IZDAJA OBČINSKA KONFERENCA SZDLLENART
Tiskano 4400 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje št. 421 —1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov.
]omaco
novice
LETO 4 ŠT. 4 OKTOBER 1987 ti f^ A RT
Ureja urednišlci odbor: Edvard Pukšič, Janez Kurbus, Jože Štravs, Irena Turin, Ivo Štrakl in Marjan Hanl
Glavni urednik: Marjan Toš
Odgovorni urednik: Rudi Lešnik
Lektorici: Cveta Jurišič in Dragica Lovše
ODKRITO IN POŠTENO
V zadnjem času imamo gore informacij o najrazličnejših negativnih pojavih v naši družbi. Slišimo to in ono, beremo o Agrokomer-cu, Paračinu, Vevčanih . . .
Vrstijo se posveti in sestanki, komisije ugotavljajo odgovornost posameznikov, priče smo tudi odstopom. Kam vse to vodi, se sprašujemo?
Smo v odločilnem trenutku, ko bomo morali odkrito in pošteno spregovoriti o resnici, imenih in odgovornosti. Vsesplošno kritizer-stvo povprek in počez ne vodi nikamor. Še posebej odgovorno pa se moramo spopasti z vsemi negativni-
mi pojavi in odkloni v družbi. Imamo namreč veliko primerov etatizma, nacionalizma, potvarjanja zgodovinske resnice o NOB, vlogi partije, vse več pa je tudi poskusov diskreditacije družbene vloge Z K in ostalih DPO. Puščice letijo na vse strani, na tiste, ki so odgovorni in tudi na tiste, ki z vsemi temi pojavi nimajo ničesar skupnega. Vprašanje odgovornosti terja natančen odgovor, kdo je odgovoren in za kaj? Ni sprejemljivo skrivanje za lastnimi plotovi in kazanje s prstom na druge. Izgovori, da so vzroki za težave v določenem manjšem okolju posledica širših razmer, pa tu-
di vselej ne držijo. Kaj smo storili pri sebi, da bi stvari popravili? Poglejmo resnici v oči, pometimo odločno pred lastnim pragom.
Karkoli že, ob upadanju mobilizacijske sposobnosti političnega sistema je treba na široko odpreti vrata vsem koristnim in dobronamernim pobudam delovnih ljudi. Ljudje želijo napredek in so hkrati odločno proti vsakršni uzurpaciji oblasti, odtujenim oblikam odločanja in uporabi administrativnih ukrepov namesto ekonomskih. Želimo si spoštovanje ustavnega reda in zakonitosti, družbenih dogovorov in samouprav-
nih sporazumov. Žal pa doživljamo ravno obratne procese, ki samo podžigajo konflikte. Zaradi vsega tega je tudi vse več korupcije, malverzacij, razočaranj nad političnim sistemom, bega od odgovornosti.
Toda, spoštovani bralci, mar nismo dosegli tudi številnih pozitivnih rezultatov? Na vsem dobrem gradimo naš lepši jutri, vsi, ki po Prešernovi trditvi »v srcu dobro mislimo«, v dobrobit naše lepše in poštene prihodnosti.
Marjan TOŠ
ZLATA JABOLKA PRI LENARTU
Agrokombinat Lenart TOZD Sadjarstvo Selce je v letošnjem letu dal svoje proizvode jabolka in hruške na ocenjevanje komisiji za nagradno ocenjevanje sadja in namiznega grozdja na 24. Mednarodnem jesenskem sejmu v Novem Sadu. Komisijo je imenovala Gospodarska zbornica Jugoslavije — Splošno združenje Kmetijstva in prehrambene industrije v Beogradu. Z svojimi proizvodi so dosegli lenarški sadjarji izjemen uspeh, saj so med 221 razstavljenimi eksponati ponudili 9 in prejeli 7 zlatih medalj in 2 srebrni.
Zlate medalje so prejele naslednje sorte jabolk: JONA-GOLD. ZLATI DELIŠES, JO-NATAN, IDARED, GLO-STER. MUTSL, MELROSE.
Srebrno medaljo pa jabolka
VELISPUR in hruška KLER-ŽO.
Uspeh je bil zaokrožen, ko so prejeli tudi pokal Novosad-skega sejma za šampiona v proizvodnji kvalitete jabolk, saj so to laskavo priznanje prejele le štiri sorodne DO v Jugoslaviji. Poleg TI M A Agrokombinat Lenart TOZD Sadjarstvo Selce, so prejeli te pokale še Agrokombinat Maribor, Gradi-na-Ohrid in AIK Novi Sad.
Torej lep uspeh za sadjarje iz severovzhodne Slovenije, saj sta tako Agrokombinat Lenart in Agrokombinat Maribor (Mariborčani so prejeli tudi 8 zlatih in 2 srebrni medalji) pokazala, da sodita v sam vrh jugoslovanskih proizvajalcev jabolk.
Branko TUŠ
ZA IZJEMEN USPEH TUDI NAŠE ČESTITKE UREDNIŠTVO
KLJUB TEŽAVAM USPEHI
V zaostrenih družbeno ekonomskih razmerah smo v letošnjem letu dosegli velike delovne uspehe na različnih področjih. Uspehi, ki so plod lastnih prizadevanj in tudi širše družbene skupnosti, nam dajejo potrditev, da le ni vse tako črno in brezizhodno in da lahko s skupnimi močmi ter realnim planiranjem dosežemo zastavljene cilje. V besedi in sliki vam želimo predstaviti te rezultate z namenom, da z njimi utrdimo zavest in prepričanje ter optimizem za nadalnji razvoj.
• INDUSTRIJA
V letošnjem letu je industrijska proizvodnja v vseh mesecih visoko nad lansko ravnijo in se je v prvih 5 mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 14%. Letošnja stopnja rasti nam tako obeta uspešno realizacijo industrijske proizvodnje. Kljub kmetijskemu zanačaju občine je le industrija osnovni nosilec razvoja tako v rasti družbenega proizvoda kot v rasti števila zaposlenih. Morda je njen vpliv na razvoj še večji kot v merilu SRS, ker v občini niso posebej razvite storitvene dejavnosti.
SI.l. 1987 je prenehala obstojati Marlesova TOZD Tovarna pohištva in seje vključila v DO IMI KLEMOS. IMI KLEMOS tako vse bolj postaja ključna nosilka razvoja v občini, saj delež števila zaposlenih v tej DO in nekatere proizvodno poslovne kategorije predstavljajo znaten delež gospodar-
stva v občini. Uvajajo novo proizvodnjo delov za avtomobilske motorje iz programa TAM. Prizadevati si moramo, da se v OZD čimprej izvede predvideni program in ustvarijo pogoji za še uspešnejši razvoj ob pomoči širše družbene skupnosti: to je izgradnja proizvodne hale v predračunski vrednosti 5000 MIL. Novi proizvodni program bo omogočal 260 dodatnih zaposlitev. Proizvodi se bodo plasirali izključno na domače tržišče, izvoz pa se bo vršil le preko DO TAM Maribor.
Med drugimi industrijskimi organizacijami združenega dela se v zadnjem obdobju uspešno povečuje proizvodnja v PIKU - TOZD LENART. V letošnjem letu pa je izkazan tudi ugoden poslovni rezultat. Očitno so začetne težave ob novih realiziranih investicijah presežene in TOZD nadaljuje tradicijo poslovno učinkovite TOZD. S ciljem večje učinkovitosti proizvodnje in še boljše kvalitete proizvodov načrtujejo v letošnjem letu modernizacijo strojne opreme v višini 200 MIL lastnih sredstev. UNIOR - TOZD ORODJE prav tako še vedno dosega ugoden trend proizvodnje, pri čemer pa se lanskoletni izredno ugodni poslovni rezultati letos umirjajo. TOZD se že dalj časa pripravlja na dopolnitev proizvodnega programa. Ta pa bo verjetno zopet preložen med drugim tudi zaradi težav pri pridobitvi zemljišč od privatne lastnice.
MARIBORSKA LIVARNA
- TOZD PROIZVODNJA OGREVALNIH ELEMENTOV je skupaj z matično DO v zadnjih letih vložila veliko naporov v dopolnitev proizvodnega programa, glede na to, da osnovnega programa (aluminijasti radiatorji) zaradi proizvodnih stroškov in cene ni možno bistveno širiti. Potekajo prizadevanja za gradnjo proizvodne hale z opremo za proizvodnjo orodij v višini 600 MIL.
Podobna situacija je v TVT BORIS KIDRIČ TOŽD PROIZVODNJA BOJLERJEV, kjer sicer ne širijo osnovnega programa, pač pa asortiman bojlerjev, kjer so doseženi zadovoljivi rezulati in postopen preboj na tuje tržišče. V mesecu novembru načrtujejo novo linijo za brušenje bojlerjev in ureditev odpadnih voda v višini 300 MIL.
Dobre rezultate tako lani kot letos dosega KRISTAL-TOZD IZOLACIJSKO STEKLO LENART, ki je sicer glede na pretežno dejavnost v matični DO uvrščen v gradbeništvo, vendar ga po dejavnosti TOZD bolj uvrščamo v industrijo.
Obrat PEKA za proizvodnjo vrhnjih delov čevljev v Benediktu kljub že utečeni proizvodnji ne dosega ustreznih stopenj rasti proizvodnje, kar je izraz prostorske stiske. Predvideno je bilo, da bo proizvodnja v tem obratu kratkotrajnejša in se bo preselila v nove proizvodne prostore, ki pa jih DO PEKO zaradi poslabšanja finančne situacije še ni začela uresničevati. O začetku izvajanja in obsega te investicije bo znano predvidoma do konca tega leta.
Končno so jo dočakali — novo trgovino KZ v Jurovskem dolu
TRŽNICA PRI LENARTU
Na prostoru med zgradbo starega Rotovža in avtobusno postajo smo uspeli v KS Lenart usposobiti manjši tržni prostor, ki služi za prodajo kmetijskih pridelkov. Na tem mestu je že postavljen prodajni kiosk AGRO-PLOD-RESEN, v katerem prodajajo razne vrste sadja. Postavljeni sta že dve tržni mizi, ki sta na razpolago zasebnim kmetovalcem za prodajo sadja, zelenjave, sadik, ozimnice in podobno. V kratkem bo sprejet odlok o tržnem redu na tem prostoru, v katerem bo točno
določeno, kaj se sme prodajati.
Zapišemo pa lahko že zdaj, da ne bo mogoče prodajati mleka in mlečnih izdelkov ter mesnih izdelkov.
Želimo, da tržni prostor tako kot v drugih mestih zaživi tudi pri Lenartu.
Vabimo vas, da se že letošnjo jesen odločite in s svojimi pridelki zasedete tržni prostor. V primeru večjega interesa prodaje bomo tržni prostor tudi razširili.
SLAVKO JANČIČ
MERCATORJEVA NOVOST - »KLUB MERCATOR«
Od 14. septembra letos lahko vsi občani v posebej določenih prodajalnah, gostinskih objektih, ki sodijo v eno od temeljnih ali delovnih organizacij v sestavu sozda MERCATOR, kupujejo Mer-catorjev-e kupone. Vrednost kuponov je 20, 50 in 100 tisoč dinarjev. Z nakupom kupona dobijo tudi člansko kartico »Kluba Merca-tor«.
Prednost nakupa kupona: nakup kupona je oblika varčevanja, ki kupcu kupona prinaša 50 odstotne obresti, če kupon vnov-či ali kako drugače porabi pred iztekom enega leta od njegovega nakupa. Če pa kupon vnovči po enem letu od nakupa, mu prinaša 100 odstotne obresti (obrestovana vezana vloga). Kupljeni kupon lahko kupec kadarkoli zamenja z gotovino v tisti prodajalni oziroma poslovni enoti Mercatorja, v kateri je kupon kupil in prejel klubsko kartico Lahko pa z njim plačuje vse vrste blaga in storitev. ki jih nudi več kot 1600 prodajaln in drugih storitvenih (gostinski, turistični, storitveni) obratov Mercatorjeve mreže po vsej Sloveniji, pa tudi v Beogradu in v nekaterih krajih sosednje republike Hrvatske. Vsak občan naj si sam izračuna koristnost, ki mu jo nudi geslo: Denar v žepu. obresti pa tečejo. In to poštene obresti.
• KMETIJSTVO
Z izgradnjo kmetijskega skladiščnega centra, zlasti pa z izgradnjo hladilnice Agrokom-binata, bodo dani pogoji za večji razvoj sadjarske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju. To uresničujejo bolj v družbenem sektorju, medtem ko v zasebnem sektorju investicije v nove nasade ja-godičevja zaradi poslabšanih kreditnih pogojev stagnirajo. Na področju živinoreje je opazno rahlo zmanjšanje pitanja telet in mladega pitanega goveda. Stagnira pa tudi tržna pridelava mleka, predvsem zaradi prenizkih odkupnih cen, ki še komaj pokrivajo stroške proizvodnje.
SOZD TIMA AK LENART letos končuje naslednje investicije:
—	obnova sadovnjakov 55 ha v vrednosti 200 MIL,
—	melioracije na 242 ha v vrednosti 260 MIL.
—	postaja s tekočimi gorivi v Sp. Porčiču v vrednosti 25 MIL,
—	hladilno skladiščni center v višini 6000 MIL, ki predstavlja izredne razvojne možnosti kmetijstva v naši občini.
SOZD TIMA KZ LENART letos končuje naslednje investicije :
—	trgovino v Jurovskem Dolu v vrednosti 165 MIL
—	širi zbiralnice mleka v vrednosti 10 MIL
—	nakup 20 ha zemlje v vrednosti 50 MIL
—	izvedene investicije pri zadružnih kmetih na področju melioracij, agromelioracij, govedoreje, prašičereje, sadjarstva, vinogradništva, nakupa plemenskih telic, kmečkega tu-
rizma, mehanizacije, komasacij in proizvodnje jagodičevja v skupni vrednosti 675 MIL.
• TRGOVINA, GOSTINSTVO IN TURIZEM
Promet v trgovini na drobno je v občini v letu 1986 in na začetku leta 1987 ugodno naraščal. kar se je odražalo v poslovnem rezultatu nosilca te dejavnosti v občini MERCATOR-POTROŠNIKU. Tako je bila v tej delovni organizaciji po večletni izgubi izkazana v letu 1986 zadovoljiva akumulacija, vendar še vedno posluje v pogojih. ki ji ne omogočajo modernizacije trgovskih poslovalnic v nekaterih trgovsko najslabše urejenih centrih krajevnih skupnosti. V letošnjem letu je načrtovan nakup zemljišča za izgradnjo trgovine v Jurovskem Dolu, kjer so pogoji neprimerni za opravljanje trgovske dejavnosti.
V gostinstvu je ponudba v tem letu nekoliko izboljšana.
Opaziti je večjo skrb za goste s pestrejšo ponudbo in z nekaterimi novimi pristopi, kar je vplivalo na izboljšanje poslovnih rezultatov v družbenem sektorju. Izpadle pa so nekatere načrtovane investicije, čeprav se je število obratov A K - TOZD GOSTINSTVO in TURIZEM nekoliko povečalo. Veliko pridobitev v turistični ponudbi pomeni Maistrova klet v Zavrhu v vrednosti 100 MIL.
V pripravi je dokumentacija za gostilno v Benediktu in razširitev zmogljivosti gostišča Črni les, zlasti nočitvena ponudba, ki je v občini praktično nimamo. Letos bo tudi zgrajen bife na avtobusni postaji v Lenartu v vrednosti 150 MIL.
• DROBNO GOSPODARSTVO
Razvoj je zadovoljiv zlasti na področju zasebnega avto-prevozništva in gradbeni obrti, pomanjkljiv pa na področju
Pogled na del moderne hladilnice za sadje v Sp. Porčiču pri Lenartu
osebnih storitev in kooperacij-ske proizvodnje. V zadnjih letih so bili vloženi veliki napori za gradnjo delavnic v obrtni coni v Lenartu, ki pa je bila deloma nenamensko izkoriščena.
Ker ni možno urediti obrtne cone v večjem obsegu, bo treba iskati prostor za proizvodnjo in storitveno obrt v manjših conah, ob tem pa izvajati tudi fleksibilnejšo davčno in kreditno politiko.
• GRADBENIŠTVO
CENTROVOD PGMP v
zadjih letih išče najustreznejši proizvodni program. Zaenkrat se ukvarja tako s kovinsko kot gradbeno proizvodno dejavnostjo. Na področju kovinske proizvodnje so bili doseženi le delni rezultati. Več uspeha je bilo doseženega v zadnjih 2 letih na področju gradbeništva, pa tudi pri izdelavi termoizola-cijskih ometov.
V letošnjem letuje DO razvila tudi montažo na terenu, kjer kooperacijsko sodeluje z nekaterimi večjimi gradbeno-mon-tažnimi podjetji. Zato je bistveno povečala število zaposlenih, čeprav je večje število delavcev iz drugih republik. Podjetje si prizadeva najti nov proizvodni program v kovinski dejavnosti in v tem cilju že poslovno izvaja prvi del tega programa, bistveno pa namerava zvečati tudi proizvodnjo termoizolacij-skih ometov.
Vsi zneski so navedeni v novih milijonih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ZHKS V ROKAH KMETOV
Zadružna h-anilno kreditna služba Lenart je samostojna finančna organizacija, ustanovljena z namenom, da zagotovi učinkovito zbiranje prostih sredstev kmečke populacije na območju TI M A Kmetijske zadruge Lenart. s tem pa nudi združenim kmetom in njihovim proizvodnim skupnostim sredstva za potrebe njihovega proizvodnega sodelovanja. Narr.en ustanovitve se odraža tudi v težnji, da se s krediti pomaga članom in kooperantom KZ.
1.1. 1987 so na podlagi Zakona o celotnem prihodku in dohodku tudi HKS morale poslovanje prilagoditi novemu obračunavanju tako imenovanih realnih obresti. Za kmetijstvo je bil to hud udarec, vendar je na osnovi trezne presoje kaj kmalu prišlo do spoznanja, da takšen način obračunavanja obresti v ZHKS ni realen. Koncem junija je bila objavljena sprememba zakona, po katerem ZHKS niso več dolžne za kredite, ki jih dajejo iz svojih hranilnih vlog, obračunavati obresti v višini vsakokratne stopnje rasti cen industrijskih proizvodov. Še vedno pa velja 107. člen zakona, kar pomeni, da tudi za ZHKS še velja revalorizacija po zakonu, razen v tem, da niso dolžne obrestnih mer določiti in obračunavati najmanj na ravni industrijskih cen. HKS morajo še naprej vse sprejete in plačane obresti obravnavati kot revalorizacijske.
Sprememba zakona je stopila v veljavo 1. 7. 1987. Glede na to, da je Zakon vel al v prvem polletju tudi za ZhKS, ta ne more obresti, ki so jih kreditojemalci plačali za I. polletje, zniževati ali vračati.
Po 1. 7. 1987 lahko HKS odobravajo (seveda, če stanje hranilnih vlog to dopušča) kredite vsaka po svoji presoji in odločitvi, obresti pa morajo biti najmanj tolikšne, da bodo pokrite pasivne obresti in stroški poslovanja.
V skladu s pravilnikom o kreditni dejavnosti ZHKS Lenart, pravilnikom o oblikovanju in porabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje, ter na osnovi zgoraj navedene spremembe interventnega zakona, je zbor delegatov ob podpori izvršilnega in kreditnega odbora sprejel na združeni seji dne 8. 9. 1987 sklep o oblikovanju novih obrestnih mer, ki se od 1. 7. 1987 dalje uporabljajo v ZHKS Lenart:
—	krediti, namenjeni za proizvodnjo (hlevi, nasadi, melioracije, nakup zemlje) 30%,
—	kreditiranje prve nabave ali zamenjava nad 10 let stare mehanizacije, dokup let za pokojnino 40 %,
—	kreditiranje druge mehanizacije, kmečkega turizma in male obrti 75 %,
—	kreditiranje stanovanjske gradnje (250% na lastna sredstva) s tem, da se začetna obrestna mera po vsakem 3. letu odplačevanja poveča za 50 % (4. leto znaša 7,5 % itd.). 5 %.
Vse kreditne pogodbe do 30. 6. 1987, ki vsebujejo klavzulo o spremenljivi obrestni meri in so bile v skladu s prejšnjo obrestno politiko v ZHKS in zakonom odobrene, ostanejo še nadalje vodene po obrestni politiki iz leta 1986 (hlevi 40 %, mehanizacija 43 %). Šele krediti, odobreni v skladu z novimi pogoji pravilnika o kreditni dejavnosti, bodo tretirani v skladu z novo obrestno politiko.
Kreditni odbor ZHKS lahko v okviru razpoložljivih sredstev prosilcem odobri kredit do višine 450 % predračunske vrednosti investicije le v primeru, če ta izpolnjuje naslednje pogoje:
1.	da ima s KZ sklenjeno pogodbo o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju,
2.	da je vlagatelj HKS, oz. da se prosilcu denar za prodane tržne viške nakazuje na hranilno knjižico pri ZHKS,
3.	da ima preostala sredstva (50% lastni delež) pri investiciji izkazana na hranilni knjižici HKS in
4.	da je iz prometa predhodnega in tekočega leta možno sklepati, da je kreditojemalec kreditno sposoben.
Razmere v kmetijstvu so iz dneva v dan slabše. To občutimo tudi v ZHKS. Nestabilna politika kmetijstva se odraža v padcu hranilnih vlog vlagateljev (kmetov in delavcev KZ). Sredstev za kreditiranje je vsak mesec manj na razpolago, saj kmetje stežka poravnavajo svoje sprotne obveznosti iz lastnih prihodkov. Trenutno v ZHKS Lenart ni na voljo kreditnih sredstev, izboljšanja pa v sedanjih pogojih ni pričakovati. Razlog več za znižanje stanja hranilnih vlog pa je iskati tudi v sorazmerno dolgem proizvodnem ciklusu, saj kmet. ki v jeseni seje, šele naslednje poletje žanje.
Kljub vedno težjemu položaju kmetijstva pa nam v skladu z investicijsko in proizvodno usmeritvijo TI IVI A Kmetijske zadruge Lenart in letnimi plani v ZHKS vsaj do neke mere uspeva prispevati svoj delež k nadaljnjemu razvoju kmetijstva v občini Lenart.
Silva Jelič
PROIZVODNJA
V	LETU 1987
IN PLAN ZA LETO 1988 V TIMA KZ LENART
Vedno večji razkorak med odkupnimi cenami kmetijskih proizvodov na eni in reprodukcijskim materialom in opremo in drugimi stroški (obresti, voda, elektrika itd.) na drugi strani postavlja kmetijskega proizvajalca v vse težji položaj. Kljub pripravljenosti in nuji po večji proizvodnji in ustvarjanju dohodka kmetovalci sčasoma izgubljajo voljo in moč, kar se odraža pri zadrževanju obstoječe proizvodnje oziroma rahlega padca.
Zadnji dve leti so se močno zaostrile razmere v pridelovanju mleka. Trinajst let je bil letno povečan odkup mleka preko 500.000 litrov, dočim je v-lanskem letu prvič padel v primerjavi z letom 1985. Krava je osnova v go-vedorejski proizvodnji, zato je podatek še toliko bolj zaskrbljujoč.
Kljub večjemu pridelku pšenice v letu 1987 v Kmetijski zadrugi nismo uspeli izpolniti obveznosti po samoupravnem sporazumu. K temu je delno doprinesla svoj delež koruza, ki ji je cena skokovito narasla v času žetve, delno slabo vreme proti koncu žetve, toča in vse večja poraba pšenice za lastno uporabo na kmetiji. Po podatkih je odkupljeno neto 966 ton pšenice.
Zimska pozeba je povzročila precejšen izpad pri proizvodnji robide, delno pa tudi neurje in toča. Tudi proizvodnja ribeza je pod planirano.
Zadnjih nekaj mesecev so se zaostrile razmere v svinjerejski proizvodnji. Poleg hitre rasti drugih stroškov so zadnje podražitve krmil napolnile mero zlasti pri pujskih. Na to so organizirano opozorili rejci plemenskih svinj 14. septembra letos, čeprav je že takrat tekla organizirana akcija preko posebne komisije v SOZD TIMA z Intervencijskega sklada mesta Maribora, da bi s posebno pomočjo omilili nastalo situacijo. Gre za začasno rešitev, da bi obdržali sedanji stalež plemenskih svinj.
V	Kmetijski zadrugi si prizadevamo, da bi v zaostrenih razmerah vsaj zadržali sedanji nivo proizvodnje tam, kjer je ni možno trenutno povečati.
Skupna prizadevanja bi morala biti, da ohranimo to, kar smo v prejšnjih letih uspeli doseči. Zavedati se moramo, da kmetijstvo samo ne prenese reševanja socialne politike.
Smo tik pred jesensko setvijo zim-nih žit, zlasti pšenice. V Kmetijski zadrugi bomo zagotovili potreben reprodukcijski material (seme. mineralna gnojila, zaščitna sredstva in drugo), da bi setev normalno potekala.
Glede na vsako letno vključevanje novih melioriranih površin v redno proizvodnjo, moramo s tržno proizvodnjo odkup pšenice spraviti na 1000 ton, oziroma še nekaj čez, da bodo vložena velika družbena sredstva upravičena. Za tržno organizirano proizvodnjo se pripravljajo dodatni regresi, ki še niso dokončno določeni.
V občinskem središču smo dobili lepo urejeno in obnovljeno bencinsko črpalko
Leopold Hameršak
Družina Kraner iz Zamarkove
Konji so velika ljubezen tudi bodočih kmetovalk na Kranerjevi domačiji
NA OBISKU PRI KRAMERJEVIH V ZAMARKOVI
KO JESENSKO SONCE POSIJE NA PRIDNE LJUDI, KONJE IN TRAKTOR . . .
Kot da se poletje še ne kani posloviti in se namerava zavleči še tja v sredo cktobra, je kazalo tistega lepega, pozno septembrskega dne. Na s soncem obsijanem velikem kmečkem dvorišču pa ob lepo urejeni domači hiši sodoben traktor, tam zadaj pa kot spomin na stare zlate čase štirje konji . . . Včasih jih kar pozabljamo, včasih jih kar po krivici zapostavljamo in — kot da ne vemo več, kako so nekoč vlekli vozove, _pluge in pomagali na kmetijah — polagamo vse upe samo v sodobnost današnjega kmetovanja s traktorji, kombanji in priključki ... Pri Kranerjevih v Partinju smo. Mlad gospodar, 37 letni Jože Kraner, ki je pred petimi leti prevzel kmetijo z bogato tradicijo, pa dobro ve, da brez konjev pri njih ne bi bilo vsega tega, kar imajo danes in kar so imeli nekoč. Zakaj konji so pri Kranerjevih tradicija tako kot delo na obsežni kmetiji.
»Resnično si ne bi znal predstavljati našega življenja brez konjev, kajti pri nas so že od nekdaj.
Danes imam še 4, med njimi pa sem najbolj ponosen na kobilo Gordano, ki je pred kratkim prejela prvo nagrado na slovenski razstavi konj v Ptuju. Kar 7 žrebet smo imeli v našem konjskem hlevu v zadnjih desetih letih, 3 pa so bili odkupljeni kot plemenski žrebci. Tako je tudi z letošnjim konjskim naraščajem pri naši hiši ...« Tako z veseljem in srcem govori mlad, z zemljo povezan kmet Jože, ki ga sicer
pri domači zadrugi poznajo tudi kot dobrega poljedeljca in živinorejca.
»Nasploh ima živinoreja pri nas pomembno mesto. Od nekdaj smo pitali živino in že lep čas oddajamo mleko. Res je sicer, da so današnje razmere v slovenski živinoreji marsikaterega dobrega proizvajalca vrgle s tira, kot pravimo po domače, toda z veseljem do dela in vztrajnostjo nekako gre. Seveda pa moram poudariti, da dolgo z en-tuziazmom in veseljem ne moreš živeti in vsa sreča, da nas je pri hiši več, ki s skupnimi močmi in s pridnim delom premagujemo vse te težave. Ko tako poslušamo Jožeta in ob njegovih preudarnih stavkih gledamo po kmetiji, nam
pogled obstane na urejenem hlevu, mehanizaciji, lepi domačiji, živini, na razposajenem kužku. Jože pa, kot da bere naše misli, hitro doda:
»Ja, ja. Nekoč smo še nekako zidali, opremljali, najemali kredite, danes pa . . . Investicij v kmetijstvu skorajda ni, ker obresti previsoke, ker jii mlad človek kljub svojim pridnim rokam ne zmore ob vse večjih številkah. Če pa k vsemu prištejemo še razmere v živinoreji, v naši mlečni proizvodnji in kmetijstvu sploh, bi bilo resnično skorajda bolje vse skupaj zapustiti!« Toda, ko se spomnimo 60 tisoč litrov mleka, ki ga pri Kranerjevih oddajo na leto, ali od 160 do 200 litrov na dan, ko vidimo lepe ži-
vali, konje in urejeno kmetijo, res ne moremo pomisliti na morebitno resničnost zadnjih Jože-tovih besed. Kajti pri Kranerjevih sta zemlja in navezanost na njo del življenja, del veselja in del vsakdanjih tegob. In ko smo odhajali, smo bili prepričani, da Kranerjevi za nič na svetu ne bi zapustili dobre in lepo urejene kmetije, štirideset krav, štirih lepih konjev, travnikov in sadovnjakov, njiv in ... in sonca, ki si ga v teh jesenskih dneh želijo kot takrat sredi poletja ali morda še bolj! Saj je prav jeseni toliko dela, da se včasih ne vidiš iz njega, pravijo pri Kranerjevih.
B. Čepe
VETERINAR VAM SVETUJE
NAROČANJE OBISKOV NA DOMU
Uporabniki veterinarskih storitev ste velikokrat v stiski, kako popoldan ali ponoči poklicati dežurnega veterinarja. Sistem prijavljanja obiskov na domu se je v zadnjih letih večkrat menjaval, predvsem zaradi razvoja telefonije v naših krajih in uvajanja UKV tehnike v komuniciranju med veterinarji na terenu.
Načini naročanja obiskov na domu so naslednji:
— na veterinarski postaji Lenart je delovni čas za stranke vsak dan od 7. do II. ure, tudi ob sobotah. V tem času lahko naročite obisk na domu osebno ali na telefonsko številko veterinarske
postaje Lenart - 74-212,
—	druga možnost je, da naročite obisk na telefonsko številko veterinarskega zavoda Maribor - 25-821. Ob delavnikih velja klic od 7. do 20. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7. do 19. ure,
—	po 19. oziroma 20. uri, do 7. ure zjutraj pa kličite na telefonsko številko Centra za obveščanje in javljanje v Mariboru — 985, kjer boste dobili številko dežurnega veterinarja v Lenartu. Ta-številka je ponoči izobešena tudi na veterinarski postaji v Lenartu.
Ivan Čuček, dipl. vet.
VELIKA ZBIRALNA AKCIJA »ČLOVEK-ČLOVEKU«, »SOLIDARNOST NA DELU«
V	oktobru bodo aktivisti Rdečega križa v veliki solidarnostni akciji »človek-človeku« zbirali denarne prispevke za pomoč bolnim in starejšim, socialno ogroženim in invalidnim osebam ter otrokom.
Priključite se tudi vi sto-tisočem našim občanom, ki so že v podobnih akcijah Rdečega križa pokazali visoko zavest za solidarnost in humanost ter dragocene vrednote pomagati sočloveku. Zaključek velike solidarnostne akcije bo 22. oktobra 1987. Če vas bo v teh dneh obiskal aktivist RKS, odkupite tudi vi zahvalni-co, ki smo jih tiskali v vrednosti 1.000,500, 100 in 50 din. Zahvalnica je hkrati tudi potrdilo za darovani prispevek. Sredstva za dejavnost RK pa lahko nakažete tudi na žiro račun Rdečega križa št. 51850-678-82175.
S svojim prispevkom boste omogočili uresničevanja humanitarnih programov.
V	imenu vseh, ki bodo iz tako zbranih sredstev dobili pomoč hvala.
Rdeči križ Slovenije Občinska organizacija Lenart
PRIREDITVE OB II. DELU REPUBLIŠKEGA SREČANJA PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV
Drugi del republiškega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov v občini Lenart je bil izveden 3. oktobra 1987. Osrednji prireditvi pa sta bili:
—	»Literarno sobotno popoldne« s predstavitvijo izbranih tekstov Cankarja, Kraigherja, Brnčiča in treh izbranih avtorjev začetnikov v izvedbi članov SNG Maribor;
—	okrogla miza na temo »Literarno ustvarjanje kot gibalo v družbenem in kultur-
nem razvoju«, kjer so sodelovali predstavniki Društva slovenskih pisateljev iz Ljubljane in Maribora in trije avtorji — začetniki.
V razgovoru smo poskušali prikazati razpetosti, ki obstaja v naši družbi v sedanjem času, izpostaviti vlogo slovenskega društva in njegovo družbeno angažiranost. Z določeno pozornostjo smo želeli osvetliti vlogo literature pri razvoju kulture, in povdariti pomen kulturne vzgoje v osnovnih šolah.
da bo več zanimanja (in tudi sposobnosti) za ljubiteljsko kulturno delo in več odziva na zahtevnejše kulturne prireditve.
V okviru srečanja je bila odprta razstava del otroške likovne kolonije »Maks Kavčič« in likovnega društva iz Lenarta, v domu kulture pri Lenartu pa je bila monodrama »Blagi pokojnik, dragi možje« v izvedbi igralke Polone Vetrih iz Ljubljane.
D. Čobec
NA POTI DO USPEHOV
VOKALNI KVINTET »ŠTAJERCI«
V okviru K.UD »Radko Smiljan« pri Lenartu deluje tudi vokalni kvintet »ŠTAJERCI «, ki ga vodi pevovodja Darko Škerget, sicer učitelj glasbene vzgoje na osnovni šoli Jurovski Dol. Kvintet sestavljajo Jože Golob iz Gradišča, Darko Škerget iz Lenarta, Maks Ribič iz Lenarta, Janez Perko iz Lastomercev in Branko Hruševec iz Voličine.
Fantje marljivo delajo že od aprila 1985. Nastopajo na številnih proslavah in prireditvah v občini Lenart. Imeli so že samostojni koncert v Lenartu, uspešno pa so nastopili tudi v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Racah in na srečanju majhnih vokalnih skupin v Vačah pri Litiji. Pojejo narodne, umetne in partizanske pesmi. Snemali so že za radio Maribor, v kratkem pa bodo nastopili še v sosednji Avstriji.
Pokrovitelj kvinteta »ŠTAJERCI« je obrtno združenje iz Gornje Radgone.	Marjan Toš
l* 'žO**
VI
Most pri Jurovskem dolu — nejevoljo ljudi je popravila dolgo pričakovana gradnja. Nov most bo trdnejši
MLADI PIŠEJO
ZDRAVNIKI SVETUJEJO

NASA NOVA SOLA
Učenci Osnovne šole Cerkvenjak smo se letos začetka pouka še posebej veselili, kajti vedeli smo, da nas bo v šolskem letu čakala nova šola z lepimi ter svetlimi učilnicami in telovadnico. Kar verjeti ne moremo, da se je uresničila naša dolgoletna želja. Vsa leta je imela razredna stopnja pouk na stari šoli, ki je bila zgrajena leta 1905. Pogoji za učenje so bili na tej šoli resnično slabi.
Sedaj pa se od te šolske zgradbe, v kateri smo se tudi veliko naučili poslavljamo.
Nova ŠOLA ima deset sodobno opremljenih učilnic, moderno kuhinjo z jedilnico, večnamenski prostor, pionirsko sobo, knjižnico in potrebne poslovne prostore. Tudi zunaj je lep pogled na novo šolo. Od začetka se mi je zdela zunanjost zgradbe preveč razčlenjena in razgibana, sedaj pa mi je to všeč, ker se ravno v tem skriva vsa lepota cele stavbe. Sredstva za izgradnjo je prispevala Republiška izobraževalna skupnost; veliko pa so pripomogli delovni ljudje občine Lenart s samoprispevkom. Zavedamo se, da je :o ena največjih pridobitev v naši krajevni skupnosti, zato se bomo trudili, da jo bomo ohranili takšno, kot je sedaj, kajti tudi generacije, ki prihajajo za nami, bodo srečne, če se bodo učile v lepih in čistih prostorih.
Marta LORENČIČ, 7. a OS CERKVENJAK
Sodobna »učilna zidana« v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah
PISMA BRALCEV
PRIZADEVNI LJUDJE V MODREM
Ni dolgo tega, odkar sem se oglasila na PM Lenart z izredno malo upanja, da mi bodo lahko pomagali. Izpred hiše nam je ponočni potnik odpeljal »dobro« spravljen moped. To se je zgodilo v zgodnjih jutranjih urah. Dežurni miličnik tov. Milan Pivljakovič je skrbno zapisal potrebne podatke ter mi na-pol v šali povedal, da mi bodo že javili, če bodo kaj odkrili. V mislih sem že odpisala to materialno vrednost, s katero mladina povzroča često-krat sebi in drugim škodo, staršem pa velike sitnosti.
Nisem mogla verjeti, da je resnica, ko me je v službo že naslednji dan poklical miličnik tov. Milan Bračič ter me obvestil, da naj na postaji milice prevzamem moped. Bolj kot dejstvo, da smo dobili nazaj skoraj nov moped, sem bila
prijetno presenečena nad izredno vestnim odnosom do strank in hitrim ukrepanjem naših miličnikov. Želim se po tej poti zahvaliti delavcem PM Lenart, posebej še tov. Milanu Bračiču, ki je odkril že dobro spravljiv moped, »varno« zakopan pod listjem.
Ljudje smo prepogosto nagnjeni k temu, da ne skoparimo s kritiko, pa če je upravičena ali ne, posebno še, če gre na račun delavcev javnih in družbenih služb. Dostikrat pa se ne zavedamo, da morajo ti ljudje vložiti ogromno truda in energije pri svojem delu, preden nam občanom pride v zavest, da vendar dnevno opravljajo odgovorne in pomembne naloge ne le za posameznika, temveč tudi za širšo družbo.
Emilija ŠUMAN IZ LENARTA
ZDRAVSTVENI DOM MARIBOR TOZD ZV LENART
V tem prispevku želimo občane seznaniti z nekaterimi določili posebnega dogovora — SS, s katerim določamo postopke in način uresničevanja pravic do zdravstvenih storitev, ki jih imamo vsi uporabniki v SR Sloveniji. Velja torej za vse uporabnike — delavce, druge delovne ljudi, upokojence, družinske člane in druge občane in za vse izvajalce zdravstvenega varstva (zdravnike, medicinske sestra in druge delavce v zdravstvu).
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva in dolžnost zagotavljati možnosti za njegovo uresničevanje. Vsak je tudi dolžan skrbeti za svoje zdravje in ne sme ogrožati zdravja drugih.
Če je potrebno v postopku uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva ugotoviti zdravstveno stanje uporabnika, določiti ukrepe, ki so povezani z zdravljenjem, dati strokovno zdravniško mnenje ali ugotoviti druge okoliščine, ko je uporabnik upravičen do določene zdravstvene storitve in do socialne varnosti in če tako določa samoupravni sporazum, ugotavljajo stanja, določajo ukrepe ter dajejo izvide in mnenja:
1.	zdravniki kot posamezniki,
2.	konzilij v osnovni zdravstveni dejavnosti,
3.	konzilij bolnišnice ali oddelka bolnišnice,
4. konzilij klinike, inštituta ali druge univerzitetne zdravstvene organizacije.
Neposredna uresničljivost zdravniških odločitev nalaga posameznemu zdravniku in konzilijem veliko družbeno odgovornost, ki ni le strokovna in moralna, ampak je tudi materialna. Za vsako odločitev morajo namreč delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje zagotoviti potrebna sredstva.
Pri tem imajo posebno odgovornost zdravniki v osnovni zdravstveni dejavnosti, ko odločajo o napotitvi k specialistu ali v bolnišnico, o odsotnosti z dela itd. Poleg zdravja uporabnikov morajo varovati in smotrno uporabljati tudi njihova sredstva. Zato se je po-
trebno odločiti za specialistične preglede ali za napotitev v bolnišnico ali za upravičenost do odsotnosti z dela ali za zdravilo, ortopedski pripomoček itd. le tedaj, ko to resnično narekujejo medicinski razlogi, ne pa drugi vplivi (denimo želje in pritiski uporabnikov, socialne razmere, sorodstvene in prijateljske zveze itd). To je1 še zlasti pomembno v obdobju gospodarske stabilizacije in ko moramo omejevati vse tiste porabe, vštevši sredstva za zdravstveno varstvo.
Po ustavi in po zakonu ima občan pravico, da svobodno izbira zdravnika in zdravstveno organizacijo, v kateri se bo zdravil, praviloma v najbližji zdravstveni organizaciji.
Ko občan zboli ali potrebuje zdravniški pregled oziroma drugo zdravstveno storitev, povsem svobodno izbira, po svoji presoji in želji, zdravnika ali zdravstvenega delavca v osnovni zdravstveni dejavnosti. Ta izbira ni omejena na zdravstveni dom v občini njegovega bivališča ali zdravnika v obratni ambulanti njegove organizacije združenega dela ali kakršnimikoli drugimi pogoji. Skladno z načeli varčnega ravnanja bi moralo občana pri izbiri voditi načelo in dolžnost, da izbere zdravnika v najbližji zdravstveni organizaciji. Če tega ne stori, je dolžan sam poravnati večje stroške, ki bi s tem nastali. V nobenem primeru pa mu te pravice ni mogoče odreči.
Uporabnik praviloma ne more zamenjati zdravnika, ki si ga je izbral, pred iztekom enega leta.
Uporabnik lahko zamenja izbranega zdravnika, če ni zadovoljen z zdravljenjem ali z odnosom, če spremeni kraj zaposlitve ali bivališča, če se spremeni njegov delovni čas ali delovni čas zdravnika ter v primerih, ko bi prišlo do nesoglasja z zdravnikom. V morebitnem sporu med uporabnikom in zdravnikom odloča o izbiri ali zamenjavi zdravnika pristojni organ zdravstvene ustanove.
Dr. Dušan Markoli
Gasilski dom v Cerkvenjaku neracionalni?
— ali nismo včasih nekoliko
IZ ŠPORTA
LEP USPEH SLOVENSKIH GORIC IZ VOLIČINE
V letošnjem letu je v malem nogometu sodelovalo 40 ekip iz celotne Slovenije v Slovenskem regionalnem pokalu — SRP '87, od tega tudi 4 lenarške ekipe. Pred zadnjim turnirjem, ki je bil 10. 10. 1987 v Vitomarcih, si je finalni nastop (v finale se uvrsti 11 najboljših ekip iz serije 12. turnirja po celotni Sloveniji) že zagotovila ekipa Slovenskih goric iz Voličine. Vsaka ekipa ima možnost sodelovanja na 4 turnirjih, ekipa iz Voličine pa je sodelovala na turnirjih v Žalcu — 2. mesto, v Kopru — 2. mesto, v Voličini 3. mesto v skupini in v Križevcih 2. mesto v skupini.
Tako so sedaj trenutno v skupnem seštevku na 5 — 8 mestu in se tako uvrstili na zaključni turnir 12 najboljših ekip iz Slovenije. Podoben uspeh so igralci sicer že osvojili lansko leto (končno uvrstitev 6. mesto — SRP 86), vendar v letošnjem letu nastopa neprimerno večje število ekip.
Branko TUŠ
OTROCI - ZELENO STEBLO NAŠE BODOČNOSTI_
30 LET VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE »MARICE KERENČIČ« LENART
Letos mineva 30 let, odkar smo zaorali ledino na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok v Lenartu. S požrtvovalnostjo in vztrajnim prizadevanjem širše družbene skupnosti smo dosegli od njenih začetkov pa do danes lepe uspehe, ki so nam lahko samo v ponos.
Otroški vrtec v Lenartu je pričel s svojim delom 22. II. 1957. Takrat je bilo v vrtcu na Ptujski cesti 25 otrok. Število otrok se je iz leta v leto večalo, vendar je bil to do leta 1969 edini vrtec v Lenartu. Tega leta je Republiška skupnost otroškega varstva Slovenije ustanovila tudi vrtec za kmečke otroke v Selcih. To je bil tudi prvi tak vrtec v Sloveniji. Za namene vzgoje in varstva je bila adaptirana stara kmečka hiša, ki seje spremenila v prijeten in zdrav dom za otroke iz Selc. V letu 1971 sta bili adaptirani še dve hiši za namene otroškega varstva, ki pa že takrat nista ustrezali svojemu namenu. To sta bila vrtca v Zg. Ščavnici in Gradišču. V Lokavcu je Osnovna šola odstopila razred za predšolske otroke. v Benediktu pa je bil zgrajen nov enoodelčen Marlesov vrtec. Tudi v Lenartu je bil 1972 zgrajen nov vrtec s kapaciteto 72 otrok, vendar je v njem našlo drugi dom kar 100 otrok. V tem vrtcu smo odprli tudi prvi jaslični oddelek.
Potrebe po vzgoji in varstvu predšolskih otrok pa so se kazale še v Ju-rovskem Dolu, kjer je bila leta 1976 adaptirana stara kmečka hiša. V KS Cerkvenjak pa krajani niso odstopili od zahteve po novogradnji in so tako že leta 1978 dobili nov, klasično grajen vrtec.
Z naglim industrijskim razvojem Lenarta in priseljevanjem mladih družin, so se v Lenartu ponovno pojavile potrebe po širitvi dejavnosti. Tako smo v letu 1979 odprli vrata mnogim otrokom v novem petoddelčnem vrtcu v Lenartu. Kapacitete pa še vedno niso zadoščale, posebno za najm-
lajše. Potrebe so postajale vse večje. Tako smo v letu IJ86 s pomočjo družbe, delovnih organizacij in krajanov, pridobili prizidek za 40 malčkov. Vsi vrtci v Lenartu in v enotah so polno zasedeni.
Sedaj, v letu 1987. ko praznujemo 30 let našega obstoja, je v VVO Lenart in v naših enotah vključenih 430 otrok v 22 oddelkih in 160 otrok v 6 oddelkih priprave za šolo. Zaposlenih je 57 delavk. Vse vzgojiteljice imajo opravljene strokovne izpite in vse varuhinje šolo za varuhinje. Kadrovskih težav nimamo, d« lamo v 9 zgradbah, dve od njih sta last stanovanjske skupnosti in za namene otroškega varstva nista primerni. V KS Gradišče se bomo že v tem letu preselili v nove prostore in tako otrokom zagotovili normalne pogoje za zdravo rast in razvoj, kar je zopet velika pridobitev tako za VVO kot za otroke in starše iz te KS.
Poleg redne dejavnosti so v naši občini še zelo razvite dejavnosti za vse tiste otroke, ki niso zajeti v VVO. To so cicibanove urice, 80 urni vzgojni programi in razne druge oblike vzgojnega dela, kot so programi ob Tednu otroka. Novem letu. lutkovne predstave in drugo. Menimo, da so nam ta družbena prizadevanja in ta skrb za našega predšolskega otroka uspeli in da smo na pravi poti. da bomo s podobnimi oblikami vključevali kar največ otrok v vsaj eno izmed oblik vzgoje, namenjeno našemu otroku.
Vzgoja naših najmlajših, ki so nam jih starši zaupali, je hkrati težka, odgovorna in lepa naloga. Brez razumevanja želja in potreb mlade generacije ne moremo biti dobri vzgojitelji. Morda je naše delo v družbi še premalo cenjeno in spoštovano. Moč, da nadaljujemo, pa vedno znova najdemo v srečnem in brezskrbnem smehu naših otrok, v njihovem napredovanju, za katerega vemo, da je tudi sad naših prizadevanj.
OBISKAL! SMO VALHOVO KOVAČIJO V BENEDIKTU
EN KOVAČ KONJA KUJE...
Valhove kovačije v Benediktu ni težko najti. Stoji na lepem mestu, ob asfaltni cesti, tik ob gasilskem domu. V času našega obiska so z dvorišča ravno odpeljali lepo izdelan kmečki voz. Kovač Karel Valh, sicer nekoliko tih, nam je povedal, da se počasi odpravlja v zaslužen pokoj. »Morda še leto ali dve, potem pa ne bo več šlo. Pa saj je tudi dovolj dolgo, celih 34 let že vztrajam v tej svoji kovačiji« je pripomnil.
V uk je odšel sredi vojne vihre, leta 1943 k mojstru Močniku na Zg. Ščavnico. Tam je okusil vse sladkosti in grenko-
be vajenca. Po končani vojni je leta 1946 uspešno končal vajeniško dobo in opravil izpit. Nato je postal po celih 6 letih pomočnik. Leta 1952 je kupil hišo in nekaj zemlje v Benediktu 17, kjer vztraja še danes. Pred leti je bilo v njegovi delavnici izredno živahno. Imel je vajence, pomočnike. Zdaj je ostal sam in vztraja. »Do konca, če bo le še zdravje dopuščalo«, je povedal, ko sva kramljala pod košato jablano na njegovem dvorišču. »Tudi sin je nameraval ostati v obrti, a je ta čudna davčna politika opravila svoje. Veste, ne morem razumeti, dav-
Kovaški mojster Karel Valh iz Benedikta: »Ta nesrečna davčna politika .. .«
kov za nazaj. Kaj bi mi porekli vi, če bi vam pred letom izgoto-vljen plug letos še dodatno zaračunal. Smešno, mar ne?« Karel Valh pravi, da ne želi kritizirati, ampak opozoriti na nekatere odprte probleme. O drobnem gospodarstvu in možnostih po njegovem mnenju vse preveč govorimo, premalo
pa storimo, da bi lepe obljube prenesli v stvarnost. Možnosti na tem področju so tudi po njegovi oceni velike. In še tole. Mojster Karel vam izdela vse, kar želite. Plug, brano, ograjo, žeblje, stopnice, vrata ... in še konja vam obuje. Žal je teh vse manj, tako kot kovačev. Kakšno naključje.	M. T.