d.« mwn»obot, ntdelj
10 prsanikov.
^ <Uily «cept Saturd«/!,
Sund-y» »od HolsUg«.
«««................ 1
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urodniftki in uprsvnitkl prostori: M67 8. Uwnd>l. Ava.
Offico of PubUcotioni 3067 South Uwndal« Av«. Tsltphoas, Rockw«ll 4004
,year xxxl
Cena Ust« J« «6.00
«1'£ J£"t7tiH!^' J JlTMS:CHICAGO. IU... PETKK. SI. OKTOBRA (OCTOBER 21). 1MH
Subscription «6.00 Yaarlj
ŠTEV.—NUMBER 207
irdler mora
DELO 511-
STAVKARJEN
iblic Steel jim mora [pacati tudi izgubljene mezde
[pust kompa-
nijskih unij
I W«shington, 20. okt. — Zvez-jfclavski odbor je včeraj od-v obsežnem odloku, ki vse-100,000 besed, da mora ublic Steel vrniti delo 5000 em, ki so ga izgubili po B stavki v "malem jeklu", iko je Tom Girdler, pred-korporačije, s pomočjo iti zdrobil z brutalno silo.
Steel jim mora iziti tudi vso izgubljeno pla-0d tega izplačila pa sme ičunati zaslužek, ki so ga ti :i prejeli med tem časom, u od privatnih delodajalcev I WPA ali kakšne druge ne agencije. Toda vsoto, ki itavlja zaslužek pri WPA ri kakšni drugi vladni a-ciji, ne sme družba sama obiti, marveč jo mora izročiti ii agenciji, ki jo je izpla-
eko drugo poročilo iz Wa-tuna pravi, da družbi ni izplačati izgubljenih mezd zaj, marveč le v bodoče in pet dni po prejemu odlo-dokler ne uposli vseh od-Ijenih delavcev.)
dalje pravi, da mora v svrho uposlitve teh arjev odsloviti vse delav-i jih je nastavila na njih a. Ako pa še to ne zado-* , tedaj mora razdeliti delo v«e delavce enako, ali ka-ie običajno dela, kadar ne tuje s |)olno paro. ilok izvzema le 11 delavcev, > bili kaznovani na sodišču nepostarnih činov. «dc družbinega argumenta, *>bili Htavkarji nasilni, pra-delavski odbor: "Treba je niti, da so bila dejanja, pro-hterim se pritožuje obtože-(družlm), storjena s strani farjev sredi zmešnjav, ko »I na višku bridek industrij-toj. v katerem je obtoženec 10 Krožil stavkarjem z na-' i» jih tudi cesto izvajal; da kila stavka fundamentalno «*ena radi nepostavnih či-obtoženca; da se je obtože-pouluževal brutalnih nasil-d*J&nj še v dobi organiza-kampanje pred stavko « J« obtoženec sam izvršil je odgovoren za nasilna med stavko, ki so bila ko bolj resna, kakor pa de-^ izvršena po prizadetih *karjih."
Kot znano, je bilo v tej stav-*'malem jeklu" ubitih 19 JJ*J«v in njih simf»atikov
sto ranjenih. ««ok tudi pravi, da mora ■»a razpustiti kompanijske j* Jih je ustanovila proti uniji, in ne sme delati
*	zaprek delavcem, ki sc *>" organizirati v svoji u-
J«" 'IruKi odlok delavskega "" * zadevi te družbe. Pr-
*	" '"»or umaknil zadnjo rT naii nekih |>ogreškov v
družba mu je hotela PMfcčiti. toda je izgubila i'r' l vrhovnim sodiščem. Ptkia Steel Ih, nteatirala "dlfc-em.
Acctptance for »ailina »t »pecial r»U of posUg« providsd for ia aoctlon 1108, Act of Oct. 6, 1917, authoriisd on Jua« 14, ltll.
Domače vesti
Veati iz Calumeta Calumet, Mich. — Tu sta se zadnje dni civilno poročila John Millen in Klara Ucman. Nevesta je Slovenka, ženin pa Finec.
Penn8ylvanske novice Broughton, Pa. — V tej naselbini je umrl Jakob Smigovec, star 62 let in rojen v Volaski pri Poljanah nad Skofjo Uko. Zapušča ženo, sina in tri hčere. —V Johnstownu, Pa., je naglo umrla Mary Umpert. Pred hišo se je zgrudila v nezavesti in kmalu potem je izdihnila v bolnišnici. Doma je bila od Cerknice.
Clevelandake veati
Cleveland. — Nadaljnji dve rojakinji sta se priselili iz stare domovine. Ivanka Bergoč je prišla s Primorskega k svojemu stricu in teti, Hedviga Sauer pa iz Starega trga pri Ložu tudi k stricu.
Kitajci jacijo obrambo pri Kantonu
Nove čete poslane na fronto
Hongkong, 20. okt.—Nove kitajske čete so včeraj dospele iz province Kvangsi na fronto pri Kantonu, da ustavijo japonsko prodiranje proti glavnemu mestu južne Kitajske. Glavna kitajska obrambna črta je pri Še-klungu, 50 milj vzhodno on Kantona.
Petdeset japonskih motornih laMij, natrpanih z vojaštvom, je odrinilo proti Kantonu po vodi, da sodelujejo pri naskokih na kitajske pozicije ob obrežju. Kitajci so položili dinamit v nekatere tovarne v Kantonu, katere bodo pognali v zrak, ako se bodo morali umakniti iz mesta pred japonsko oboroženo silo.
Sanghaj, 20. okt.-Japonske militaristične avtoritete so naznanile okupacijo Hvsngšikanga, mesta, ki je 50 milj oddaljeno od Hankova. Japonski letalci so včeraj ponovno bombardirali kitajska mesta ob reki Jangtse in obrambne pozicije v bližini Hankova.
Tokio, 20. okt.—Milijon ljudi se je sinoči zbralo v bližini svetišča Jasukana, spomenika japonskih vojakov, ki so padli v vojni. Ta spomenik stoji ob griču Kudan v Tokiju. Ljudstvo je počastilo spomin častnikov in vojakov, ki so padli v vojni na Kitajskem. Ceremonij se je udeležil tudi cesar Hirohito.
Lindbergh dobil nemško odlikovanje
Berlin, 20. okt. — Charles A. Lindbergh, sloviti smeriški le talec, je včeraj dobil red nemškega orla, eno najvišjih odlikovanj, od Hitlerjevega letalskega ministra Goeringa. Ceremonije so se vršile v uradu ameriškega poslanika Wllsona. Goering je v svojem govoru poudarjal, da je počastil Lindbergha z odlikovanjem v imenu Hitlerja, kn visoko ceni Lindberghove zaslu-, ge v letalstvu. Lindbergh je dejal le: "Hvala," potem pa jc: obesil odlikovanje na svoj vrat. |
FARMARJI NA ZA-PADU POSTAVLJENI OB STENO
Zahtevajo preiskavo proti monopolistom
MANIPULACIJE VE-LIKIH DRUŽB
San Francisco. — (FP) — California Farm Bureau federacija je pričela pritiskati na zvezni justični department. naj odredi preiskavo o monopolstvu v breskveni industriji. Pridelovalci tega sadeža so odvisni od dveh velikih preaervacijskih tvrdk. od California Pack ing Corp., ki postavlja konzerve na trg pod znamko Del Monte, in Lib-by, McNeil & Libby.
Obe tvrdki sta leto* zbili ceno breskev skoraj na nič. Lani so jih farmarji prodajali po $45 za tono, letos pa jim ponujajo le pet dolarjev za tono. Produkcijski stroški znašajo $20 zu tono breskev.
Ob steno so potisnjeni tudi mali neodvisni podjetniki za konzerviranje in tudi delavci, ker je malo dela. Velike družbe bodo najbrže zvrnile vso krivdo za težkoče farmarjev in drugih na delavsko gibanje, za kar imajo vedno pri rokah notorično organizacijo bogatih farmarjev Associated Farmers, ki Hkrbi, da se poljedelsko delavstvo v Californiji nahaja v pconaži.
To manipulacijo velikih družb je zdaj razkrinkala Unija kon-zumentov. Mahinacije so se pričele z^ organiziranjem Casi-
ners Industrial Boarda, ki nsj bi deloval v interesu malih tovarnarjev za konzerviranje sadja in sočivja. Na čelo te organizacije je prišel Harrison Ro-binson odvetnik iz Oakianda, ki prejem« $75,000 letne plače. On je bil prej v službi California Procesors & Grovers Associa-tion (Del Monte), notorične an-tidelavske zveze. Mnenje je, da svojih stikov ni pretrgal s prejšnjimi delodajalci.
Pod njegovim vodstvom so mali isjdjetniki pristali na u-metno zvišanje cen na drobno in sicer so bile pognane tako visoko, da je padla poraba za 20'/< v primeri z lanskim letom. Radi znižanega trga so bili udarjeni mali podjetniki sami, kakor tudi farmarji.
Toda pri tem niso trj>eli interesi Del Monte in Libby. Olw družbi sta namreč tudi veliki razpečevalki havajskega ananu-sa (pineapple). Ljudje pa imajo to navado, kadar so breskve predrage, sežejo pa po ananusu. Zanje je biznis dober, bodiai s tem ali drugim. S to igro pa so
Zadnje vesti
PRAGA, CKHOSLOVAKIJA. —Komunistična strank« je raz-puščena na Češkem. Šlezkem in v Slovakiji. Dvaindvajset časopisov ustavljenih.
BERLIN. — Pet Cehov ubitih v sudetskih pokrajinah.
CRISTOBAL, CAN Al, ZONE. —Ameriška oblast je odslovila vse nemške in italijanske nameščence v coni panamskega prekopa.
WAKHINGTON, I), t —Die-aov odsek nadaljuje z zasliševanjem prič o "komunistični kontroli" unije avtnih delavcev.
ALBUQUERQUE. N. M.—'Federalna veleporota je obtožila 73 <«*eb, med njimi mnogo demokratskih političnih veljakov, ko-rupcije pri WPA.
SALZBUKG, NEMČIJA (BIVŠA AVSTRIJA).—Naciji so aretirali 1« frančiškanov na obtožbo, da so opravljali Hitlerja.
V ATI KAN.—4'apež je nazval Hitlerja največjega brutalneža izza časa Juliana Odpadnika v 4. stoletju.
Porast števila delavk v industrijah
Poročilo detektor ja štetja brezposelnih
VVashington, D. C. — (FP) — Porast delavk v Industrijah v razmerju s povečam jem števila skupnega prebivalstva v zadnjih letih omenja Joh* O. Biggers, direktor štetja brezposelnih, v svojem zadnjem poročilu.
Biggers, ki je po objHvi poročila resigniral, je ugotovil, da je na delavskem trgu 2,749,000 več delavk od 1, 1980 kot bi jih moralo biti na bazi porasti števila prebivalstva. On pravi, da t« ugotovitev lahko služi Splošnemu ekonomskemu odboru kot l>odlaga študije novih tedenc v ameriškem gospodarstvu. On je prišel do zaključku, d« jc delavski trg tvorilo v novembru preteklega leta 39,978,000 moških in 14,498,000 žensk.
"T e h n ič n e in druge iz-premembe kMkor tudi ekonomska potrebe so |M>tianile nove razrede prebivalstva v delavske grupi«," pravi Biggers v svojem l»oročilu. "Premestitev funkcij iz doma v pralnice in pekarn«' in uvajanje mehaničnih pripomočkov, ki so odpravili «11 znižali hišna dela, so nekateri vzroki, ki silijo ženske v iskanje delu v industrijah."
Nekateri znani ekonomi «va-
male tovarnarje potisnile ob i rljo javnoat, naj ne dela napač-zid in farmarjem diktirale cene nih zaključkov ir. Blggorsovegs za breskve. S tem p« so povaro- poročila. Dejstvo, da se je šte-čile zahtevo za vladno preiskavo vilo delavk v industrijah |xive-tega monopola.	| čalo, bazira na različnih vzro-
AMERIŠKI ŽIV-LJENSKI STANDARD PADEL
Skoraj polovica drukin ima manj ko $1000 letnih dohodkov
75 DRU2IN IMA NAD MILIJON DOHODKOV
Wa«hington. — (FP) — Kljub bizniškemu izboljševanju zadnjih treh let, od 19H5 do 1937, je velika večina ameriških družin prejemala dohodke, "ki niti iz daleka niso zadostovali, da bi živeli na bodrem standardu," pravi Ameriška delavska federacija v svojem bizniškem pregledu za oktober.
Skoraj polovica onih ameriških družin, ki so se otepalo re-lifa, je imela manj ko tisoč dolarjev letnih dohodkov, pravi pregled, ki je baziran na statistiki. Skoraj 80 ^ vseh drušin prejema manj ko $2000 letnih dohodkov. Največja grupa, 12,-250,000 družin, Ima povprečno le $$05 dohodkov na leto. Naslednja skupin« 10,988,000 dru-čin prejma od $1000 do $2000 na leto.
I a* 8'f ameriških družin ima več ko $8000 letnih dohodkov. Ta skupin« |iospravi 83% vseh narodnih dohodkov. I<e.'!9< družin, (M) številu 794,000, prejme več ko $5000 letnih dohodkov ali povprečno po $12,510.
V tej skupini so največji bogataši Amerike. 75 drušin ima nad milijon dolarjev letnih dohodkov. To so multimilijonSrji t velikanskim premoŽenjem, bogastvom in močjo. Bolj ,4ušl vih" bogatašev in milijonarjev jc 4282, katerih letni dohodki znašajo od $100,000 do enega milijona na družino.
Lansko leto so unij«ke kam panje za višje plače prinesle slehernemu tovarniškemu delavcu $160 večje dohodke, pra vi ADF, toda tudi ta vsota ni niti iz daleka doprinesla k po vprečnemu delavskemu zaslužku, ki bi omogočil družinam dober življenski standard. Za ta stan dard je potrebno $2184 letnih dohodkov za družino |»tih oseb,
Kljub velikemu tehničnemu napredku v produkciji od lets 1929, je povprečni tedenski za služek danes dok«J nižji. Leta 1929 so znašale povprečne tedenske plače $28.55, letos pa le $23.92. Produkcijski stroški so se v tem času znižali 6% na ko mad.
Poročilo pravi, da je trebs zvišati produkcijo, kar bo zni žalo produkcijske stroške n« komad in omogočilo znižanje de lovnika brez znižanja plač.
I kih. V večin« «lučajih s« do I gaja, da žena išče zaslužka v in 1 dustrljah, ko je mož vržen n« cesto, ali ps je njegova plača I tako nizka, da ne zado«tuJe za I preživljanje družine.
Arabski rebtli po- I NEMŠKI DIKTATOR
gnani iz Jeruzalema
Devet Arabcev padlo v bitki i vojaštvom
Jeruzalem, Pale«tlna. 20, okt. —Okrog ti«oč angleških vojakov je včeraj vkorakalo v stari del Jeruzalema, kjer so se arabski rebeli zabarikadirali in odbijali napade štiri dni. V nekaj urah so vojaki razkropili rebele in u-bili najmanj devet Arabcev. Dva angleška vojaka sta bila v bitki ranjena.
V arabskem distriktu je bil nato vzpostavljen mir. Angleške čete so zastražile vse ceste n javna poslopja. Kristjani in židje so se oddahnili, ko so vojaki prevaeli kontrolo.
Veliko število rebelev je pobegnilo it Jeruzalema pred prihodom angleškega vojaštva. Zdaj se skrivajo v bližnjih hribih, toda čete so jim ta petami.
Dva angleška letalca sta bila včeraj ranjena na ceati, ki vodi it Jerutalema v Jeriho. Arabski teroristi so ubili nekega Žida v izgredih v Jafl, dva Arabca |>a sta bila ustreljena V Hajfi. Cesto med tem mestom in Naiarc-tom patruljirajo angleške čete.
Anglija in Amerika sklenili dogovor
Kooperacija z diktatorskimi državami
London, 20. okt. — Amerika in Anglija aU sklenili navalU stični dogovor, ki je učinkovit, dasi nI podprt « pogodbo. Tako ja včeraj Izjavil Joaeph P. Kennedy, ameriški poslanik v Londonu.
Poolanik J« govoril ua l»aii-ketu angleške mornarične lige ob letni proslavi lorda Nelsona. V svojem govoru je poudarjal, d« dogovor nI v bistvu navali-stična zveza med državama, temveč "sorodnost, ki nima primere v navalističnl zgodovini. Nobene nevarnosti ni, da bi se Amerik« in Anglija kdaj zapletli v vojno."
Kennedy je tudi |»ouderJal potrebo koofmraclje med demokratičnimi in diktatorskimi državami v dobrobit splošnosti. Ta je IhjIJ važna kot naglašanj« vidnih razlik.
Poslanik J« pohvalil premier-J« Chamberlaina In njegov« napore n« monakovakl konferenci, ki so odvrnili evropsko vojno. Pristavil Je, da bo lahko samo zgodovina odločil«, «11 je bil Chamberlain v pr«v«m, ko Ja kapituliral pred diktatorjema Nemčije in Italije na tej konferenci,
Kompanija se uklonila razsodbi
Odpuščeni delavci dobijo saostalo plačo
e.
>Art
klU L .
|W( »»
J*

sl«'
Stavka na vlačilnih ladjah končana
New York, 20. okt. — 8 p«>-| skor«j ffcfe>- gpadovanjem župana U Gu.rdi-tudi u odlok j€ je bilm vemj končana stavk«
n« vlačilnih ladj«h in n« delo se ! je vrnilo tisoč delavcev, Stav-I ka Je nastala pred nekaj dnevi radi mezdnega vprašanja. 000-tonske ladja Queen Mar> in drugi parniki.so ae morali zasidrati z lastno (Miro. k«r je bilo poaebno v »lučaju velikan« Queen Mary dek> brez primere Ze za«idranje tega p«rnik« k pomolu navadno potrebujejo 12 vlačilnih ladij. . . .
(J

predsednik
?°rno bolan
I "l. turčija. 20. okt.— "> izgubili upanje, da Aiaturk. predsednik 1 J« hudo bolan, okre-'ahko pride vaak ča«. I«slab4aia. K«, ni uatvarftelj mo-


Hegeiiri it Hedetafce. katero )e okepirel« HHfcrjeva «rme4a. <* meji.
ko našli se vetje v neki «a*l
Wa«Mngt4Mi. I>. C. — (FP) <| (irocerijaki delavci v Chicago mo «e pridružili drugim delavskim jgrup«m, katerih število stalno tmrašč«, v mn«uju, da uiiioni-zem prirmša dividende, ko Je federalni delavski odbor nazo« nil, d« a« Ito N«tioii«l Te« Co i jiokoril« njegovemu odloku. Od lok j«, d« mor« komiMiiiJ« u|s> sliti 149 delavcev, katere Je vrg-! la urnto zaradi unijskih aktiv-. nosti in jim pla< atl čez $50,000, kar predstavlja izg'jbo zaslužka Delavci v čfkaških trgovinah j te družbe bodo dobili $335 vaak V«i ti so bili odpuščeni po stav-ki v aprilu preteklega lete „
Razsodba deiavskeg« odbor« jdokrfa tudi razpust Nataco Km-šoli pk>r«M Cooper«tlve Assn., krmi-j»«nlJ«ke unije.
ZAHTEVA KOLONIJE OD FRANCIJE
Anglija priporoča sklenitev prijateljskega pakta
LOV NA ITALIJAN-SKE VOHUNE
Paria, 20. okt.—Cena, ki jo je postavil diktator Hitler ta ga-r«ncljo miru med Francijo in Nemčijo, je previsok« po mnenju francoskih vladnih krogov. Dohro informirani krogi poročajo, da so Hitlerjevi diplomatje v razgovorih t repreientanti Francije n«glasill, da bo Francija varna pred n«padom le, ako vrne Nemčiji kolonije v tapadni Afriki, katere je dobila po svetovni vojni. Dalje monL dati Nemčiji prosto roko v centralni j. in vthodni Evropi in preklicati l>akt vzajemne vojaške pomoči, katerega je sklenila s sovjetsko Rusijo.
Dasi Francija smatra, da so Hitlerjeve tahteve pretirane, «e bodo |KigaJanja glede sklenitve prljateljskeg« pakta nadaljevala, ker Anglija pritiska na Francijo in urgira tbližanje med njo in nacijsko Nemčijo, Igra, ki jo vodijo angleški diplomatje, je na|»erjena proti Italiji. Slednja naj bi omejila svoje aktivnoatl na Sredotemlje, kar bi omajalo os Rim-Berlin.
Nemški poslanik v Parltu grof Johaune« von VVelctek je vdaraj konferlral t francoakim auna-njim ministrom Bonnetom, An-dre Frsneols-Poneet, francoaki poslanik v Nemčiji pa je oblakal diktatorja Hitlerja v njegovi vili v Berchteegadenu, Bavarska. Istočasno Je premier DaladUr sprejel Jacoba Suritas, sovjet-skega poslanika v Parisu. O čem sta slednja ratpravIJala, nI inano. Mnenja prevladuje, da Je hotel Daladier livadetl, kakšen učinek bi imel francoako-nemški dogovor na odnošaje mod Sovjetsko unijo in Francijo.
Fr«nco«ke «vtoritete ao odredile nov lov na šplone. Noben tujec se ne sme naaellti v pariškem distriktu hrei vladnega dovoljenja. Gluseppe Picon«, italijanski državljan, Je bil aretiran ua obtožlsi špiouaže.
Francoska |N»llcija ja na ukat vojaškega sodišča v Lyonsu aretirala nekeg« uradnika italljan-akeg« konzul« v Moiitiersu, v bližini italijanske mej«, na obtožbo špionsž«. To mesto leži v coni, kjer FrsncIJ« gr»dl nove utrdb«. Neki drugi Italijan je bil tudi prijet kot Mussollnljftv Šplon.
Hitlerjev minister oplazil uporne duhovnike
Berlin, 20, okt. — Han« Kerrl, Hitlerjev minister z« cerkvene zadeve, je dal novo brco katoliškim in pioteatantovskim duhovnikom, ki se vmaaavajo v politiko. Kerrl je uv«lj«vil od-redlsi, ki določa odtegnitev pla> če in pen x I je duhovnikom, ki «e upirajo nacijskim avtoritetam. Plačo in pentljo 'salo prejemali, le oni, ki izpričajo svojo kijsl. nosi napram državi,
Italijani in Nemci izgubili civilne sluibe
Balboe, Panama, 20 okt. — General David L. Htone, poveljnik ameriške I Hinavske cone ob Panamskem prekopu, Jr začel trebiti Nemce in Italijane Naznanil je, d« I salo vsi uradniki n«mške in Halijan«ke n«rodno-sti izgubili civilne službe v tej coni. Akcij« J« bledic« aretacije štirih Nemcev, katere ao «m«riške avtoritete zaaačile pri fotografiranju utrdb. V«! «o bili poslani v Ječo na obtožbo šplon«že.
PROSVETA
THE ENLICHTENMENT
GLASILO IN LASTNINA ILOVENSU NARODNI PODfOKNB JBONOTB Onu mt wl hUM hf ll»	N.ttaMl	SmM
_ M tinti— 4riiM Itor« Cfcl—■■> la
H M u M«. M M aHKU.Ili*«WrtWU!M CkU*. la Oim |7A# m Ml« M«. M7I •• H UU; u Im*"" 19 Jt.
■■fcnillTt nt«i for th« Ualtatf IUI« (nov* •■4 ftrHt $4.(H p«r r«'.	u4 Ct««r* 17.M p« r«r,
ferafea MMUM |t.«t |»r r«r.
i C«M	po 4*#»ort. KmkmpM feplao* tm
tbalu* M a« vnUajo.	humtm *m*Im (trd*, po-
vrnit. In«'.	ilAj m "»J« pclUMUlJ« la t tlotaju.
i« prt lotil poltaln*. AIVMitolM r»Ua «• a«r«M««nt - M.n^ripU of oMBmuBl-
mUom M4 uimoIMUI .rtw- wiU Mt ha r+uruM. OtUr au«krl»u. »««fc aa .forUa.	h« r*«ir»«*
M Ml*r oaljr arWa MaoMpanlad by -lf-»4«r»—« aa4 aU«»«d
Maafov aa »M. h*r 1m «1» a
PROSVETA
U»a4aU Ar*. CUaM*.
MIT-M Sa. MVHMI Of TUB FBIlBEATED
Glasovi iz
#
naselbin
DMm r oh Upa Ju na prlm.r (Julr ti. I»M). pol* '«»«» haana aa aaalera pomral. da va* i« a t«« MUmmmb potahU aa> ratalaa. fooovlu )a praaolaauu, <U aa »a« liat m imUvL
Kdo je oborožil fašiste?
Neki švicarski liat je objavil karikaturo, katera kaže Strica Sama (Združene države) in Johna Bulla (Anglijo), ki aedita na aodu petroleja in držita roko na odprti pipi, iz katere teče petrolej v debelem curku v obliki bencina v— vojaške avtotruke, tanke in bombnike v Nemčiji in Italiji. Pod karikaturo je pa zapisano: "Brez petroleja in nafte je moderno vojskovanje nemogoče. Prepoved izvoza petroleja in nafte bi kmalu ustavila vsako oboroževanje in
nevarnost vojne--ampak dobra trgovina
je za Strica Sama in Johna Bulla več vredna kakor mir ..."
Ta karikatura pove več kot debela knjiga o dejanskem položaju današnje Evrope, ker je— jasen odgovor na vprašanje: Kdo je oborožil nacijsko Nemčijo in fašistično Italijo? Kdo je omogočil Mussolinljeve, Hitlerjeve in japonske barbarske pustolovščine v zadnjih sedmih letih v Abeainiji, na Kitajskem, v Španiji in Čehoslovakiji?
Nemčija, Italija niti Japonska niso samostojne gospodarske enote. Gospodarska enota je samo tista država, ki ima doma, na svojem ozemlju vse surovine, ki jih v glavnem potrebuje. Sem spadajo Združene države in Anglija ter Francija s svojimi kolonijami poleg Rusije. Ti! štiri gospodarske velesile zalagajo vse ostale države na svetu s surovinami, ki so najbolj potrebne za moderno oboroževanje.
Brez petroleja, iz katerega se izdeluje bencin (gasolin) za pogon motorjev, je moderno, mehanizirano vojskovanje abnolutno nemogoče. Italija in Nemčija nimata na svojem ozemlju niti kaplje petroleja. Kje ga dobita? Od Anglije, Združenih držav in Rusije!—Mussolini-jeva roparska vojna v Abeainiji, Mussolinijevo in Hitlerjevo razbojniško pustolovstvo v Španiji, japonski roparski vpad na Kitajsko in Hit. lerjevo posilstvo Cehoslovaklje bi bilo nemogoče—če ne bi omenjene štiri velesile stalno zalagale Mussolinija, Hitlerja in japonskih mi-lltarlstov s petrolejem in ostalim materialom za moderno vojskovanje.
Vlade Združenih držav, Anglije ln Francije se lahko izgovarjajo, da one ne prodajajo nič. Surovine teh držav so v rokah privatnih kapitalistov—trgovina je svobodna in mednarodni trg je odprt vsakomur, kdor plača. To je tista paradoksa, ki do danes izvrstno služi diktatorjem in uspešno ubija demokratične ustanove. V imenu svetega privatnega profita v Ameriki, Angliji in Franciji mora biti trg odprt fašistom. da si lahko vzamejo vse, kar potrebujejo in lahko potem z ameriškim, angleškim in francoskim materialom—ubijejo ameriško, angleško in francosko demokracijo!
Ce si hočejo ljudstva demokratičnih dežel ohraniti demokracijo, morajo nujno podvreči privatni kapital in privatno trgovino tvojih dežel SVOJI KONTROLI in takoj zapreti trge svojih surovin diktatorjem. To Je edina pot— dokler ne bo preposno!
Burbonski bavbav >
V volilni kam|utnjl smo. Prihodnji mesec l>odo volitve za novi kongres, guvernerje v mno gih državah in za druge uradnike. Burbonci (nazadnjaški republikanci in demokrat je) so spet na delu s svojim velikanskim blufom in v ta namen so upregli vse, kar jim more hipno služiti ra poraz delavskih kandidatov tu pa tam in Kooseveltovih kandidatov v splošnem.
Zavedni delavci ne morejo zagovarjati Roose. veltovih kandidatov, ker jih ne kontrolirajo— in ker vedo is izkušnje, da ti kandidati niso zanesljivi; kakor veter so, ki enkrat vleče sem In enkrat tja. Zavedni delavci |m lahko zagovarjajo kandidate samostojnih delavskih sfrank. o katerih su-se prepričali, da so zanes* Iflvl. Med temi strankami je tudi farmarsko-«tJ,.\«ka stranka v Minnesotl.
UiuLonH v Minnesotl so upregli Diesov kon-Kivani m! < k da oblati to stranko, v psihološkim momentu tik pred volitvami. Ta odsek, ki kole!* stm in tja, je zdaj prisluhnil burbon-r« m. kl pravijo, da vsi ksndidati, ki so proti njim. so "komunisti sli pod kontrolo komuni-s tov." In kandidatke z guvernerjem tlenao-(Dali« v saSftjj kolesi)
Uepeh mladice proslave Bridgeport. O. — Proslava desetletnice angleško posltgočega društva Cardinals št. 640 SNPJ, ki se je vršila v soboto, dne 1& oktobra, v Društveni dvorani na Boydsviliu, je »ijajno uspela. John Podt*>y nji. iz Strabana, Pa., je iiriel l#p govor o potrebi kooperacije in o agitaciji za večjo SNPJ. V imenu gl. odbora jednote je častita! društvenim uradnikom in članstvu ob 10 letnici društypne u-stanovitve ter jih vzpodbujal, naj gredo na delo za porast članstva in poudarjal potrebno, da se pritegne čim več mladine v jednotina društva. Njegov govor je napravil na navzoče zelo dober vtis in je bil sprejet s splošnim odobravanjem.
Igralci vlog v šaloigri "The Laughing Cure" so se dobro poatavili. Nastopili so sami mladi fantje in dekleta v starosti 16 do 21 let. Z igrami so težave, kar ve pač vsak, ki se z dramatiko ukvarja. Tako je imelo tudi društvo 640 SNPJ dosti neprilik, nazadnje pa še nesrečo. Štiri dni pred proslavo in uprizoritvijo se je namreč ponesrečil sin podpisanega, ki je imel vlogo zdravnika v o-menjeni igri. Pri telovadbi v srednji šoli si je pretrgal kite v členku. Kaj sedaj? Zdravnik je rekel, da mora ostati v postelji. Kje dobiti namestnika v zadnjem trenotku? Fanta smo naložili v avto, preskrbeli smo mu berglje in ga odpeljali na glavno vajo. Na večer prireditve je šel kajpak z bergljami na proslavo, na odru pa je rabil navadno potno palico, ob katero se je opiral in šepal. Oni, ki niso vedeli, da se je fant pred par dnevi ponesrečil, so mislili, da ima tako vlogo, in igra se Je izvedla v splošno zadovoljstvo.
Udeležba na tej proslavi je bila tako velika, da tako velike v teh časih niso pričakovali. Z eno besedo: Proslava našega mladinskega društva št. 640 8NPJ Cardinals je uspela sijajno, kar smo jim vsi želeli! Upamo, da jih bo ta zadovoljiv rezultat ponovno navdušil in vzpodbudil, da bodo šli na delo za porust svojega društva s podvojeno energijo in odločnostjo. Saj imajo vse prilike za to, za še večji uspeh, so mladi in imajo mnogo prijateljev, njihov krog se pa vsled tega zlahka pomnoži in poveča. Njihovi društveni uradniki so priljubljeni, kar jim lahko mnogo koristi pri njihovi agitaciji, da dosežejo nove uspehe. Društveni predsednik Tone Strauss kot godbenik pride v dotiko z mnogimi mladimi silami in v tem pogledu lahko atori mnogo koristnega dela za poraat njihovega društva. Ako potrebujete kooperacije, amo vam vsi mi, k I vam želimo resničen usj>eh, drage volje na razpolago.
Živelo društvo Cardinals št. 040 SNPJ! 21 vela SNPJ!
Klub Forward št. 11 JSZ priredi plesno veselico v korist Pro-letarca na soboto večer, dne 11. decembra, v dvorani društva št. 333 SNPJ na Blainu^ Razlog, da se bo ta veselica vršila na Blainu, je v tem. ker pri nas, v naši dvorani, so ie vsi datum oddani. Ker je večje število klubovih članov v omenjeni o-kollcl in ker Proletarec |>otre-buje naše pomoči, nc moremo več odlašati s prireditvijo. Podrobnosti o tej veselici aledljo pozneje.
Na agitaciji za poraat mla (linskrga oddelka SNPJ sem Ae Vedno. Kakor kaže, bo končn rezultat dober, o čemer pa bom več poročal i*> zdravniški preiskavi novih kandidatov, kl *e ima vršiti ta teden. Dejstvo o us|>ehu pri leni delu me tako veseli, da je res škoda, ker je človek preobložen z raznimi u radi in z delom, da h| mogel po svetiti več časa v korist agita riji SNPJ. Pa kaj •• ho«« nekateri moramo vrlitl to val. no d«*|o, tako da bomo v tej ju i-ilejni kampanji izkazali vas, nekaj v korist mladinskega oddelka SNPJ — da bomo pokaza-
li, da .v Bridgeportu še vedno živimo in se zavedamo naših dolžnosti do naše jednote SNPJ!
Joseph Snoy, 13.
Pogreba organizacije Thotnap, W. V a. — Tukajšnje delavske razmere so zlezle daleč "pod ničlo". Tukaj nas je skupina rojakov, ki smo večinoma člani SNPJ in smo že deseti mesec brez dela. Poleg tega pa je precej rojakov in članov, ki so že l$ta brez zaslužka. Tudi pri javnih delih ni mamo nikakšne prednosti, to pa zato, ker nismo imeli nikakšne politične sloge.
Vsi ostali drugorodci so, javno ali pa tajno organizirani, kar se pač pozna pri tem, da imajo delo. Mi, kot posamezniki, če smo imeli kakšno (\e\o, smo o-pravljali le slabša dela, kajti imeli nismo nobenega zastopni ka, ker se nismo zanimali, da ga bi izvolili. Zato pa je potrebno, da se v velikem številu udeležimo prihodnje seje, ki se bo vršila 23. okt. ob 2. popoldne v Miklinsovi dvorani, da si bomo izbrali take može, ki nas bodo v potrebi zastopali in dokazali, da smo tudi mi narodnostna skupina, ki je vredna u poštevanja v vseh ozirih. Cim več nas bo, tem lažje si bomo izbrali nam koristne kandidate. Na dnevnem redu bodo tudi druge važne stvari. To bo zelo važna seja, zato ste naprošeni, da se je gotovo udeležite iz vse okolice.
Klubova veselica se bo vršila dne 29. oktobra.
Martin Chick, 29.
Lokalne volitve GUbert, Minn. — Naselbina Gilbert je tiha, namreč kar se dela tiče. Kakor je bilo že večkrat poročano v Prosveti, so železni rudniki v tem kraju že več let zaprti, le majhne izjeme se najdejo, da kateri rudnik o-jratuje. Večina ljudi je upo-slena pri "cesarskih" ali javnih delih, kakor je zadnjič omeni urednik tega lista v svojem potopisu iz naše naselbine. Mnog delajo tudi pri mestnih delih, o so vse gilbertske novice. Glede dela je dokaj skrben gospodar naš sedanji mestni derk, domačin in rojak Frank . Indihar, rojen v tem mestu. On se zanima za splošni napredek, zlasti pa se je kot vrli sin slovenskih staršev še vselej zavzel za Slovence, in to ne le na Gilbertu, ampak po vsem železnem okrožju v okraju St. Louis. Sedaj kandidira za okrajnega auditorja. Kot zaslužen rojak . e vreden, da se ob volitvah ro-. aki držijo znanega slovenskega gesla svoji k svojim.
Poleg njega kandidira tuc rojak Krakar, ki je bil rojen v Virginijl, Minn., in tudi on je naše gore list, dalje pa tudi rojak Wuketič, ki je bil rojen na Gilbertu.
To sem omeni! zato, ker je dobro, da rojaki vedo kdo so omenjeni kandidatje. Vsak rojak pa naj vsaj toliko stori, kolikor storijo drugorodci za nas, pa bo častno za nas in v vseh ozirih koristno. Koristno za nas je namreč to, da imamo v vseh mestnih uradih svoje rojake. Gotovo je, da bo naj rojak, s katerim se lahko pogovorimo v našem jeziku, bolj * nami sočustvoval kot kdo drugi-
Opazovalec.
V element o Zagreb žabja vaa (Novo meito). — Da je Ljubljana zelo lepo mesto, vedo vsi Slovenci prav dobro, saj je naša bela IJubljana središča vsega življenja v Slo veniji. Vedo tudi, du s« jr Ljubljana zelo, zelo dvignila ln razširila po svetovni vojnif da Je postala lepo in moderno^^ sto. O Zagrebu, o katerem Je vedno govorilo, ds ne zs,^^ Ju za Ljubljano^ ampak da jo po svoji velikosti in lepoti prekaša, ae pa v naših listih mak) piše. Zato par besed o Znffe-bu.
Pred vojno je Zagreb štel o-krog 80,000 prebivalcev, sedaj jih pa *Uye 220,000. Torej se je mesto Zagreb v 20 letih po sklenitvi miru povečalo za dve tretjini na prel>iYitf$lvM in skoro toliko po obsežnosti.
Zagreb je res krasno, čisto in moderno velemesto. Se ponaša z. lepimi obširnimi parki in e širokimi tlakovanimi cestami. V njem t^žko najdfš kako ozkp staro ulicO, kakršni^ kar mrgole po sta|i|i mestih. Poslopja so večinoma tri štirinadstropna, malokatero je vtfje. To dfije krasen pogled in naredi dober vtis na obiskovalca. V zadnjih desetih letih se je izredno veliko zidalo, lansko leto pa je men da v tem oziru doseglo rekord, 'red sedmimi leti so v Križan čevi ulici zgradili gimnazijo, v kateri so kar tri šole: ženska realka, moška realka in klasična.
Na trgu kralja Petra se nahaja večji pavilion, okrogel in ves iz marmorja, spomenik kraju Petru. Na Krešinovem trgu je nov krasen park, ki ga je olaniral naš inženir Jeglič iz Ljubljane. Dokončan je bi pred dvema letoma. V parku je epo in moderno-otroško igrišče, steze so posute s pobarvanim peskom v temno rjavi barvi. Dalje je lep bazen za otroke, zraven pa oblačilnice. Zraven je vrtiljak, veselje otrok, bazen s peskom, v katerem so mize, na katerih otroci modelirajo in se Igrajo s peskom. Vstop imajo otroci v spremstvu varuhov. Ta kega otroškega igrišča nimajo do sedaj nikjer drugje v Jugoslaviji, dvomim celo, da se dobi kako lepše otroško igrišče kje v Ameriki. Da ne manjka v njem lepih gredic s cvetlicami, se razume.
Par korakov dalje je v tem parku lep vrtiček za ostarele; njim je namenjen kot prostor za odpočitek. Vse je lepo razdeljeno in s cvetlicami obsajeno. Pota in stezice so posute s peskom ali pa so tlakovane s kamenjem v raznih barvah (marmor v neobdelanem stanju), vmes pa rastejo cvetlice, da se človek čudi, kako sploh morejo rasti med kamenjem. Resnično, celotna uredba parka je krasna in dela čast graditelju-inženirju.
Na severni strani je novo poslopje državne trgovske akademije, v kateri je trgovska šola in šola za žensko obrt. Na vzhodni strani je impozantna stavba Delavske zbornice, dalje Dom Viljema Bukšeka in sploh Dom vseh delavskih organizacij. V bližnji ulici je Dom hrvatskega radiša, ki so ga zgradili s svojimi prispevki Hrvati iz Združenih držav. V Vlaški ulici se nahaja velika stanovanjska hiša z več sto stanovanji, last cerkvenih interesov; iz dohodkov od te hiše se šolajo novi duhovniki. Malo naprej je krasen park Ma ksimir z velikim zoološkim (živalskim) vrtom, v katerem je brez števila raznih živali, zlasti pa ptic, fazanov, pavov itd. Ta zverinjak je resnično velik in zanimiv ter lep (oni v Clevelandu se mora kar skriti pred njim). Je tudi senčnat in okrog in okrog napeljan kanal, tako da ga obkroža voda. To je res imeniten prostor za užitek, razvedrilo in odpočitek.
Pred nekako osmimi leti je bila zgrajena velika tržnica na dva nadstropja, a bo kmalu premajhna. Sedaj gradijo tudi veliko bolnišnico na Rebru, dalje stavbo tehnične univerze in veterinarske fakultete. Zgra jena je tudi hiša Borze dela. kjer dobivajo brezposelni-delav-ci podporo. Zraven nje se gra di Dom seljačke sloge pod vod stvom drja. Mačka, voditelja seljačke stranke.
To je v glavnem vse. kar sem videl v Zagrebu. Razume se, da sam vsega tega ne bi videl in našel brez pomoči. V Zagrebu se namreč ie več let nahaja naš rojak Tomo Jerala, prijatelj Petra Kemika, uslužbenca v uradu SNPJ v Chicagu. kateri m je dal njegov naslov. Do krize je bil Jerala ljubljanski poročevalec Enakopravnosti. Jerala me je lepo pogostil na svojem domu ln mi razkazal vse mesto ter žrtvoval v ta namen ves dan. Akar sem mu dolžan iskreno saKvalo.
V Zagrebu živi okrog 20,000 Slovencev!
To sem napisal zato. ker se le malokdaj sllSi med Slovenci
kaj o Zagrebu, ki je Hrvatom njihova prestolica, kakor je nam naša Ljubljana. Hrvati so naši bratje, kakor pravi pesem: "Slovenec i Hrvat šta uvjek brat i brat." — Morda se v kratkem spet kaj oglasim.
Ludvik Medvedek, član društva 5 SNPJ.
Po prestani operaciji Wilmerding, Pa. — Po dva-mesečni bolezni sem končno toliko okrevaj da sem s« spet vrrpl na delo. Rep, take bolezni niso nič kaj prijazne — nP-J>eoa pi p^jajtna — ker človeka popolnoma ugonibijo za nekaj časa, da izvršijo na njem potrebno operacijo. Sele potem, čez nekaj časa, človek spet oživi. Mislim, da ae takega "spanja" vsakdo boji, zjise vem, da sem se bal. Toda prestal sem operacijo, ki pa ni bila tako huda kakor sem si predstavljal. Operiran sem bil na vrtganju ali kili. Sedaj se dokaj dobro počutim.
Večkrat 4mo že ugotovili, da zdravniki so oderuhi, ker preveč računajo, če pa dobro premislimo njihov posel, da ohranijo s svojim delom človeku življenje, pa bomo drugače cenili njihovo delo. Dober zdravnik je vreden svoje plače, ni je pa vreden mazač in tisti zdravniki, ki se ne razumejo na svoj posel in mnogokrat pacijenta spravijo prezgodaj v krtovo deželo. Vsakdo se boji umreti, ne glede kako je ubog ali reven.
Iskreno se zahvaljujem vsem članom in članicam društev SNPJ in JSKJ za obiske v bolnišnici in na domu iz okolice !Braddocka. Enaka hvala nečlanom in drugorodcem, ki so me tudi obiskovali in mi nosili cigarete in cigare, sadje in podobno. Hvala mojemu bratu, ti je bil skoraj vsak dan pri meni že ob devetih zjutraj in skrbel za redno britje. Dolžnost me veže, da se zahvalim prijateljem iz oddaljenih krajev Ruffdala, Vukona, Claridga, Centra in Broughtona ter Mary Zaman iz Clevelanda. Hvala tudi za poslane karte z izrazi skorajšnjega okrevanja iz Ely ja, Minn., in iz Pittsburgha. Vsem skupaj lepa hvala za izkazano naklonjenost.
Omeniti moram Mary Žitnik iz Broughtona, mojega svaka hčer. (Zdravnik je rekel, da je moja punca.) Obiskali so me v spremstvu očeta in sester ter brata. Zraven je prinesla lep šopek cvetlic. Nato še enega, ki je bil večji kot navaden pušeljc; tega mi je prinesla mrs. Jumko iz Brintona, žena Math Jukota, večletnega bivšega predsednika društva 300 SNPJ v Braddocku. No, seveda, kot starčku so mi te devojke okinčale sobo tako, da je bil še moj partner ponosen, s katerim sva bila skupaj v eni sobi.
Najine bolničarke so bile zelo prijazne. Ena je bila Rusinja iz North Braddocka, druga pa je bila Dorothy Trebeč iz Ali-quippe. Bile so uljudno in navihane, pa so nekega jutra napravile dokaj špasa zaradi teh vrtnic. Zdravniki navadno preiskujejo bolnike okrog desetih dopoldne. Ce gre pacijentom na boljše, so seveda zdravniki ponosni in veseli ter zadovoljni, nasprotno pa jim ni po volji, če se pacijentom obrača na slabše. In ko je bila najina soba tako okinčana s cvetjem, ka kor sem že omenil, pride zdrav nik in me pozdravi, kakor so ga prej bolničarke "našuntale. Ko je vstopil, je lepo pozdravil: "Dobro jutro, Martin!" Jaz sem odzdravil: "Dobro jutro, dok tor!" Nato je nadaljeval: "Sli šal sem. da so ti tvoja zaljubljena dekleta nanesla lepih vrtnic. Veš, o tem bom povedal tvoji ženi." Dejal sem smehljaje, naj ji kar pove, saj pride zvečer ob sedmih. Ona se boji, če bo kaj iz mene ali ne. Prejšnji ve čer sem namreč slišal, da so nekje zdravniki izvršili operacijo, l>a so morali ponovno rano od preti, ker je bolnik grozno trpel. In v njem so dobili — škarje. Zato pa. zdravnik pazite, da niste kaj takega storili z menoj ali i mojim partnerjem!"
V sobi je kajpak nastal smeh. Zdravnik se je prijazno nasmejal In dostavil, da na naju so izvršili ie več operacij, pa do <IM1» aa I straaM
Od Chicaga do Clevelanfa|
IVAN MOLEK	I
VII	I
Množica teh in onih (dalj«) I Večerni sestanki so bili na dnevnem JI Ne smem pozabiti na Louiaa Kafer J aktiven v krogih SNPJ in na polju luL \ Tudi Kaferle nas j> povabil k sii trf nih ur smo rešetali posilstvo C^ Joiakti mače razmere, telepatijo in znanstven* lilJ me, vmes je pa Etbin povedal kakšno ei,£ l ki je vednp sveža, čeprav je že stara i
Prišel je še en sestanek, ki je bil i7P J seja kluba št. 27 JSZ "na St. Clair rem poslopju SND. Pod to staro hišo v J I ju Doma je zdaj "Unionska klet/' v kater?! dnevno shaja množica brezposelnih rojakov I tam posedajo in igrajo karte. Brezooseln JI še vedno velika v Clevelandu in dvetmj ših ljudi sta odvisni od WPA. Dru*a mnoiJ je pa stalno zaposlena na balinišču poW 0rJ njene stare hiše. Cas je treba nekje ubitil večina ga ubija z rečmi, pri katerih ni t J dosti misliti ...	1
V sobi nad kletjo je bila izredna seja kluj Spet sem se znašel med običajnim številom d rih sodrugov: Zorko, Jože Jauh, Krebelj h mar, Frančeškin, Jankovič, Poljšak in tuj drugih; bilo je tudi nekaj sodružic in grupJ mladih. Tam je bil tudi Barbič iz CollinwoJ ampak sodrugi "na St. Clairu" ga gledajoJ strani kakor nepridiprava.
Tri stvari so imeli. Prva, da izvolijo noveJ tajnika. Klub je imel tajnika, ki ga že dulj ni bilo na seji in sploh se ne zanima več i klub. Značilno za današnje razmere! Izvoli so tajnico iz mlade generacije, ki je videti a| tivna. Druga stvar je bila združitev mladii skega odseka z odraslimi. To se je izvršilo ski ro brez debate. Razpravljali so o glasilu JL in izvolili publicistični odsek, ki naj poroča vseh akcijah kluba v glasilu. (Dva tedna k* neje sem opazil, da je prvo poročilo o tem« stanku prišlo od Barbiča, ne od odseka!) Tre ja stvar sta bila govora dveh gostov, Ktbii Kristana in mene.
Nedvomno je bil Etbinov govor najzanir vejsa točka tistega večera. Govoril je, kaki se govori med socialisti, "kadar »i je treba vedati iz oči v oči lastne napake." In Etb Kristan je bičal dlakocepce in dogmatike po i roki Ameriki, ki so razbili stranko—bičal; kot se spodobi, one, ki hočejo biti večji marks sti kot je bil Marks sam—in Marks je zapisi da je bil slab marksist! O, da, Marks je razumen človek, ki je samega sebe nepreneh ma popravljal, dokler je živel—dočim mnogi, danes v njegovem imenu tulijo po širokem sv tu, se obnašajo kot nezmotljivi papeži. Oni v do vse in najbolje!
Človek se vpraša: kaj naj doseže ta na socialistična peščica v Clevelandu in kjerko Malo jih je, ali pošteni so in napolnjeni z < ' bro tradicijo, da se ne smejo umazati s poliu nim oportunizmom, če hočejo ostati posten Ampak večina jih ne vidi—in baš danes se op« tunizem ošabno šopiri. Clevelandska naselbi je politična sila, v ogromni večini delavska si ampak ta sila je do danes slepa, žoga, s kater se igra peščica političnih šarlatanov. Mnog naših ljudi tamkaj igra vlogo političnih m cev, političnih pipcev—s katerimi si humtt garji odrezavajo šibo, da z njo poganjajo m maso na volišče, kakor čredo ovac ...
Moral bo priti močan sunek, ki dvigne »dr vo demokratično zavest na površje in ki »x w| iz današnje konfuzije novo, masno polit« gibanje, katero bo konstruktivno injocjs« smotreno—in tedaj šele se bodo na* stične skupine uvrstile k P™tivne™ dobile zadoščenje. Ako tega ne bMjttg te skupine v političnem smislu in brezpomembne sekte.-(Se nadaljuje.) _
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete z dne 21. oktobra mM
Domače veiti. J^U.v.n.ko^ ako združenje »e je bnoj.vno uhv.^ £ aedniku Wil*>nu za njegovo izj» »j slovani v Avatro-Ogr»ki morajo bit, »»
Delavske vesti. V Winnipe»u> Mann.. atavkalo 26,000 delavcev.	,,
Svetovna vojm. Nem*k»	^
poroča Wil»onu, d« ae J« ^'reformirala
ni za "demokratičen mir.	k],
Sovjetska Rusija. Ceho^-priftle iz Sibirije, ho premagale bolj« mado zapadno od Uralov.
(Dalj. H P"» »•|0M 1 , )|i» nom vred na ii»ti Farmer-U^
neaotl » tudi "pod kontrolo
Bluf! PeAčica k<»mum«tov^k'^ .«penči, kakor povnod, naj J1 ^	U
čino delavcev in f"rm'r)j' ,, i T<«1» največji Upci bodo to »«* „ M cen. vae prav pride. In k"g» oafarbal Dleaov odaekT Teh biv*ih komuni..»v.k',
.kih paov, kar mrgoli P» A*
dem. med katerim. «e '"'"'(.m-^^
efijalti. naj bi ^"'.""a stranka dala kontrolo na
Vesti iz
Jugoslavije
Se o rszstavi »genske knjige, nrustvo slovenskih književ-1v Ljubljani je sklenilo, da
r dvajsetletnico Jugoslavije Uredilo razstavo slovenske S V letih 1918 do 1938, ki ufookaže, kako se je slovensko 5wtvo v teh letih razvijalo. E razstavi naj bi bile po mož-Lti razstavljene vse slovenske yge ki SO izšle v teh letih, in Tnekaj zvezkov vseh sloven-L revij. Ce bo prostor, naj -organizira tudi pregled glav-!L prevodnega slovstva. Od-w društva je razstavo v pre-C kratkem času, a vendar zelo uspelo organiziral v veliki dvorani Trgovskega doma in 2. oktobra je bila slovesna otvoritev, jiad 4000 knjig je zbranih v niiki dvorani, kjer so prirejene police ob vseh stenah in še po sredini v nekaki podolgovati piramidi. Skoraj vse knjige so pod steklom in urejene po stroki: pesništvo, literarna zgodovina, umetnostna zgodovina, pripovedništvo, pravoslovje, sociologija, dramatika, nabožno ilovstvo, revije, planinstvo, zem-Ijepisje in zgodovina itd. Posebej pa je organiziran oddelek primorske knjige in oddelek a-ieriško-slovenske knjige. Zla-iti primorski oddelek, ki ga je organiziral in uredil profesor dr. Lavo Cermelj, je skrbno iran in pregleden. Morda manjkata kvečjemu dve, tri knjige — vse drugo, kar je iz-ilo knjižnega in revijalnega na Primorskem, je zbrano in lepo razvrščeno. Diagrami kažejo, lutko malo je zadnja leta izšlo slovenskih knjig na Primorskem, revije pa nimajo sploh nobene že več let. Da imamo v Ljubljani skoraj kompletno zbirko primorskega slovenskega tiska, je pač zasluga Manjšinskega instituta in nekaj marljivih primorskih kulturnih delavcev, nemalo pa je tudi to, da nam je Primorska vendarle blizu in lahko dobimo vse njene publikacije. Drugače je z ame-riiko-slovensko literaturo. Ta ie zbira v rokah posameznikov, nikjer pa ni kakšnega instituta, da bi vse ameriško-slovenske knjige in revije zbiral. Ameri-iko-.slovenskih knjižnih izdaj je tadnja leta sploh malo, boljše pa je z revijami. Na razstavi »lovenske knjige 1918-1938 so razstavljene razne spomenice, idane ob jubilejih društev ali K*tov ali župnij, dalje so razstavljene revije Mladinski list, Cankarjev glasnik, Novi svet, u« in Novi čas (zadnji je izhajal prav za prav v Ljubljani), Klasih, fare sv. Štefana, dalje Molkovi spisi, nekaj Ameriških družinskih koledarjev, Koledar Ave. Marija, Zormanove pesnice zbirke, Jugova knjiga "Iz-*ljenci", revija Duhovno živ-Nje iz Južne Amerike, Zupa-"°Va pesniška zbirka, Zavrtni-kova knjiga o Ameriških Slo-*ocih, nekaj molitvenikov in *k»j drugih knjig. V oddelku "Slovenski pisatelji v tujih prevodih" pH je razstavljen tudi Adamičev prevod Cankarjevega H«pca Jerneja. — Pogled v *Mtavno dvorano priča, koliko mo Slovenci, in menda je JJ*> narodov, ki bi pokupili to-1,ko knjig, kakor Slovenci. Saj ie komaj poldrugi milijon «wia, pa vendar je velika dvo-[»"»■ izrabljena do zadnjega »korajda premajhna za JJJMfr. kar smo jih Slovenci iz-oalittd l» La 1918 do danes. (Nad vifor, df.uk je bilo potrebnih ** P"xta\itev razstavnih sten in Pred dvorano v avli ' ,,u dve vitrini. V prvi so J*J"tavljena razna bibliofilska v drugi so razsUvljeni *"pi«i ptnateljev, ki so umrli dvajsetih letih. I>oIgu vr-je: Tavčar. Bbašnik, K«movel, Koatanjevec, 'fh. Prijatelj, Murnik, ' >bej, Jaklič in drugi, •i«- /a razstavo Je izred-v prvih treh dne-' olimkalo okrog tisoč Prihajajo tudi dijaki l in drugih zavodov. 1 w zaključi 15. okto-
Nova tramvajska proga. — Ljubljanski tramvaj ni kakšno naglo prometno sredstvo in na ta račun so pogruntali Ljubljančani že celo vrsto dovtipov, ki se vsi končavajo z enakim naukom: Ce se ti mudi, ne hodi na tramvaj. Nekaj zlobe je sicer v tem, nekaj pa tudi resnice. Premalo je sredstev, da bi se zgradile gostejše tramvajske linije in v centru so ulice preozke, da bi traipvaju^ci vozovi lahko vozili tako hitro, kakor bi morali, da . bi popolnoma u-strezali. Tudi je zaradi ozkih ulic na mnogih krajih proga samo enotirna, še pred nekaj leti pa je bila sploh samo enotirna, izvzemši križišč. Odtod zamude v prometu, odtod počasnost našega tramvaja. Toda zadnjih deset let se je onrežje tramvajske proge vendarle nekoliko razširilo. Poprej smo imeli samo progo kolodvor — Moste skozi mesto in progo magistrat — dolenjski kolodvor. Zdaj pa imamo že nekaj let novo progo Vič — St. Vid in združitev prejšnje glavne proge od sv. Petra cerkve do glavnega kolodvora, tako da teče skozi mesto v krogu glavna linija, od katere se cepijo proge na dolenjski kolodvor, na Vič, v St. Vid in v Moste. Te dni pa smo odprli nov odcepek: zgrajena je bila proga od Smartinske ceste do novega pokopališča pri Sv. Križu. Dne 3. oktobra je bila proga o-tvorjena. Dolga je 3,800 metrov, stala pa je 2 in pol milijona dinarjev. V načrtu je tudi zamisel, da se ta proga podaljša od pokopališča do Posavja, kar bi zlasti prišlo prav poleti kopalcem. Prvi ljubljanski tramvaj je bil zgrajen leta 1901, proga v Šiško in St. Vid ter na Vič je bila zgrajena 1930, zdaj je zgrajena še proga do novega pokopališča, s čimer je ustreženo mnogim obiskovalcem pokopališča in sprehajalcem, ki radi hodijo na ljubljansko polje.
'Trboveljski slavček" v Bolga-rijo. — V Beogradu imajo kongres Unije za zaščito otrok, in ob tej priliki je odpotoval v Beograd trboveljski mladinski zbor z dirigentom Suligojem, ter je 5. oktobra zvečer priredil javen koncert pred beograjsko publiko. Koncert je oddajala tudi beograjska radijska postaja na srednje in kratke valove. Zbor je dosegel spet navdušen sprejem in hrupnega ploskanja ni hotelo biti konca. Iz Beograda odpotuje mladinski zbor v Bolgarijo, kjer priredi dva koncerta v Sofiji in enega v Perni-ku, v rudarskem revirju. Po vrnitvi se pripelje mladinski zbor v Ljubljano, kjer bo imel prav tako koncert, za katerega vemo vnaprej, da bo razprodan in da bo navdušenje publike kakor vselej veliko.
Smrt pod tramvajem. — V nedeljo, 2. oktobra je ljubljanski tramvajski voz povozil v Pod-gori pri St. Vidu 76 letnega občinskega reveža Janeza I^bna. Pri tem je dobil l^eben tako hude notranje poškodbe, da vaa pomoč v ljubljanski bolnišnici ni pomagala in je dva dni po nesreči podlegel.
Občinska deU. — Na prostoru, katerega ima v najemu lesns
Jih 'aiiK
•v>
»if.
IU
industrija Kunstler (od tržnega odbora ali občine), je občina dala zgraditi škarpo in hodnik. Nismo proti temu, ker to je za olepšavo trga. Bolj gospodarsko bi pa bilo in tudi potrebno, ako bi dobili v Litiji vodovod, da ne bi bilo treba hoditi iz enega konca na sredo trga po vodo. So Še razna druga bolj važna dela, kakor pa je ta škarpa. Potrebno bi bilo, da bi se poskrbelo za občinske reveže, da ne bi prezebali po hlevih in kozolcih, da bi se imeli vsaj Čez zimo kam zateči. Za take potrebne stvari bi davkoplačevalci raje plačevali, kot pa za stvari, ki trpe odloga.
Roparski umor, ki se je izvršil 25. septembra in čigar žrtev je postal 73-letni prevžitkar P. Ko-roš, je vzbudil ogorčenje v naši javnosti, ki takih zločinov pri nas skoro ne pomni. Kot storilec je bil prijet 29-letni rudar iz Žerjava, Kranjc Franc, ki se je šele pred dvemi leti vrnil iz Avstrije. Neki časopis je med drugim ugotovil, da je bil Kranjc član 'Sokola". Ta ugotovitev sama na sebi ne bi povedala ničesar, ker se lahko v vsaki organizaciji najdejo ljudje z zločinskimi nagoni. Toda stvar je zanimiva radi tega, ker vemo, da je pri nas vpeljan sistem, po katerem se more nadejati službe samo delavec, ki še pred vstopom v delo pristopi k Sokolu. Sokol-ska legitimacija je nekako priporočilo in usposobljenostno spričevalo, s katerim se lahko izkaže delavec, ki išče službo, Ako hoče, da se mu tudi pozneje tu in tam kaj spregleda, stori prav, če si članstvo ohrani. Gotovo je tudi Kranjc eden izmed onih, ki je na sličen način iskal svojo eksistenco, ko se je vrnil iz Avstrije. Ni verjetno, da bi bil mož prišel od tamkaj prežet sokolske ideje. Posledica takega protekcionizma je naposled sramota, ki jo doživi društvo s takim Članom. Mogoče bo ta slučaj gospode, katerim gre ta očitek, kaj iztreznil.
Tekstilne tovarne obratujejo. Ob priliki mobilizacije v CSR so nekatere tekstilne tovarne v Mariboru reducirale obrate z izgovorom, da jim je zmanjkalo surovin vsled prekinitve železniškega prometa v CSR. Se bolj kot surovine, so pogrešale "ne nadomestljive" sudetsko-nemške mojstre, ki so se takrat podali mesto preko Rumunije, večinoma preko meje pri Spielfeldu. Del mojstrov se je že vrnil in tekstilne tovarne zopet bratuje-jo v polnem obsegu, čeprav železniški promet še vedno ni vzpostavljen med Nemčijo in Češkoslovaško.
Pravo češko platno so kar raz grabili po trgovinah. Ko se je sredi septembra začelo govoriti o možnosti vojne med Nemčijo in Češkoslovaško, je bila prva skrb vseh tistih, ki imajo kaj več pod palcem, da se oskrbe z vsem potrebnim, kar bi utegni lo v slučaju vojne zmanjkati. Zlasti iskano je bilo tudi platno iz severnočeških tekstilnih tovarn, ki je že od nekdaj slovelo po svoji kakovosti. Na mah je bilo razgrabljeno. Z zasedbo se-vtrnočeških krajev po Nemčiji tudi tega platna ne bo več. Kaj ti v Nemčiji se izdelujejo vse tkanine s primesjo najrazličnej ših nadomestkov, in se tako blago seveda niti od daleč ne more meriti z blagom ozir. tkaninami, ki so izdelane iz prvovrstnih surovin. S<*daj ne bo več povpraševanja po "češkem" platnu, ker bo naš domač proizvod boljši od nemškega.
Rumunija zavrgla načrt poljske vlade
Madžari podžigajo revolto med Slovaki
Bukarešta, Rumunija. 20. okt. — Josef Beck, poljski zunanji minister, ni uspel v svojem poskusu. da pridobi rumunske avtoritete za svoj načrt, ki določa razdelitev skrajnega severnega češkega teritorija med Poljsko, Ogrsko in Rumunijo. Beck je imel sestanek s kraljem Karo-lom in slednji ga je informiral, da ne bo podprl načrta. Rumunija, ki je vsaj na videz še vedno zaveznica Češkoslovaške, noče kovati dobička iz nesreče, ki je zadela Češko republiko.
Praga, 20. okt. — Češka vlada je zavzela bolj odločno stališče proti Madžarski, ki zahteva velik kos češkega ozemlja. O-pozorila je ogrske državnike, da bo stavila protizahteve, da Ogrska odstopi slovaško distrikte v bližini Budimpešte, ako ne bo revidirula svojega stališča.
Pogajanja med Češkimi in o-grskimi diplomati o rešitvi teritorialnega problema se nada-ljudjejo. Predstavniki nove avtonomne slovaške in rutenske države so včeraj konferirali z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v Monakovem.
Češke militarlstične avtoritete so obdolžile Madžare, da podžigajo revolto proti Pragi med Slovaki. Neko ogrsko vojaško letalo je metalo letake med slo-vaške prebivalce v Radovicah, obmejnem mestu, s pozivom: "Uničite železnice in poštne u-rade. Borite se za neodvisno Slovaško. Požigajte trgovine. Dezertirajte iz armado."
Italijani danes več ljudi, ki so naklonjeni fašizmu in Mussolini ju, kot pred desetimi Isti," pravi Schnapper. "Italijansko-ameriška zveza, ki razširja fašistično propagando v Ameriki, je znala pridobiti ameriške industrijske magnate v svoj krog. Myron C. Taylor, Thomas W. lamont, VVilliam Guggenheim, Paul D. Cravath in Marshall Field so častni člani te organizacije. Fašistom naklonjene a-meriške grupe imajo teane zveze z italijanskimi in nemškimi konzuli v Ameriki, ki delajo na vse kriplje, da se fašistična propaganda razširi po vsej Ameriki."
frlotirnaha Narožna IJaiiportta Hebnota
IM7-M So. U»n<UI« Ave.
Chkage, UL
Governer Iowe podal milico nad ttavkarje
Sioux City, la., 20. okt. — Governer Nelson G. Krnachel je včeraj poslal šest kompanlj miličnikov nad klavniške delavce, ki ao zastavkali v tukajšnji klavnici Svvift & Co. Prejšnji veter je oblegalo klavnico 1000 stav-karjev, ki so skušuii dobiti ven 160 skebov. Poveljnik milice je prepovedal vse shode v "vojaški coni" in rekel, da bo milica pro-tektirala skebe. Prepovedal je tudi piketiranje. Stavko vodi unija klavniških delavcev CIO,
til.AVNI ODBOR »vaSsvAi.Ni ouasfti
VUe*n« < al*k*r «r*4**4»lk........................MIT a L**M*U At*.. < ki«*««. IIIImU
r. A. VM*r. «1. tajnik,........................... M|| a L*wn4*U At*.. <kk*«*. USm*
uwr*««* <.r*4taH*k. «*«<u. taj....................MIT a l*•»4*1* A**.. ( mr*r*. |||I«*U
VMrtch. «1. kU«*J«lk............................ g. U.Mal* A rt.. CM,*«*. IIIImU
FMI» <.*4ln*. «»r*»||*|j aUall*................... MIT a. U»M*U A*«.. CM**«*, llll»*U
naa m*i*a. «r**mik iu*ii*....................... aaat a u«n4*u a«*., cm**«*. iui**u
rouraauaauNiaii
A*4r*J V Ur t, K *r»l >*4p.*4~4«lh...................... Ul Hu.mII A**.. J*k»*Uw«. r*.
........................»m k*, um su mti»**a** wu.
J*k« e*«k.r »ni SMrtklul ,.«<,. red .»d,,«, .................... h., iit, MhIih e*.
S*r«»*A. Srw«4 OMrlkt«! «*4»r*S.*«i.lh..........IU! W «Mk S«.. n*«*U*S. OSI*
J*k« SUft**k. ir*wi SMrlkUl t>«Mi|H*«U<N!iiik......................«|( XU4 SI., U S*H*. ia.
BSw*rS TmmS. 4*trtl «H*lrikl*l M^nr^^nik..................a*» U4, »*U*Nk«r«. C*l*
uoseoiuaaai «i>»kki
^^	................................... « ml« SI.. (I***I«M. Okt*
l i	'....................................... *	A**., t ki**«*. III...U
J.......................................... t4»? a I.*«n4*I* A*«., ('kI**«*, IlIlMl*
,V*rk,,.......................................... a U»M*U A»*.. Ckl*M*. IIII»*U
oT*. 14 J l^lrlrk............................... 1,1 *•	»Hr**4<N. MUL. iu.
9mM 1. iMfUk,........................................ a Tn.mk.ll	Ckle*o. III.
........................................»S a U»k«r4 A«*., lUrvr*. IU.
r0S0TNI tlllSKKl
...................................... w-	ia
a*rfcUk .......................................Mili u**k*k* A«*.. (l.v.UM. OkU
• T rt j^:.................................................... a« »». ar«», kimm
; r J r« .................................................. •» - • r*.
• ^........................................................... MT. Mlrak***, f«.
NAItaoSNI OlINSai .......................... «•• a UvMsto A**.. Cklr*«*, Illlnala
ES. ...................................-.v
H*4»a*a*k.....................................Mita Ar**4* A»*.. M*«*U*4. IIIImU
Zmagali po enem letu stavke
Huntsville, Ala. — Po enem letu stavke je Dallus Cotton Mills kompanija odprla svojo tukajšnjo tovarno. Družba je podpisala pogodbo s tekstilno u-nijo CIO. Dploča 40-urnl ted nik in ui)oslitev vseh 850 delavcev po dobi star6stnlh pravic, ki so bili nu plačilni lasti Umskega oktobra.
F aii §t ič ni napad na angleika par niha
Barcelona, Spunlja, 20. okt. — Dva anglešku parnika — Hallwil in Afričan Explorer — sta bila tarča bomb fašističnih letalcev, ki so včeraj bombardirali tukajšnje pristanišče. Bombe so delno poškodovale parnika, druge, ki so jih letalci vrgli na Barcelono, pu so ubile štiri civiliste in ranile petnajst drugih.
Fašistična propaganda med Italijani
New Vork. — Fašistična propaganda med ameriškimi Italijani se širi s podporo promi-nentnih ameriških kapitalintov, pravi M. B, Schnapper, ki študira fašistično gibanje v Ameriki. Prevratne aktivnosti Fa-gistične lige so sicar rezultirale v polomu ta organizacije, toda iz razvalin so se dvignile druge fašistične grupe v zadnjih desetih letih. "Na površju izgleda, da fašistično gibanje v A-meriki nima dosti pristašev, s kljub temu j« med ameriškimi
Židovski način ubijanja Hvali prepovedan
Turin, Italija. 20. okt. — Pro-tiftidovska gonja v Italiji je stopila v novo fazo. Tukajšnji fašistični list Gazzetta del Popolo je objavil dekret, ki pret>ovedu-je židovski način ubijanja in klanju živali. Vsi provinčni načelniki so bili' uradno obveščeni, da morajo strogo izvajat odredbo.
Naciji konfiscirali angleške liste
Berlin, 20, okt. — Anglešk časopisi, ki so prišli včeraj v Berlin, so bili konfisciruni. Nu cijske avtoritete niso hotele |hi-jasniti akcije, toda mnenje je da so bili listi zaplenjeni, ker so vsebovali, poročila o obravnav pred federulnim sodiščem v tfew Yorku proti Hitlerjevim špio-nom,
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje s I. »trasi.) sedaj še ne pogrešajo nobenega operucljskegu orodja. Dobro, sem dejul. če je vsu okej, (totem boš dobil plačo %u svoje delo.
Nuj boljše je, du zuključim tu dopis, sicer se znu zgoditi, du gu urednik zažene v koš uli pu bo rabil škurje — pu ne operuclj-skih. Se enkrat: vsem skupuj najiskreneju zuhvulu zu izku-zune simpatije, obiske in vspod-budne besede, ki sem jih prejel od članstva SNPJ in JSKJ ter od drugih rojukov in rojukinj. O priliki bom skušul prijuznost vrniti. Priporočum, du vselej, kadur imate svojce uli prijute-lije in znunce v bolnišnici, du
jih obiščete, zukur vam bodo zelo hvaležni, kujti nihče ne ve, kuko dolge ure so v bolnišnici, kdor sum ne skusi.
Martin lludule, 300.
Študija položaja ameriških delavcev
VVushington, D. C. — Studijo pol ožu ju umerišklh delavcev, kukršnu jo bilu neduvno podvze-tu v Angliji In nu Švedskem, so predlugull uradniki Ameriškega časnikarskega gildu uu konferenci s predsednikom Rooseveltom v Beli hiši. Predsednika so oblskuli lleyw|ood Broun, predsednik glldu, Jonuthun Kd-dy, tujnlk in Morris VVutaon, |km1 predsednik. Predsednik Roo-sevelt je obljubil, du bo govoril o tej stvHri s člunl Splošnegu ekonomskega odbora.
Ceikotlovaika socialna demokracija o bodočih nalogah
"Ostali bomo v vrstah itobnaiemih, miroljubnih demokratskih in naprednih narodov."
Vodstvo češkoslovaške socialno demokratične stranke Je objavilo oklic na svoje Člane, pristaše in ostalo javnost, v katerem pravi:
"Mi smo se znašli v novem položaju z neizrečno boljo v srcu, toda prepričani, da bo naš narod na okrnjenem področju obdržal svojo svobodo ln ei utrl pot v svet. Dokazali bomo svetu, da češkoslovaški narod zna delati tudi nu okrnjenem pod ročju, ml pa hočemo tudi še nadalje ostati v vrstah izobraženih, miroljubnih, demokratičnih in naprednih narodov.
"Pravo lidu" prinaša na prvi strani članek o posledicah razmejitve z naslovom: "Tragedi I ju CSR 5, X." Članek poudur-| j a, kako m z najnovejšo dolo čitvijo meje prešla cela popol-| noma češka mnsta v Nemčijo. Toda narob kljub temu ne bo obupal, kajti nobeno nasilje in krivica ne more zavreti naravnega razvoja zgodovine. Hreča naroda Je v jeguvl kulturi, v i/,ol>razbi. Zdaj Je treba 4d*U ua gospodarski pomoči in obnovi.	—IM. Pol.
Kako to naraščali nemški državni dolgovi
Njeni notranji dolgovi znašajo .HM) milijard dinarjev
Nemški državni dolgovi so notranji in zunanji. V milijonih nemških mark so znašali ti dolgovi:
IMS .......a..................12,331
umi ..........................12.407
ItM ..........................lZMG
1V34J ..........................14,4.VJ
11*17 ..........................16.I2H
IM* ........................47.63U
193* (30. junija)......22,612
Poslužite se mše kompletne
TRGOVSKE HLADILNE POSLUGE
Mesarji... Peki... Cvetličarji... Restav-ranti . • . Gostilne . • . Grocerije • . . Koiuhovinarji... Delikatesničarji in druge prodajalne ...
e Naši Inžlnlrji hladllatv« vam i VMfIJem pomi-gajo pri vaAlh načrtih aa električno hlajenje,
zmrzovanje ali hladno f i_ ~
hranilno inetallranje. Nol>ene obveznoall od \ vaše Mirani za to po-slugo.
C0MM0NWEALTH EDISON C0NPANT
71 Wee4 Adama	* lAMdolph 1IOO. Local 141
VOLT A IKK:
Kandid ali optimizem
POKLOVKM1L OTON ZUPANČIČ UVOD NAPISAL STANKO LKKCN
To delo je mahoma razneslo ime Voltaire ne le po vsej Franciji, marveč |mi vsej Evropi, vzbudilo nešteto kritik, zafrkacij, ogorčenj in protestov, v bistvu pa so bila kakor zbiralna leča, ki je y neštetih sodobnikih dala jasne orise njihovim še motnim stremljenjem in tanjam. Odslej bo Voltaire bojni klic, središčna točka srditih polemik, pozivna doba. Voltaire je užival sredi vsega tega hrupa, ker je užival vedno, kadar je bilo življenje v njem in krog njega vse vzvalovano, hrupno in mrzlično. Bilo mu je v neprestano vzpodbudo In najraje bi ae bil pretrgal od aamega dela. Poleg "Filozof-akih pisem" ne pozabi na poezijo in v dveh letih na pite dve novi tragediji ter postavi temelje vsej moderni zgodovini s svojo "Zgodovino Karla XII." in z osnutki za "Stoletje Ludovika XIV." Kmalu nato dospejo po nevidnih potih v Pariz prvi francoski izvodi "Filozofskih pisem." Založnika vtaknejo v Bastiljo, Voltaire pa, za katerim pošljejo tiralico, zbeži v Loreno, odkoder se čez mesec dni s tihim privoljenjem ministrstva vrne in naseli na samotnem gradu Cireyju, pri svoji prijateljici gospe du Chatelet.
Voltaire si ni brez tehtnega premislega izbral posestva gospe du Chatelet kot bivališče za svoje deset- ali dvanajstletno prognanstvo. Bil je zadosti blizu meje, da je v primeru nevarnosti mogel pobegniti v deželo vojvode Lorenskega, a tudi v zadostni bližini Pariza, odkoder so mu najraznejši obiskovalci prinašali vse vesti iz prestolice. Tako je iz samote, z zavarovanim hrbtom, motril vse obdajajoče ga življenje, se priučil živeti sam in iz dalje vplivati na potek življenja svoje dobe. Ze na Cireyju, kakor pozneje, ko je zadnjih dvajset najplodnejših let preživel na osamljenem dvorcu Femeyju na švi-carsko-francoski meji, je Voltaire nevidno gibalo, skrita sila, ki iz daljave usmerja tisočero mnenje in nepreračunljivo vpliva na potek dogodkov. A dočim je v Ferneyju vse njegovo delo usmerjeno skoro izključno le v propagando prosvitljenih idej, je bivanje na Cireyju ie namenjeno izpopolnitvi in dokončni zgraditvi njegovega svetovnega nazora, l^eta na Cireyju so odmev bivanja na Angleškem, ko se misli, vtisi In izkušnje urejajo v sistematično celoto, ko se Voltaire poglablja v proučevanje eksaktnih znanosti, za katere je dobil pobudo na Angleškem in si skuša točno opredeliti svoje nazore o svetu, bogu, duši, morali, družbi, religiji in politiki.
Pod vplivom svojo gostiteljice, ki ljubi znanstvena raziskavanja, fiziko in filozofijo, ki študira Newtona in v laatnem laboratoriju nastavlja poizkuse, se tudi Voltaire udaja pretežno znanstvenim razmišljanjem, vsled česar je večina spisov, kl dajejo barvo temu razdobju njegovega življenja, eksaktno znanstvenega ali metafizičnega značaja. Med celo kopico manjših traktatov, kakor "Razpravu o naravi ognja," "Disertacija o gibalnih ailah," "O spremembah iiušega planeta in okameninah, ki bi jih potrjevale" itd., so za spoznavanje Voltairejevih nazorov važni le daljši deli "Elementi Nevvtono-ve filozofije" in "Traktat o metafiziki." Bistveno novega seveda ni odkril niti v fiziki niti v filozofiji: v zgodovini znanosti kakor tudi v zgodovini metafizike Voltaire ne šteje. A tu niti ne smemo iskati pravega Voltaireja. Voltaire ni znanstvenik, razen če izvzamemo zgodovino, ni učenjak, ki bi, ne meneč ae za avet krog aebe, teoretično razglabljal in se zudovoljil z golimi ugotovitvami. Voltalreju ne da miru zavest, da žive ljudje krog njega v nevednosti, da je družabni red zgrajen nu napačnih temeljih, da vernik naseda brezdelnemu ubeju, ki izkorišča njegovo praznoverje. Voltaire je zlasti in v prvi vrsti reformator. Ce pile o fiziki ali metafiziki, je njegov namen predvaem ta, da > sebi izčisti in ustali nazore, iz katerih bo črpal v boju za preuredbo razmer, in da obenem v jasni in točni obliki, kakor jo je poznal samo Voltaire, nudi širokim krogom, stremečim po
izobrazbi, zadnje ugotovitve in pridobitve na l>oJju znanosti in filozofije.
VoJtairejeva naziranja, ki jih razvija v zgdraj omenjenih dveh delih, bi prav na kratko mogli strniti v sledeči dve točki: 1.) ločitev in neodvisnost razuma od vere; 2.) razširjenje eksperimentalne metode tudi na metafiziko. Ker sem človek, ne morem o stvareh razmišljati in presojati drugače kakor človeško, to je z razumom, kakor mi je dan od narave. Le teologi izrekajo božje sodbe, toda to je povsem druga stvar. Razum in vera sta nezdružljiva. Tudi metafizike Voltaire ne zavrača, saj se morda nihče drugi ni bavil in mučil toliko z metafizičnimi vprašanji kakor baš on: v celi kopici dalj« ših in krajših spisov nam razklada svoje mnenje o Bogu, o duši, o svobodni volji. Vendar pride že na Cireyju do zaključka, da obstoji metafizika v razmišljanju o stvareh, o katerih izku-šenjsko ne moremo ničesar vedeti. 'Treba je torej postopati sila oprezno, zbirati zanesljiva dejstva in le na podlagi teh dejstev prehajati k zaključkom." Sicer pa skuša metafiziko kolikor mogoče iaicizirati, jo odtrgati od teologije in ji končno pustiti samo razpravljanje o Bogu. Sicer pa naj rešujejo celo kopo vprašanj, o katerih je bila dotlej metafizika edina razsodni-ca, eksaktne znanosti. V ta namen si zamišlja povsem nove znanosti: psihofiziko, psihologijo otroka, psihologijo živali. Te in podobne znanosti bi naj reševale vprašanja, s katerimi so si zaman belili glave metafizični filozofi. Voltaire je pod angleškim vplivom eden glavnih ustanoviteljev in propagatorjev racionalizma, ki je pozneje v devetnajstem stoletju privedel , do tolikega razmaha naravoslovnih ved, a proti koncu osemnajstega stoletja do zrušitve fevdalnega družabnega reda, čigar najtrdnejša opora je bila vera. Nam, ki živimo v dvajsetem stoletju, ki nas loči od Voltaireja celo stoletje čuv-stvenega romanticizma in ki vemo, da naravoslovne znanosti še zdaleka ne nudijo odgovora na vsa za Človeka bistvena vprašanja, je Vol-tairejev racionalizem veliko preozek in prepli-tev. Toda radi tega ne gre zanikavati ali zmanjševati Voltairejevega pomena v razvoju človeštva. Ce bi ne bilo Voltaireja in njegovega racionalizma, bi bili najbrž šele danes pri proslavljanju naravoslovnih ved ali morda pri prvih razočaranjih nad njihovimi presijajnimi obljubami.
Predaleč bi zašli, če bi se spustili v podrobno razpravljanje Voltairejevih nazorov o Bogu, o duši, o etiki, o religiji in o družabnem redu. Napačna je tolikokrat ponavljana krilatica, ki žigosa Voltaireja kot nekak vzor vseh ateistov; v resnici je bil Voltaire, kakor malodane vsi takratni ungleški filozofi in vsi enciklopedisti, deist, to se pravi, da sicer ni veroval v Boga, kakor so ga začrtale katoliške dogme, pač pa v neki "Etre supreme"—najvišje bitje, firvo resnico fizike, Človeku neobhodno potrebno hipotezo: "Mnenje, da biva Bog, vzbuja vse polno težkoč, toda nasprotno mnenje je polno absurdnosti." Filozofom osemnajstega stoletja se seveda z Voltairejem vred ni niti sanjalo, kaj je pravo bistvo in zadnje jedro religioznega doživljanja in resnične vere. Ni jim šlo v glavo, da je mogoče verovati resnice, ki so resnice, a ne iz ruzuma, ne da bi bili zato varalice ali žrtve praznoverja. Voltaire in ostali filozofi pa so točno po navodilih človeškega razuma zgradili sijajno, a dokaj pomanjkljivo stavbo tako zvane nuruvne vere in v sveži z njo naravne ali laične morale. Sicer pa je v praksi šel njihov boj predvsem zoper najraznejše zlorabe takratne cerkvene hierarhije, zoper verovanje pod pritiskom posameznikov ali organizacij, zo|>er sežiganje na grmadah in zoper ječe, ki jih je posvetna oblast stavila v zvezi s cerkvijo veri na razpolago.
(Dalj* prihodnji«.)
Na ličkanju
Mrsk je legal na \aai. Tiho in hinavsko je prihajal izza hribov, prihuljeno je letel čez gozdove, vesil svojo kopreno na odmrlo listje ter prišel slednjič tudi do koč. Po cerkvah je zazvonilo. Najprej pri S\et| Trojici, nato pri Antonu, Andražu iu tako da Ije, naprej iu naprej, dokler ni brnel zvon v aleherem stolpu |m» Slovenskih goricah, in se ni ču-lo zvoitenje do »leherne bajte, do zadnje njive, kjer so stala suha. orumenela stebla koruznice tiho in mračno v tem strahotno mirnem, nič dobrega obetajočem % zdušju, iz katerega zija mraz Drobcene dimaate meglice no Je-le legati v gtoball med hribe. Prelivale ao «e po njih kot valovi ter začele pregrinjali tudi travnike in nižje ležeča polja Tu in tam «• je začul gla» kakšnega pa«tirja. ki )e pretepal živimi n »teblom aončnire. Goapo-dinje mi ae mudile pri avinjakih Klicale »4» svinje ter jih podil« po okolici, če niso hotele a paše. fr rile |««| |4»tov|, lomile
planke in se obnašale kot bi ne čula njih klicev.
Časih je kje zaškripala lesa. Utrujeni delavci so prišli s ceste ter šli molče proti hramu, le mladi ao ae zdaj pa zdaj ogla-aili, in časih se je kakšna delavka celo nasmejala, ali rahlo, kot bi «e bala. da bi jo kdo slišal.
Za delavci j« pri|wljal hlapec kripo koruze, jo poatavil v gum-no in oni ao jo izpraznili. Razmetali so obilno, z rumenkastim ličjem latkrito klasje po kupu, k| je bil že prej v gumnu in je čakal ličkarjev.
• Zdaj |ia zdaj je prišel skozi vas voz, na katerem so bile po tri kadi. napolnjene z grozdjem šmarnice. ki je že dozorela in ao Ji jagode že pričele ml|>adati. Pijani voznik je dreipal na vozu. udaril tu |»a tam po konjih ter uikričsl nad njimi divje in hri-o. pot*m |»a je segel |m> »la-tlnarju in pil znova. Vaški otroci so «e mu vesili na retrico, mu kradli grotdje iz kadi. in če Jih le opazil. Je ivrknll po njih t bi-čem. ali pa ae je trudno »koba-cal z vosa ter metal za otročad-j» kamenja. Šmarnim je to leto rodna. Stotine pnlovnjakov te u-
bijajoče pijače bo kmalu v kleteh. zakaj zadnja leta ae je raz-plodila kot koprive spomladi Morda je tako prav! Njena naloga je mendn. zatemnjevati um rasdojati moč, ker so še ljudje, ki Imajo radi, če je človek nekoliko zmešan in toleano slab. Tak molči in je vdan v »Nižjo voljo — Ampak kaj bo, ko bo kdo spo znal. da je treba ta rod ozdraviti. mu vrniti duševno in telesno moč!?
Cez čas je življenje na vasi utihnilo. Delavci so bili pri ve čerji. Ko pa so odmolili, ao m
odpravili na gumno.
Na deski v kotu gumna je brlela petrolejka. Medlo je osvet-I je val« ogromni kup koruze a svojo rdečkasto avetlobo, in lič-karjl ao |M>*edlt na nizke klopi. «agli po klasju, lomili od nJega Urclje. nato pa ao iitrgali i« košatega plašča ličja toliko liatov. kolikor je 4reba, da se koruza lahko tvefte.
Nekaj časa je biki življenje v gumnu priailjejio In mračno, kakor bi ae delavci, ki ao bili aku-t»aj ve« dan. sovražili med seboj. Godrnjali mi. če je kak ličkar »unil svojega aoaeds pod rebra
ali če je v raztreaenosti zgrabil za njegovo nogo, ko je aegal po klasju.
Vraga, kaj nikogar ne bo?" je vprašala v strahu stara dni-narica in pogledala skozi gumn-ska vrata, na katera so se naslanjala domača dekleta ter gledala v temo.
Počasi so jeli prihajati ličkar-ji od vseh strani. Najprej dekleta in starejši ljudje, za teirii se je prismejala otročad, dolgo za njo pa so pripeli po vasi fantje: "Vstani ljubica, le vstani, jaz sem prišel k tebi spat. Stisni z mehkimi rokami k sebi zdaj me zadnjikrat." — Dekleta so postala nemirna. Popravljala so si peče, slačila zimske jope in se presedala sem in tja. Pevci so prišli do gumna, kjer so se u-stavili. Strnili so se v okrog, se prijeli krog ramen, si potegnili klobuke niže na oči in peli dalje.
Kje pa hodite toliko časa, sa-krament?" je nekdo vprašal fante. "Vezačev ni, Julka je hotela že oditi."
Odgovorili so mu, gospodar pa je stopil pod veliko ročko, jo dal pri vratih prvemu ličkarju, in tako je šla naprej, dokler ni bila prazna. To je potegnilo fante v gumno in pili so tudi oni. "Dobro kuklo imate!" je časih kateri dejal ter nastavil ročko še enkrat na usta. Potem so peli vsi in fantje so se začeJi spravljati med dekleta, le oni, ki niso ženskarji, so ostali med vezači. Živahnost je zajela ljudi. Dekleta so se hihitala, se šalila in zbadala fante, nato pa so zapela pesem: Ce mi lttč ne gori, pa mi mesec sveti,
in če me srce boli, pa se začnem dreti.
Pa zato, pa zato, ker ga snočkaj ni bilo,
ker ga snočkaj ni bilo pa prav
. zato."
"Južek, ne bos sedel k Liziki?" je vprašala starejša deklina sedemnajstletnega fanta, ki mu je udarila kri v lice. "Križe na oknih ji pa ližeš vsak večer in visiš na njih do jutra. Ti pri luči ni zanjoi" — Ličkarji so se zasmejal!, tedaj pa se je naenkrat oglasil Grilov in rekel: "Zdaj vam bom pa eno povedal." In začel je pripovedovati dolgo povest, kako je šel v nebesa, ki jo je končal takole: "Pa sem iz nebes padna in sem se po pazduh v zemljo vgrezna. Potlej sem mi-sla, kaj bi nareda, da bi lahko viin priša. Te pa sem šo domo po grablje in sem se viin odkopa. Grabljove zobe sem potlej oda za kanonske krogle, z grabljišča pa sem si trompeto nareda, s to-to trompeto sem potli troba, kda so mojega očeta h krsti nesli."
Povest je razgibala veselost, potem pa so znova zapeli. Zdaj so se oglasile starejše ženske: gospodinje in viničarke: "Veš o Marija . . ." Mladina se je nekaj časa muzala, in tu pa tam se je kakšno dekle glasno zasmejalo. Antonekov pa je celo rekel: "To lahko pojete v cerkvi!" Mladina je pač uporna. Ne uboga duhovnega gospoda, rada prepeva pre grešne pesmi, zapoje pa tudi kakšno umetno, s pravo vsebi no. ker ni gluha za narodnostna vprašanja, stari pa se držijo tradicije in v svoji jokavi ponižnosti pojo nabožne pesmi celo v največji pijanosti, za drugo pa so gluhi ter prepuščajo vse Bogu.
Fantje ščipljejo dekleta v be-dra, jim segajo v razparanke in časih kak porednež namaže svojo sosedo z gnilim klasom, da je črna in ga \»a divja bije po glavi. Tu in tam potegnejo katero s klopi, jo vržejo v kup ličja, ji ga natlačijo pod janke in celo za rokavce. da je de4>elejša od pšenične razstave na njivi.
Ko je kup klasja skopnel in je bil zvezan poslednji par, se prične povečerka. pri kateri jedo črni kruh, jabolka, orehe in pijejo jabolčnico. Po povečerki 40 izpraznili gumno in godec je privtoko) od nekod harmoniko. |o stisnil v naročje ter jo potegnil, da so raaglašeni basi za-hreščali. Parkrat je potegnil po tipkah gori in doli, potem pa je u rezal krepko polko, da ao noge mladine začele mencati same od •ebe "Stopi, stopi, noga, jutri ne bo tega!" j« rekel najveaelej-II fant. skočil po svojo plesalko ter jo zavrtel v divjem diru po gumnu. da «o ji janke vihrale po zraku, dvigale prah. »»ometa-le po podu ostanke ličja in kale preteče na vse strani, da je luč utripala, kot bi hotela ugas j
Kako so se določale
češke meje
Hrupni propagandi proti Češkoslovaški se je vsaj deloma posrečilo pri nevednih ali pozab-ijivih ljudeh, zlasti v anglosaških deželah, vzbuditi vtis, kako velika krivica se je zgodila Nemcem, ker so se na mirovni konferenci češki deželi priznale njene naravne in starodavne meje. Zato je dobro delo storil bivši francoski ministrski predsednik Andre Tardieu, ki je tudi bil e-den glavnih francoskih deiega-
niti. Cez' čas so se pognali v vrtinec še ostali. Zavili so se v oblak prahu, grabili plesalke za podvezjake in jih vlačili krog se, da so se vrteli z vso silo ter divjali iz kota v kot. Pot se jim je prikazal na obrazih, jim drsel po čelu, jim močil srajce in rokav ce, godec pa je pritiskal in pritiskal, vedno hitreje in vedno silneje, kakor če bi želel izmučiti plesalce do smrti.
Pred gumnom je delil gospodar pare onim ličarjem, ki niso hoteli ostati na plesu. Vsak je nastavil roko, ki mu jo je otvo-ril s klasjem, katerega mu je navesil do komolca, za otroke pa je dal nekoliko manj.
Zdaj pa zdaj sta se zmuznila z gumna plesalca: fant in dekle. Objeta sta zdrvela v sadovnjak, in on ji je prigovarjal: "Samo nocoj me pusti k sebi, Anika, samo nocoj! Ni še pozno in noči so zdaj že dolge." Ona se je branila, da mati pazi nanjo, je d jala, ali fant jo je stisnil k sebi, se ji vsesal v ustnice in jo skoraj nesel k hramu. Odmrlo listje sliv je padalo trepetaje na njiju, narava se je zvijala v mogočnih krčih pred spanjem, ki je blizu, onadva pa sta šla molče proti bajti, kakor bi ju čakalo to noč nekaj ogromnega, božanskega. Rahlo so zacvilili tečaji,' in vrata so zakrila za seboj dvoje trepetajočih teles.
Plesalci so se razhajali. One plesalke, ki niso imele fantov, so šle domov same, spareni pa so se poskrili med hrami. Privija li so drug k drugemu svoja potna telesa ter drgetali od hladu ki je legel na vasi.
Dekletom brez spremljevalcev so pripravili fantje strah. Napravili so iz buče mrtvaško glavo; na notranji strani so prilepili nanjo rdeč svilnat papir, prižgali v nji svečo ter čakali v zasedi. Izza ovinka so se prismejala dekleta. Obirala so plesalce in se norčevala iz njih, naenkrat pa so zagledala na poti pred se boj smrt, ki je buljila vanje s svojimi rdečimi očmi ter zijala proti njim in kazala redke zobe Krik groze je pretresel ozračje nato pa se je čul čepet in vsa družba se je razbežala. Fantje so se zagrohotali in zanesli ža-rečo bučo dalje: na okno kakšnemu dekletu.
Sredi vasi so se prestrašena dekleta zbrala. Trepetaje so se stiskala v gručo, in Zorkova služkinja je pripovedovala: "Jezus Nazarenski, tak sem se stra-ša. da bi se skoraj vse sposca!" Ostale so dodale še kaj iz svojega. nato pa so se razgubile po svojih domovih in nad vas se je privlekel mir.
Ignac Koprlvec.
tov na mirovni konferenci, da je vočigled tej kampanji te dni v pariškem listu "Gringaire" resnici na ljubo objavil avtentične zapisnike o razpravah glede čeških mej na mirovni konferenci.
Pred vrhovnim svetom štirih (za Francijo Clemenceau, za Ztdinjene države Wilson, za Anglijo LIoyd George, za Italijo tedanji min. predsednik Orlando) je Beneš izjavil: "Mi smo pred-straža slovanskega sveta in smo bili velikemu germanskemu navalu vedno najbolj izpostavljeni. Ce zahtevamo, da se nam dodele avstrijske dežele Češka, Moravska in Slezija, se s tem odpira tudi vprašanje Nemcev na Češkem. Naši razlogi niso samo historični, marveč so tudi gospodarske narave. Kakor je porazdeljena industrija v bližini češke meje, bi izgubili vso svojo gospodarsko neodvisnost, če bi teh krajev ne dobili."
V razmejitveni komisiji se je o čeških mejah razpravljalo dne 27. febr. 1919. Predsednik komisije Jules Cambon (Francija) je izjavil: "Kar se tiče češke meje, je narava sama našo nalogo zelo olajšala. Ne verjamem, da bi bila še kje v Evropi dežela, ki bi ji narava sama tako jasno začrtala meje. Nesmiselno bi bilo, če bi hoteli popravljati naravne meje."
Sir Joseph Cook (Angliga) je vprašal delegata Italije, kaj on misli o teh mejah.
Marchese Salvagia Raggi (delegat Italije): "Mislim, da lahko odgovorim na vprašanje angleškega delgata, da je prav, da določimo meje po strategičnih vidikih in da damo tej deželi (Češkoslovaški) varne meje. Ce moramo postaviti neko načelo, se jaz odločim za meje, ki se naj-laglje branijo."
■
Sey mour (Zedinje.,7 dr,a ae Mi stringa s tem."da ^ Ceska svoje d. eda ,
Jules Laroche (Fr—ii Vtltorjj soglašamo, da prij mo Ceski njene sedanje meie prav živi v teh mejah tudi no število Nemcev."
Jules Cambon <Kra,J Laroche v predlo« j,. »prejet in je s tem tudi vpr« nje Nemcev na Češkem rešen
Vrhovni svet štirih je o češi mejah razpravljal 4. aprila V in je tudi soglasno sklenil, da obdrže dotedanje češke meje.
Tardieu pri tem opozarja je ravno vprašanje češke m bilo eno izmed zelo maloštevil vprašanj, proti kateremu na k ferencl ni bilo od nobene str nobenega ugovora. Nemška \ da je v spomenici od 18. jur 1919 uveljavljala vse mo* ugovore in pritožbe glede sar odločbe Nemcev v Belgiji, Luksemburgu, v saarskem o« lju, v Alzaciji in Lotaringijj,, lje razne ugovore in pripon glede Schlesvviga, glede vzhodi vprašanj in celo glede Kitaj« Zoper določitev češke meje pa v tej spomenici niti z eno sa besedo ugovarjala ali se sp kakorkoli pritoževala.—Po I Pol.
SLOVENSKA NARODNA PC
PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije ia posebno list Prosveta za kori ter potrebno agitacijo ro društev in članstva In za prq gando svojih idej. Nikakor ne sa propagando drugih p pomih organizacij. Vsaki ganisacija ima običajno i? glasilo. Torej agitatorični do| In naznanila drugih podpor organizacij in njih društev i aa na pošiljajo listu Prosveta

NAROČITE SI RHEVHIK PROSVETO
Po sklepu U. rodna koaveacijo aa lahko naroči na Hit Ptmt«U Ih prikteja adan, dva. trt, ItirI ali pat članov is OM družine k eni aaraf-aiai. List ProavaU ataao aa vso enako, sa *lsa« ali nečlana M* u eno leta« naročnino. Kar pa član! ia plačajo pri aaesauato 91 JI n tednik, m Jlaa ta prištela k naročnini. Torej aedaj ai viraka, ra«, <U )• Ust predrag aa člana 8.N.P.J. List Proaveta la vala iastaiu ta gotovo I« T vsaki družini nekdo, U bi rad čitel liat vsak da«. Cma Usta ProavaU jo:
Za Zdni driava in Kanada. M-M ZaCteere la Ckicara j«.... 17*
1 todalk la..............iN 1 tednik la..............U*
1 tednika la.............Mt t tadnika te.............
S todalko te.............149 I tadnika m.............MJ
4	todnika in............. 1JI 4 todalko te.............tn
5	tednikov te............ mi • tednikov te.....•••••••
Zs Evropo je..............JMŠ
Is polnita spodnji kupen, peiloilta potratno vaote denarja aH Mm« Drdar t planin Ir ai naročite Prosveto, Vat, kl Jo vaša iastniaa.
Pojasnilo:—Vaoloj kakor hitro kateri tek filanov praniha bltt flaa SNPJ, ali te ao proaoll proč od dnailno te bo sahfcaral ism awj tot tednik, bodo moral tiatl član is dotifoa družina, kl ja tako ikopti naročena aa dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upramiltru liita. in obenem doplačati dotično rsoto listu Pro»v«ta. Ako taga bi »m tedaj mora upravnlitvo snlinti datum sa to vsoto naročniku.
PROSVETA, SNPJ. SM7 Sa Lavndala Aro, Ckicaga. IH
Priloženo pošiljam naročnina sa Ust Prosvete vsote I......
1) .......................................ČL drnitvs H...
Naslov .........................................................
Ustavite tednih te ts pripišite k moji naročnini ad sladak mojo družino:
S).........................................& društva it«
S)..«••....»....•.•••..............••••••• »ČL šfsštvs h
4)..................................- -.....čl. društva h
f) •••••••••••»••••••••••••••«••••••••••••• šruštva it-
Meote ,
Nov naročnik ••••••t*.Stna

SPOMIN NA STARO DOMOVINO
44
Naši K
M
raji
ZBIRKA 67 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotiaku na dobrem papirju, v velikosti 5x7Vi inčev
Ta ki asna zbirka, vas stane samo $ J ,
SVADA r I'6.IA7
SIO V KSSKl lK)M
v A«eriki!k
T kajifarnlJ^Olash^NjirpdaJ lahko d^iuJvsakovrstn/tlovenrt^oJ5**
MŠihVriznanihViaatiljav^CaaUrj^
Ta vša rja^ J a r čiča, Preglja, Kmetov^ MU6 tnakeg\?ltd.1*VA \ i®*®' prevoda dal svatovaozaanih mojimi
OoapodarakJTgotpodinj^®.*8
Ljobitolji lepe knjiga naj * cenik kajif, ki jib imamo v zalogi-
CL&S IMRM1« (DtptN.) 21« IMh Slrerl. v#rk