca t. 1. za trdno obij ubil, dovršiti in izročiti svoje delo do 15. aprila. — Ker se bodo zemljovidi morali posebej pošiljati družbenikom, zato ne bode treba čakati razpošiljanja druzih knjig, ampak razpošljejo naj se, s čem se dovršé. Vodnikove pesmi pa naj se ne razpošljejo, če tudi se dovršé še 1868. leta, in to zarad preobilih stroškov, ki jih razpošiljatev stane Matico in družbenike." (Odbor potrdi te predloge.)	(Kon. prih.)
Iz Londona 3. julija. (Odgovor gospodu A. P. iz Motnika na dopis 20. junija 1867 v 26. listu „Novic" o
zadevi Miha Glavaticeve poroke in zapuscine v Londonu.) Ker mi je omenjeni dopis se javno po „Novicah" spo-roČil, menim, da mi je po takem dolžnost, gospodu dopisniku , Glavatičevi rodbini in čitalcem „Novičinim", ktere ta zadeva zanima, tudi javno naznaniti, kar sem na ono prošnjo storil in kako in s kakošnim vspehom sem se za izročeno mi stvar potrudil, tako, da sebe o
izročeni in dolžni mi skrbi opravičim.
Kmalu potem, ko se je ta zadeva v „Novicah" objavila, pisal sem gospodu vredniku, naj bi mi se kaj bolj natančnega naznanilo , in ce mogoce, stara pisma poslala. Dobil sem na to protokolni zapisnik M. G la-vat ičevih obravnav od leta 1817 pri sodniji v Me-kinah pri Motniku, in poleg tega natančno sestavljeni rodopis. Pisala sta mi o tej zadevi posebno prijazno gospod dr. Bleiweis in Novičin vrednik gosp. Murnik, naj bi se za to stvar za dobro in korist Glavatičevi rodbini, kakor domovini potrudil. Na takošno priporo-čiio storil sem vse, kar mi je le bilo mogoče najti in pozvedeti v Londonu Glavatičevo ime in oporoko (testament) gledé njegove zapuščine; pri tem mi pa vendar poslano v nikakoršno pomoč ni bilo, ker o tej zadevi ni ne enega pisma iz Londona, ali kaj tako-šnega o obravnavah na Kranjskem omenjenega, da bi se kakošna pot za daljno preiskavo po tem nastopiti mogla. Govoril sem o tej zadevi z uradniki in drugimi, ki bi mi bili kaj svetovati mogli; njihov edini nasvet je bil, kakor se stvar sama po sebi razume, da pozvem v uradniji za poroke odločeno Glavatičevo ime. Zato sem dal preiskovati po druzih, pa sem tudi za boljše prepričanje sam pregleda! izvirne zapisnike
imen in oporok od leta 1770. do 1820., ki so se na
Angležkem storile in se v Londonu v Court of Chancery, Doctor's Commons shranjujejo. Reči moram, da pregledati te ogromne pergamentne knjige z gotično pisanimi imeni ni bil majhen trud — in vendar vse je bilo zastonj: imena Glavatičevega ni bilo najti. Letos dal sem zopet preiskati izvirne zapisnike od 1800. do 1820. leta in si poslati imenik onih oseb, kterih poroka in zapuščina se v Court of Chancery shranjuje, al sopet Glavatica nikjer ni bilo najti. — Odgovoril bi že bil o tej zadevi poprej, pa nadjal sem se vedno še Glavatičevi rodbini kaj veselejšega naznaniti; listine, ki so se mi poslale, shranjujem in sem še zmirom pripraven, ako bi mi kdo kakošno pot, po kteri bi se do zaželenega cilja doči moglo, svetovati vedel, da jo na novo nastopim; sicer pa, ako želite, Vam poslano brž vrnem. Ob enem s tem odpisom pošljem gospodu vredniku „Novic" izmed druzih en indeks imen, kterih oporoka in zapuščina se še v Londonu nahaja in se bližjim sorodnikom javlja, se za-njo oglasit, med kterimi pa, žalibog, ni Glavatičevega imena, kakor se lahko vsakdo, kogar se ta zadeva dotika, po poslaném imeniku očividno prepriča. Ako bi se želelo, pripraven
sem tudi poslati dopise in odpise, ktere sem v Londonu
0	tej stvari imel. *)
Iz Trsta 12. julija. = Predvčeranjim popoldne in
na večer smo doživeli prvi del tistih žalostnih homatij. kterih bode čedalje vec. Plamen se je vnel v rnest-nem zboru. 19 liberalnih odbornikov je imelo pripravljena dva nujna predloga: eden je zadeval šolske reči,**) drugi pa up or zoper papežev nagovor od 22. dne u. m. Na galeriji mestne dvorane se je zbralo toliko poslušalcev, da se je vse trio — kakošnih ljudi? Sodite sami! Zbor se je imel začeti, pa le ni bilo toliko odbornikov skupaj, da bi bil zbor mogel kaj skleniti. To je razkačilo nektere rogovileže na galeriji tako, da so začeli divjati, razsajaje so zapustili dvorano: na ulicah pa jih že čaka drhal, in hajd je šla vsa skupščina pred hišo ces. deželnega glavarja. Ondi so kričali „Abasso Bach!" (doli z Bachom!). Le težko je policija jih spravila saksebi. Drhal koraci potem pred hišo škofovo in ondi zaganja na novo hrup ,,Abasso
1	i papa" (doli s papežem!); od todi gré pred hišo pa-peževega poročnika in ponavlja isti krik, pred hišo laškega poročnika pa se na vse grlo dere „Evviva Italia" (živila Italija!). Al to še ni bilo dosti — laški liberalci se vsujejo proti samostanu (kloštru) kapucinskemu in ondi uganjajo tako silo, da menihi v svoji cerkvi začnó plat zvoná biti. Koliko korajže pa so imeli ti rogovi-leži, bilo je pri vsej tej grozni dogodbi videti v tem, da so jo prvikrat popihali kakor zajci z onega mesta, ko se jim je v brambo menihov zoperstavila truma starih babic in kamne na-nje metala; v drugič pa jih je v beg zapodil trikratni strel iz nenabasanih pušek, s kterim jih je nekdo iz straže mestne okolice pozdravil. Mestni policiji je še le potem obveljalo pomiriti drhal, ko je žugala, da bode z orožjem storila mir. — Kaj bodemo še doživeli, sam Bog vedi! „Triesterici" sami nič kaj ne dopadajo taki prizori. „Veter — pravi — ki se je vedoma in nevedoma na levo in na desno sejal, rodi že obilo žetev v viharj i, ki smo ga sinoči doživeli." Mi imamo le to dobro vest, da gotovo ne enega Slovenca ni bilo med predvčerajšnjimi razsajalci. — Berače v in delavcev brez delà je pa tudi toliko v Trstu, da je groza: po ulicah ležé kakor v mestih doljne Italije.
Iz Hrusice na Istriskem 5. julija. Fr. Y-1. — Dopis gosp. J. R. v 13. listu 1. „TovarŠa" o žalostni smrti utopljenca, — nesrečnega učitelja g. Jurja Bajta v Ribnici je mene zeló osupnil, kajti ranjki je bil 1862. leta moj resi tel j pred smrtjo enako, ktero je žalibog zdaj sam storil. Naj v miru počiva vrli mož — nepo-zabljivi mi prijatelj ! — Ker tako pogostoma slišim pri-
*) Vredništvo se Vam v imenu dr. J. Bleiweisovem in svojem srčno zahvaluje ne le za veliko skrb, ki ste jo imeli za korist ome-njene rodbine, in če bi se bila zaželena stvar našla, - na blagor vsi kranjski deželi, temuč tudi za veliki trud , ki ste ga gotovo še sè znatnimi stroški žrtovali zasledovanju te stvari in s tem sijajno nam razodeli blago srce iskrenega rodoljuba. Kadar ta dopis pride v roke dotični rodbini, zahvalila se bode ona sama spodobno. Ako Vi niste mogli nobenega sledů najti, ni več upati kakega vspeha.
Vred.
**) Šolska stvar, ki je razdražila tukajŠnje liberalce, je ta: Nas škofijski konsistorij je po razpisu oklical letosnje učiteljske zbore. Temu se je zoperstavila večina mestnega zbora, češ, da po novih medverskih postavah od 25. maja nima več škofija oblasti za sklic učiteljskih zborov. Na to je c. k. deželno glavarstvo odgovorilo mestnemu odboru iu mu reklo, da konsistorij, ker vsa ta postava (§. 10. do §. 12.) ni ae dan danes veljavna, je popolnoma pravico imel razpisati učiteljske zbore. — To je jedro tega razpora. Radovedni smo, kaj bo ministerstvo zdaj storilo: ali bo branilo deželnega glavarja Bacha, ki je z ago var jal njegove předpise majske postave, ali — da ga bode žrtovalo demonstracijam „liberalizma" tržaakega?	Pis.
Ravnokar slišimo, da je baron Bach ob službo, da pa je to v ministerstvu bilo že pred sklenjeno.	Vred.
231
tožbe svojih tovaršev, da se jim bridko godi za plačo, hvalim Boga, pa tudi izrekam čast tukaj šnj emu županu g. Pavlu Jelovšeku, kteri je mož, kakoršnih se ne
dobi povsod; akoravno ne spravi od ljudi v pravem času, kar so dati dolžni, pa raji iz lastnega premoženja dá, kakor da bi jez moral čakati. Bodi mu ocitna čast in hvala za to ! Naj bi bil izgled tudi drugim županom ! — Velika vročina je tudi našim Brkincem njive in senožeti osušila. Žita so redka, trava po senožetih je plitva, le po travnikih je bila košnja vspešna. Pa kaj! vse to izdá malo, ker revščina je od leta do leta sil-nejša. Ubogi kmetje so obloženi s preobilnimi davki in drugimi davšcinami. Nemarnost je pa tudi sploh po stari navadi; kajti čuk vedno staro vižo poje: „čuk — Čuk." — Senó se zavoljo pomanjkanja soldov v Trst izvažva; uboga živina in blago pa strada in hodi po kamnitnih stopinjah pašnikov gnojit. Vse podučevanje
in jasno dokazovanje visokočastite duhovščine je žalibog! zastonj; „Lukec v mlin, Lukež iz mlina." — Da bi se živini, sosebno kra vam, slama na drobno rezala, oparila, malo osolila in tako saj po dvakrat na dan da-jala, bilo bi gotovo v čuda veliko korist vsakemu, kdor bi tako storil; al ušesa so gluha! Upati je še, da bodo morebiti mlajši saj to storili, kar stari trdovratno za-nemarjajo. Treba bo pa čakati še dolga leta, saj zmirom veljá prigovor: „mlad za nič, star dva nič", in tako naprej. — Se huje je pa s pokončevanjem gozdnega lesá. Podne vi in ponoči vozarijo „faše" (butarice po 3, 4, 5 krajc.) v Trst; največ pa ožganca (oglja). Ima res vsaka vas svoja semenišča in drevesnico, vse brez hasni; kajti resnica ostane resnica, da tam je treba varovati, kjer je še kaj in je zdaj še kaj. Sadje je obilo cvelo, posebno češnje, jablane, orehi in slive. Kako bo za naprej, omenim drugi pot, ako bo drago?
Iz Maribora. Tukajšnja čitalnica ima v nedeljo
19. dne t. m. ob 8. uri zvečer občni zbor, da blagajnik položí letni račun, potem pa večerno zabavo. Vsem vnanjim in domaćim p„ n. članom to daje na znanje, prijazno jih pozivajoČ	odbor.
Iz Košanske doline na Notranjskem 5. julija.
J. V. — Naj „Novicam" le malo stvarco povem, ktera pa ima veliko v sebi. Razjasnila ne potřebuje nobenega, deželnim zborom slovenskim pa daje dosti gradiva, da zidajo naprej. To, kar bom povedal, pa tudi ni „bela vrana", marveč utegne biti tacih dogodeb na kupe. To-le Vam imam povedati: Prav v srce me je zabodlo, ko nekega dne prinese mož nekemu cesarskemu urad-niku list od župana v slovenskem jeziku, ter ga prosi, da bi rešil to stvar. Ko uradnik list v roke vzame pa vidi, da je slovenski pisan, zadere se jezno: „Kaj hudiča! ker je po „kranjsko" pisano, moram trikrat pre-brati, pa še te preklete „šprahe" ne razumem!" — Ne bi se temu „preprijaznemu sprejemu" čudil, ako bi tega gospoda ne bila rodila mati Slovenka in oče Slovenec, in ako ne bi vedel, da se je moral nemški učiti, da se ga je naučil — po maternem jeziku, kteri mu zdaj grlo tako zapira vkljub §. 19. osnovnih državnih postav !
Izpod Kořena na Gorenskem 5. dne srpana. —
Prav radi prebiramo „Novice", kajti iz njih pozvedamo kako iz dolgega spanja vstaja in se izobražuje narod naš, kako si bistri um svoj in zahteva pravice, ktere mu gredó, da se tudi naš jezik, kteri se je dolgo za-tiral in se je le med priprostim ljudstvom pomanjkljivo rabil, tako lepo čisti, povišuje in širi. Prijetno je sli-šati o tolikih Čitalnicah, ki se po deželi vpeljujejo , da ne le sam Nemec v kazinah, ampak tudi narod v čitalnicah ima svoj dom, kjer vživa duševno hrano, pa tudi pošteno veselje. Žalibog! da o njih v naši dolini ni še nobenega sledů; tukaj večina ljudstva še spava. Ako gré
mladeneč v Nemce drvarit in pride čez 3 ali 4 mesece
spet domu, pa ga srečaš na cesti, ti bo že z neko ošab-nostjo „Gutnomt" voščil in se s svojo neumščino, kakor so ranjki Slomšek tak jezik imenovali, čez druge napiho-val, kakor žaba, ktera je hotela kravi enaka postati in se je tako dolgo napenjala, da je počila. Vendar čast, komur čast! Taka šalobarda ni vsak; tudi pri nas je vijolic med trnjem, tudi pri nas je pametnih ljudi, kteri spoznavajo, da mora človek kaj več znati kakor par pokvarjenih nemških besed, in da se te znanosti v domaćem jeziku pridobé na najkrajši poti. Dokler nimamo čitalnic po Gorenskem, sami ne vemo, ali smo kri ali voda. — Zavoljo suše smo bili že obupali nad letošnjo letino, vendar nam je dobrotljivi Bog zadnji čas toliko dežja dodelil, da imamo se boljšega nadjati, kakor smo mislili. Sená bo sicer manj ko druga leta ; al pregovor „malo sená veliko sená" se bo opravičil ; kjer so že pokosili, bo za naprej otava toliko lepša. — Veliko veselje navdaja sploh vse ljudstvo naše doline, ko je slišalo veselo novico, da se bo delala železnica, ktera bo Ljubljano z Beljakom vezala; zato izrekamo očitno zahvalo našemu vrlemu poslanců g. dr. Toma n-ii za njegov uspešni trud o tej zadevi. — Sekvestracija je šla, akoravno je vse žile zoper to napenjala, vendar-le rakom žvižgat, kakor so „Novice" že povedale. Ko bi se bilo to zgodilo pred 10. leti, prihranjen bi bil marsikteri groš našim srenjam.	J. ZanoŠkar.
Od dolenske Save 3. julija. — Prav močno nas
je razveselil „Novičin" popis sijajnega sprejema Sokol-cev pri njih zadnjem izhodu na bregove naše Save. Ginljivo je bilo brati, kako lepo jih je vsaka vas spre-jemala in s tem pokazala, da kri ni voda. Temvec pa smo bili veseli tega berila, ker smo od ljudi, ki so bili priča, slišali, da popis ni ničesa prenapel, marveč bi se bilo dalo še marsikaj vec povedati, ako Časniki ne bi morali gledati na to, da niso preobširni z eno stvarjó in ne krajšajo drugim rečem prostora. Vem, da s tem vrsticami ne povem bralcem nič novega, al nisem si mogel kaj, da ne bi roka nacrtala, kar je čutilo srce.
Vagensberg na Dolenskem 7. julija. B-c. (Dve
nesreći; letošnje vreme; Valvazorjeva grajščina.) Da veš, dragi bralec, odkodi ti pišem te vrstice, načrtal ti bodem na kratko Vagensberg, nekdaj lastnino neumrlega Valvazorja, da izveš, kje in kak da je Vagensberg. Moj pravi namen pa^je naznaniti Ti nesrećo, ki
je v soboto 4. dne t. m. St. Martinsko okolico zadela. Strašna toča je uničila ves up revnega kmeta. Polje je tako lepo kazalo, da je bilo veselje, pa v malo trenutkih je bilo popolnoma razdjano. Druga nesreča se je pa nekoliko prej dogodila. V bližnji vasi Liberji gré neka žena — mati več otrok — s svojim možem pred hišo pod kozolec, pa glej! strela udari in obá se zgrudita na zemljo. Mož sicer se do nekaj časa predratni in vstane, žena pa je bila ubita. — Sploh imamo vreme kaj slabo in neugodno že več kot 14 dni skoraj vsaki dan dežuje. Kdor še ni mrve spravil, ima veliko opraviti, da ž njo pod streho pobegne ter večkrat přemočeno spravi. Bog nam daj lepega vremena!
(Konec prihodnjič.)
Iz Crnonilja 8. julija. J. K. *) — Narodna naša čitalnica se je slovesno otvorila 29. dne u. m. ravno na dan farne cerkve žegnanja. Zjutraj ob 4. uri godba in pokanje možnarjev; ob 10. uri pela se je sv. maša; popoldne godba na čitalničinem vrtu, ki je bil poln gostov domačih in vnanjih. Ob 8. uri zvečer se je v dvorani, lepo z domačimi barvami okinčani, začela „beseda^ z govorom gosp. Drag. Kastelca, ki je lepo razjasnil čitalničin namen. Potem se je oglasilo pevsko društvo
— ■ tm »...... . ■■■ » iM..	1 - '» * ■ ' ...........-
*) Poslano smo g. Blazniku izroéili.	Vred.
232
pod vodstvom gosp. Juvana, sestavljeno iz učiteljev iz vomesto z železnico novo in ono na Štajarskem sklene, bližnje in daljne okolice; bilo je z veliko pohvalo spre- — Kranjska dežela bode, če se izpeljá dolenska želez-jeto 5
Juvan pa se je skazal mojstra v petju; njegov nica, od najzgornjega kraja do najnižega po sredi imela samospev je bil izvrsten. Potem se je igrala gledišeina železno vez — veliko dobro tnico obrtnij i pa tudi kme-vesela igra „Bob iz Kranja"; vsi gospodje in obé tijstvu domaćemu. Ni tedaj čuda, da so dr. Tomana
gospodičini so se tako ročno vêdli po odru, kakor da
na vsem
potovanji povsod sprejemali preprijazno in
bi bili Bog vedi kolikokrat na njem. Smeha in ploska častno, tako v Črnomlji, Novem mestu itd.
Al kaj
se
ni
mu pripeti h koncu njegovega potovanja v Grosupljem. Mladi grof L., opasan sè sabljo in oborožen z revol-Bučarjeva) ste izvrstno izvršili svoji nalogi; „potinja verjem na čelu isto tako opasanih grajščinskih hlapcev
VTy%n*l-» a ^ ^ a MA amaI a v%n	» r» li 4»/\ TT n v\ ivvAMntîlinfi rifTAi A	i v-i oi A r» AItiU /I mi m U v-v An A Aim nlr At?	fe^l ° A ° A	ITtinwinûii A
bilo ne konca ne kraja. „Polonica" (gospodičina Ivanka Kapeletova) in „Nežika" (gospodičina Marija
Nežika" je morala na občno zahtevanje ponavljati svoje in se nekih druzih ponočnjakov
so se
/ ucaiu ui umu puuuuujaauv , m ou og „KraUJCe a
pesmi ; sploh vsi so vršili to izvrstno igro tako dobro, ne „Slovence" grozili, mu v pozni noči delà nadlégo, da se je zadovoljnost brala vsacemu poslušalcu na ob- ga pita z „moskovskim agentom", mu preti in žuga,
razu.
Po igri je bilo radovanje v gostilnici z govori
pa
nad čemur so se vsi zavzeli
v vse to vmes
(posebno je vnel govor predsednikov) in zdravicami. vtikuje imé gospoda iz ljubljanske c. kr. deželne sod
Veliko radost je izbudil pozdrav čitalnice novomeške
v cil ivu I auuoi jc i^UUUli pu&uiav unamivc uu v u ui c o a Uj nije.	xv/uiau o ovujiuu ou^viuiai v vgiiivi ucvai*
čitalnica metliška pa nas je počastila z osebno nazo- nosti med toliki »abljami pošlje po župana, namesti njega
Dr. Toman s svojimi sopotniki v veliki nevar-
čostjo mnozih svojih udov. Vrlo dragi gosti so nam pride županijsk odbornik, al tudi ta je bil od opasa-
bili tudi gosp. baron Yranicani in vsi drugi iz Hrva- nega načelnika tako sprejet škega. Ples je spominu
)
da
y
končal veselico, ki
nam ostane v lepem Včeraj nas je obiskal slavni dr. Toman z dvema gospodoma zemljemercema. Njim na čast se je na čitalničinem vrtu pelo in nazdravljalo. Srčno
, da smo gosp. doktorja pri nas imeli
simo, bo tožbo položil c. k. deželni sodniji.
kakor za gotovo sli-
seli nas
smo
bili
Je
z dodatkom zapustil, da se zopet
ve-ki
vidimo. Dobro
y
nam došli! Nedavno nas je tudi gospod deželni glavar pl. Eibesfeld obiskal v čitalnici.
. dež. vlada je dovolila napravo le kar ne (apoteke) v Litiji. Kdor je želi, naj se do 18. avgusta obrne do ondašnje c. k. okrajne gosposke.
Oddalo se bode 10 novih štipendij za dijak e (študente), vsaka po 240 gold, na leto. rred dru-
gim imajo pravico
do
teh štipendij ubogi
mladenci v
Voglje poleg Kranja 12. junija.
B.
so-
boto popoldne je bila pri nas huda nevihta; strašen vihár nam je drevesa lomil in kozolce podiral; střela je vdarila v kozolec z naloženími dvajset in enim štan-tom.
da je pogorela gospodarju hrana za celo leto.
. Se
v druge kraje je udarila střela. — Naj vam ljube „Novice" zdaj pa še povem, kaj se je zgodilo našemu žu-
postojnskem kantonu rojeni, za njimi pa tudi drugi Kranjci. Do 20. dne t. m. se morajo prošnje izročiti c. k. deželni vladi.
Po smrti gosp. Riharja izpraznjeno mesto org-
. Fôrster.
panu pred nekimi tremi tedni: hudobna roka mu je pokosila vès lan gold.
larja v stolni naši cerkvi je dobil pevovodja naredne čitalnice ljubljanske in več let poprej orglar in vodja cerkvene muzike v Senji (Zengg), kjer je z veliko hvalo opravljal to službo.
¥
25 kr. ; škoda je Postojna 13. julija.
ga je 6 mernikov plačal po cenjena na 200 gold.
nedeljo 19. t. m. ob
uri zvečer napravi postojnska Čitalnica besedo s plesom
bilo slišati, da
ona stranka, ki
Je
Nekako
razsvetlila"
kterej vljudno vabi vse zunanje
čine kakor tudi bližnje čitalnice in domoljube
čudno je
pad konkordata, je zdaj koledovala pri gospodu knezo-škofu in gospodih kanonikih za to, da bi dobila muziko v stolni cerkvi pod krilo svoje. Cerkvena stvar je naj-
Dobro
došel pa jej bode vsak, kdor pripomore z denarno
VjCM UgOVUV O l^l^OULU^	9	1	#	tf
društvenike čitalni- bolj varna pod nadzorništvom cerkvene oblasti.
Iz Borovnice 11. julija. R.
odbor.
močjo ali sè svojo umetnostjo k dobri muziki :
yy
0-ic
Sinoči ob desetih Rhodus, hic saltate"! Ako bi mi imeli kaj govoriti, dali
1	/	li	1	•	1	t	1	1 • V V •	•	•	/#
ki
po naši uri, smo čutili tù lahko zibajoč potres, kake dve ali tri sekunde trajal. Od ktere strani se je
je
bi
v cerkvi slovó „gledišČinemu sviranju."
prizibal, nismo mogli vganiti.
Iz Ljubljane.
Odbor „Matice slovenske"
Laib. Ztg." popisuje zbor novega Ijubljanskega društva, ki se je pod imenom „konstitutioneller Verein"
dne t. m., ktero obširno popišemo v našem listu
je v seji osnoval 7. dne t. m. in si za svoje odbornike volil
y
dr. Jož. S up pana, Des ch manna, dr. S chaffer ja
odločil dan letošnjega občnega zbora Matičinega na dr. pl. Kaltenegger-ja, dr. pl. Schrey-a
y
avgusta. V tej seji je izvolil odbor slavnega dr.
Palackega za častnega uda „Matice slovenske."
y
Ter-
pina, Dimitza, dr. Kessbacherja in profesorja
Pir ker ja. Brž ko je bila ta volitev končana, je zbor Železnico iz Trbiža v Ljubljano je presvitli na dr. Račičev z viharnim ploškom sprejeti predlog
cesar potrdil 9. dne t. m.
enoglasno in s ponosnimi srci
kakor „Laibacherica"
su.*-«** i/« uuv v iu«	UJI o jpvuuoululi oiu j aaaui y ^iaiuavjuuiita
Dr. Toman je z inženirjem Přibilom došel pravi, naredil ta-le sklep: da papež nima pravice
zato
v petek zjutraj iz Dolenskega, kamor se je bil podal,	vtikati se v državne zadeve, zato pričakuje
kakor smo zadnjič omenili, zarad trasovanja železnice	vlade, da bo tak zalet v tuje pravice trdó odbila,
iz Ljubljane v Karlovec. Izpeljati se bode dala	To je prvi sad konstitucijalnega društva, kteremu je
železnica prav dobro, to je brez prevelikih zadržkov in	prvomestnik g. dr. Jož. Sup pan, njemu namestnik ovinkov na kratko. " " " "	~
pondeljek se je že začelo traso- Deschmann, denarničar pa g. Ter pin. „Presse"
in kakor se zdaj vidi, kaže najboljo izpeljavo ta
da se pred Krčonom loči od južne železnice in gré nemšk časnik.
povedala, da to društvo misli za svoje namene izdajati
čez Ljubljanico protiLavrici, Šmarji, Grosupljem
Lučah, Krki, Žuženberku
y
Nemški turnarji so po „Laibacherici" v ne-
y
potem pa po poljanski ali črmošniški dolini ali pa
po
Ži
Dvoru, Top lica m, deljo popoldne imeli občni zbor v Josefsthal-u. Sklenili
viteza Fritsch-a poslati v veliki nemški tur-
so
ici do vrh Kota, odkodar se bode ali proti M e t-liki ali proti Crn om lj u spustila, da pride v Gradac in se od tod zavije naravnost proti Karlovcu. Novomesto bi po tem nacrtu ostalo eno uro na strani, turnarji, v tesni
in
narski zbor v Weimar, viteza dr. E. Stockl-na A. Samassa pa v dunajski turnarski zbor. Potem je
z navdušenostjo sklenjeno, da
bilo
pravi „
Laib.
zvezi
a le zato, ker ni mogoce železnice tikama njega ko- društva, se zoperstavijo papeževemu o ristno izpeljati; al to bode mogoče, da se pozneje No- češ, da je zalét v državne temeljne postave.
s protestom konstitucijalnega ker ni mogoče železnice tikama njega ko- društva, se zoperstavijo papeževemu ogovoru,

»

233
li politi ka tudi v štatutih gimnastičinega društva ? Kaj ko bi „Sokol" zasukal tako družbina pravila? Dobro je, da si ,,ad notam" vzamemo to.
—	(Nov drazivec!) V „Laibacherici" se je čez 20
let spet oglasi! nekdo, ki bi naši deželi rad vzel barve : belo-modro-rdeče in namestil rumeno namesto bele, gotovo samo zato, ker barve vojvodine kranjske so po naključbi — le drugač razvrstene — barve slovanské. Ko je cesar Ferdinand I. nastopil vladařstvo, je kranjski vojvodini potrdil belo-modro-rdeče barve, in ko je 1848. 1. nemškutarska stranka se vzdig-nila zoper cesarski ta sklep, je tadanje ministerstvo iz-reklo, da ostanejo deželi njene barve. In zdaj čez 20 let se spet hoče začeti rogoviljenje zoper deželne barve po cesarju přiznané! Ali se ne pravi to prav s trte viti prepirov ?
—	Dunajsk dopisnik brž ko ne iz tistega tabora, iz kterega je „Zukunft" pod vredništvom Leskovičevem zajemala svoje razžaljive napade na gosp. Svetca, je poslal „Politiki" dopis, kteri gosp. dr. To m an-a delà za „sektionsratha" v ministerstvu dunajském. Dr. Toman je brž telegrafično „Politiki" odpisal, da je to grda laž in da on nobeni živi duši o tem ni nikoli besedice zinil. „Politika" je na zahtevanje Tomanovo preklicala potem hudobno izmišljeno pravlico in za njo tudi „Primorec", ki je brž v svojem listu pogrel to gnjilo „rihto" „dunajskega" dopisnika, — al kaj dostavi „Primorec"? — „govori se pa zdaj — pravi — da bode dr. Toman d v orni odvetni k." Pač mora že na kantu biti politika tacih, kterim celó laži morajo služiti za opozicijo njihovo ! Ako je pa to le zgolj nagajivost, moramo tako početje, ki se zaletuje v poštenje visoko-spoštovanega in visoke časti vrednega domoljuba, zavr-niti kot nepošteno kovarstvo.
Novicar iz domaćih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Za gotovo se zdaj sliši, da deželni zbori se začnó 22. dne prihodnjega meseca in
da utegnejo biti skozi 5 do 6 tednov. Po končanih deželnih zborih se bo 17. oktobra začel spet državni zbor.
—	Dunajski vladni časnik je naznanil 9. t. m., da po želji c. k. kmetijskega ministerstva je c. k. državno vojaško ministerstvo pooblastilo vojaške gosposke vseh dežel našega cesarstva, razun Dalmacije, da na pomoč žetvi, ako se silna potreba kaže, smejo vojakov iz 4. in 5. batalijona na odpust (urlaub) za 14 dni
pustiti, če posestniki vojakov za delo želé in so vojaki s pogojeno plačo zadovoljni. Gospodarji, ki vojakov v ta namen potrebujejo, naj se tedaj obrnejo do voja-ških gospósk.
—	Vrednost zemljišč c. k. statistična centralna komisija v spisku „Darstellung der Realitâtenwerthe" ceni tako-le : Zemljišče, po davkovski vrednosti na 1000 gold, cenjeno, prodaja se na Kranjskem za 1930 gld., na Koroškem za 1970 gld., v doljni Avstriji za 2040vgld., naTržaškem in Goriškem za 2180 gld., na Ceskem za 2240 gold., na Salcburškem za 2430 gld., na Stajarskem za 2460 gld., v g o r nj i Avstriji za 2500 gld., na Marskem za 2570 gld.,
na Slezkem za 2920 gld., in sicer se vinogradi po 1000 gld. katasterske vrednosti plačujejo po 2230 gld.,
njive po 2660 gld., senožeti po 2860 gld., vrti po
3570 gld., pašniki po 3800 gld., gozdi po 4890 gld.
—	Papežev govor in pa sprava s Cehi še zmiraj zvonec nosita v časnikih. Zoper to in unega pa kričijo nemški časniki na vso moč in pritrkvajo jim skupščine v različnih zborih. Zmešnjava je že taka, da
tudi najmodrejša glava ne vé povedati, kamo pridemo? Kdor je prijatelj Avstrije, mora želeti spravo s cerkvijo, spravo s Čehi in Slovani sploh. Mirna „Reform" o poslednji zadevi sama pravi: „Kdor resnično želi^ob-stanek Avstrije, ta mora iskreno želeti spravo s Cehi in Slovani sploh ter na vso moč delati na to spravo. Varite se, da ne bo: prepozno!"
— Da grof Chorinski na Dunaji in baron Bach v Trstu izgubita službe deželnih glavarjev, je že gotovo, a še drugi deželni glavarji in ministerski sveto-valci dobo slovó do 1. septembra, ko se začne nova vredba političinih gospósk.
Česko. Tako silno vredniki časnikov še pod Schmerlingom niso bili priganjani kakor zdaj ob času, ki ga Nemci imenujejo „čas liberalizma" (svobodě). Po cela leta se obsojajo v ječo in v denarno kazen na 2000 in 3000 gold, zdaj, ko so razbojnikom in morilcem vzeli verige v ječah. Ta pot ne pelje na dobro! Palacký in Rieger sta v „Politiki" odgovorila, da so časniki njuni pogovor z državnim kancelarjem Beustom napak zasukali. Odkritosrčni ta odgovor o položaji Avstrije pa je sršene nemških dunajskih časnikov strašno razdražil.
Ogerska. — Čedalje bolj hočejo Magjari svoji biti. Kakor se kaže, ne bojo izpustili svoje národně armade z rok, in potem je Avstrija popolnoma dvali-s tič na, potem pa tudi dvalizem sam sebe požré. Tudi čuti celó stara „Pressa" in grozno veka zoper tako pretiranje, po kterem je edinost in moč vojaška pri kraji. — 7. dne t. m. ste delegaciji ogerska in hrvaška izvolili pododbor, ki ima konečno vrediti načrt oger-sko-hrvaškega ^pogoja; izmed Hrvatov so v tem pododboru Žuvić, Šuhaj in Jankovic, izmed Magjarov Deak, Ghyczy in Csengery. Tako vredjeni načrt pride še le v skupno sejo ter se bode v magjarskem in hrvaškem jeziku v zapisnik zapisal.
Srbija. Danes imajo obsojeni biti grozo viti morivci kneza Mihajla in spremljevalcev njegovih oni nesrečni dan.
Spansko. Spet se je imela začeti prekucija tukaj, kjer je že mnogo let navada, da se spuntajo viši vojaki zoper vlado. Po novejših novicah je sicer spet zadušen punt; ali pa se bode vladajoča rodovina še dolgo obdržala na prestolu, je zeló dvomljivo.
Rim. — Nagovor sv. Očeta Pija IX. v skrivnem
zboru 22. dne u. m. se glasi tako-le : *)
„Nikoli bi ne bili verjeli, častitljivi bratje, ko smo k veselju vseh dobrih nekako pred 13 leti pogodbo skle-nili z avstrij an skim cesarjem in apostoljskim kraljem, da bomo današnji dan imeli tožiti silno težke žaljenja in stiske, s kterimi se sedaj cerkev v avstrijskem cesarstvu po sovražljivih ljudéh žalostno tare in pre-ganja. 21. grudna lanskega leta je namreč avstrijska vlada dala v resnici nesrečno postavo kakor državno ustavno postavo, da naj po vseh delih te države, tudi po zgolj katoliških, polno veljavo ima. Po ti postavi se postavlja nepogojna prostost za vse misli in tiskarske reči, za vero, vest in nauk, državljanom vsakega verstva se dovoljuje napravljati učilišča in odrejišča, vse kakoršne koli verske družbe se stavijo v enako vrsto in država jih priznava. Brž ko smo v svojo britkost to izvedeli, bi bili radi precej svoj glas povzdignili; vendar smo raji prizanašaje molčali, sosebno v upanji, da avstrijska vlada bode voljno poslušala najpravičnejše ugovore naših častitljivih bratov, avstrijskih škofov, blaženiši svet sprejela in se na bolje spremislila. Ali zastonj je
*) Po želji mnozih naših bralcev, da ves papežev govor (v 27. Hstu le na kratko omenjeni) prinesó tudi „Novice", kakor so ga přinesli drugi časniki, ga jim priobčimo po převodu „Daničinem."
Vred.
bilo vse naše upanje. 25. majnika tega leta je ravno škofje ogerski, prelepi izgled svojih bratov v službi pota vlada dala postavo, ki vse narode une države, tudi snemali ter bi z ravno tako gorečnostjo ves trud obra-katoliške, zavezuje in to-le veléva: otroci iz mešanih cali na to, da se cerkvi njene pravice varujejo in una
zakonov nasledvajo vero oČetovo
7
Če so moškega, ma-
terino, če so ženskega spola; otroci pod sedmim letom morajo odpada starišev od prave vere deleži biti. ravno tisto postavo se razun tega jemlje vsa vezavna ponižnosti moč tištim obljubam, ktere katoliška cerkev s pod- gočno roko v nič dene vse hudobne naklepe svojih in
pogodba brani. V tako velikih stiskah pa, ktere cerkev v teh přesilo žalostnih časih povsod zadevajo, častitljivi bratje, nećemo jenjati z vedno bolj vneto gorečnostjo v
naj s svojo vsegamo-
srca Boga prositi, da
stavnim vzrokom in vso pravico tirja in zapoveduje, svoje svete preden se kak mešan zakon sklene; odpad od katoliške, zadevanja zatira, njih napade odbija
cerkve sovražnikov, ter njih brezbožne
U1V/UVU OU nc»l\ UiVOUU ííWIWU. OX^AVWV j VUJJtlU VU UUtVll^ilV^	LICiUV V Cl» ULJ cm £JCAfVl± CAt j LIJIU Ua|/C*UV VUl/IJOř J DR] Jlh V
kakor tudi od kršanske vere se povzdiga v državljan- usmiljenji zavrne na steže pravice in zvelicanja.
pri-
v svojem
u
sko pravico, vsa cerkvena oblast čez pokopališča se na
Državni kancelar dunajskega ministerstva baron
stran deva, in naklada se katoličanom na svojih poko- Beust je poslal zoper ta papežev govor pismo v Rim, pališčih truplo krivovércev pokopavati, ako le-ti ni- ktero pa ni po besedi še znano. Rimska vlada bo neki majo svojih pokopališč. Ravno tisti dan 25. majnika tega na to pismo odgovorila.
leta se ravno ta vlada ni zbala razglasiti tudi neko po-_______
stavo, ktera popolnoma podira postave, ki so bile dane na podlagi zgorej omenjene pogodbe, ter na novo postavlja stare avstrijske postave, ki so kar naravnost
nasproti s cerkveno postavo; ravno tako zopet vpeljuje
Denarni zapisnik Matičin.
Novi udje:
(Dalje.)
najzavržljiviši posvetni (civilni) zakon
m
primé rij ej
zapoveduje, ako
cerkvena uradnija sklep za-
ga za tak Gospod Logar Franjo, kaplan v Roču
2 gold
kona odreče in iz vzroka, kterega državljanska oblast
ravno to po-
(Zemljovid Kozlerjev prodaja bukvar Gion tini v Ljubljani po 1 gold.) Hole Jakob, župnik v Vurmbergu .
ne priznava veljavnega in postavnega.
stavo je una vlada odpravila tudi vso veljavo in sodnij- Slavna * knj stvo cerkve v zakonskih rečéh, kakor tudi njene zakon- Gospod Stramič France v Mariboru
semeniška v Mariboru
ske sodnije. Enako je razglasila postavo zastran šol, po kteri se vsa moč (upliv) cerkve do nje na stran deva ter se vravnava, da najviši vodstvo vseh naukov in
odreje
državi gré in
pa tudi nadglednija in čuj stvo v šolah
samo
učenje vere po ljudskih šolah je pu-
šeno vikšim raznih verste v, pa nadalje vsaka verska družba brez razločka si zamore napravljati lastne šole za otroke svojega verskega spoznavanja, s to pogodbo
da tudi te šole so pod najvišim državnim nadgledni-
štvom in da učne bukve bodo pregledovane od civilnih
so za verski nauk in jih
»
77
77
77
77
77
77
ij
71
J>
Prnavsl Štefan, župnik v Kamnici Drobnič Jožef, kaplan
77
Juvančič Franjo, dekan pri Novi cerkvi Krtna Matija, kaplan v Vi tanji . Fik France, farmešter v Roj ah .
Puhar Viktor
>>
v Libeličah
Verott Jan. Nep., farmešter pri sv. Jurij Hutter Janez, farmešter v Grebinju
•	y
Princ Jožef, farman v Clani
Gnjezđa Janez
telj v Podgorjah
uradnij, razun
tistih bukev, ki
77
pregleduje cerkvena uradnija.
77
Podrekar Jan. Nep., trgovec v Kamniku Kosir Janez, kaplan v Rušah
strijska vlada, ker one nauk katoliške cerkve, njene spoštljive pravice, njeno veljavo in božjo ustanovo, kakor
H _
naso in le-tega apostoljskega sedeža oblast,
naso
,,Vidite tedaj, častitljivi bratje, kako zavržljive in Bralno društvo v Rušah........
obsodljive so une ostudné postave, ki jih je dala av- Gospod Carman Fr., c. k. vojni kaplan v Puščavi
Križnik Gašper, čevljar v Motniku . Modrijan France, c. kr. uradnik v Planin Zupančič Jožef, c. k. uradnik v Planini Deu Edvard, c. k. uradnik v Planini . Perenič Alojzi, župan v Planini Lavrič Anton, posestnik v Planini . Kovšca France, ,,	,, . .
Blažan Jakob, ,,	,, . .
Florijančič Nace, kupec v Planini . Jeršan Anton, posestnik na Uncu . Lavrič Jurij, posestnik na Rakeku . Walter France, kaplan v Slov. Bistrici
tudi
omenjeno pogodbo in celo še natorno pravico samo přesilovko žalijo. V skrbi za vse cerkve, ki jih je Kristus Gospod nam izročil, povzdignemo toraj apostolj ski glas v tem vašem svitlem zboru in po svoji apostoljski oblasti zavržemo in obsodimo imenovane postave, pa tudi sploh in posebej vse, kar je v teh in v druzih rečéh zoper pravice cerkve od avstrijske vlade ali od podložnih gospósk velevano, storjeno ali kakor si bodi vravnano.
Po ravno ti oblasti naznanimo te postave s tem vred, ,, tt«**^.. ^«^v,,	.
ker se iz njih izpeljuje, za čisto nične in vselej neve- Slavna bukvarnica farna v Cerkovcu
ljavne. Njih začetnike pa, sosebno kteri se ponašajo za katoličane, in vse, kteri so se predrznili omenjene po-
2 40 2
2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2
(Dalje prihodnjič.)
stave nasvetovati, skleniti, potrditi, in zvrševati
— V — ; — >	; r----— —. - —— , opo-
minjamo in živo priverjamo, naj mislijo na cenzure in
duhovne kazni, ktere si po apostolj skih ustanovilih in
določilih vesoljnih cerkvenih zborov kar neutegoma
taki nakopljejo, kteri cerkvene pravice
Listilica vreclnistva. Gosp. Jak. Saj. v Žm: Přejeli in od-
dali 2 gold, kmetijski družbi.
Gosp. F. K. v Z: Hvala.
Kursi na Dunaji 14. julija.
ipso
facto
u
razžalijo.
„Med tem pa voščimo iz celega srca blagor v Gospodu in zasluženo hvalo podelimo svojim častitim bra-
570 metaliki 58 fl. 80 kr. Narodno posojilo 63 íl. 70 kr.
Azijo srebra 111 fl. 75 kr. Cekini 5 fl. 42 kr.
tom avstrijskim nadškofom in škofom
7
ki
niso
jenjali
s škofovsko močjo v besedi in pisanji reči cerkve in naše prej omenjene pogodbe neprestrašeno varovati in
braniti ter čedo na njeno dolžnost opominjati. In močno želimo, da bi naši častitljivi bratje, nadškoije in
prav
M
Z i t n a cena
v Ljubljani 11. julija 1868.
Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl.
— turáice 3 fl. 10.
banaske 5 fl. 75.
sorsice 3 fl. 95.
rži
3 fl.
ovsa 2 fl.
jecraena 2 fl. 30.
prosa 3 fl.
ajde 3 fl. 20.
Krompir 1 fl. 80.
Odgovorni vrednik; Janez fflurnik.
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.