STANE SEVER IN NJEGOVO UMETNIŠKO IZROČILO (Ob 25. letnici smrti) Rodil sem se 20. novembra 1914 v Ljub ljani. Oče in mati sta bila delavca v To bačni tovarni. Sest razredov ljudske šole sem obiskoval na Pridali, štiri razrede meščanske šole pa na Viču. Učiteljišče sem štiri leta obiskoval v Ljubljani, ma- turiral pa leta 1936 v Mariboru. Ves čas študija na učiteljišču sem sodeloval kot igralec in režiser na raznih amaterskih odrih. Po vojaščini sem napravil v Na rodnem gledališču v Ljubljani avdicijo in postal njen stalni član. Dne 9. oktobra 1941 - ob obletnici smrti kralja Alek sandra, nisem prišel k predstavi. Zaradi tega sem bil odpuščen. Živel sem nekaj časa v ilegali, nato pa sem odšel v par tizane. Že 27. oktobra istega leta so me Italijani aretirali in me poslali v inter nacijo v Cetto S. Angelo, prov. Pescara. Tu sem bil do 12. decembra 1943. Službo v gledališču sem nastopil zopet 20. junija 1944. Stane Sever Tako je Stane Sever za uradno »per sonalno mapo« opisal svoje življenje in delo. V svoji mladosti je hotel postati učitelj. Ob izjavi njegovega najboljšega pedagoga: »Če boste kdaj potovali po tuji deželi in boste imeli zelo malo časa spoznati njen utrip, se podajte v narodno gledališče« pa se je odločil postati dober slovenski igralec. Učilnico je zamenjal z gledališko dvorano. Na začetku je igra! manjše vloge, včasih tudi le besedo ali kratek stavek. Bil je samorastnik. Pripadal je tisti slo venski igralski generaciji, ki si je morala sama, za ceno največjih osebnih žrtev utirati pot do svojega poklica. S silno voljo in trdim delom se je dvignil iz amaterstva v čistost zrelih odrskih stva ritev. S svojim talentom je oplemenitil tudi slovensko igralstvo z novim duhom in vsebino. Njegovo ime je povezano tudi z naj višjimi vzponi slovenskega gledališča v zadnjih desetletjih, kar lahko zasledimo iz Številnih gledaliških kritik: - Gledališka kritika. Ljubljana. 21. 1. 1941: Severjev sinočnji nastop v Othe- lu je potrdil, da je umetnik širokih spo sobnosti in na svetovni ravni. - Almanah jugoslovanskih gledališč. Beograd, 1965: Slovenska izvedba Leara je izjemno in vznemirljivo doživetje. Nje na izjemnost dokazuje jasnost, redek in poučen primer kolektivnega prizadeva nja. Ob vsem tem je brezprimerni Stane Sever ustvaril toplo in humano varianto novega Leara. - Gledališka kritika. Pariz. 8. 7. 1956: V okviru tretjega mednarodnega festi vala narodov so od prvega do tretjega julija nastopali v pariškem gledališču ljubljanski dramski umetniki. Uprizorili so Cankarjevega Hlapca. Igralci velikih in majhnih vlog so bili skoraj brez izjeme izvrstni. Stane Sever se je razvil v inter- preta evropskih in svetovnih kvalitet. Njegov Jerman je popolnoma osvojil pa riško publiko. Razpon njegovih vlog je bil neizmeren in to od tragičnega kralja Leara pa vse do Svejka. Med najboljšimi in osebno najbolj doživetimi poslednjimi vlogami pa je bil učitelj Jerman v Cankarjevih Hlapcih. Jermana je doživljal kot svojo 164 grenkobo in boj za čisto podobo osred njega slovenskega dramskega gledališča in sodobne gledališke umetnosti v lite rarnem in odrskem smislu. V tem boju je imel manj sreče kot s sto in sto svojimi vlogami. Ni ga dobojeval v javnosti, a zmagal je v sebi za ceno osamljenosti. Zatekel se je v »Gledališče enega«. Premiero svojega gledališča je napove dal v eksperimentalnem gledališču ODER - Galerija na Loškem gradu z v mono- dramo oblikovanim delom Fjodora Mi- hailoviča Dostojevskega »Krotko dekle«. Tako je 4. decembra 1970 ob 18. uri stopil v hram igralec - zbran in dostojan stven. Galerija je bila polna. »Gledališče enega« je tiho in skromno pričelo svoje življenje. S svečo v roki. obdan z neskončno temo je pričel s pretresljivim glasom: »Ali je kje kak živ človek, vpije ruski junak. Tako vpijem tudi jaz, ki nisem ju nak in nihče se ne odzove. Pravijo, da sonce oživlja vesolje. Ko vzide sonce, si ga poglejte, ali ni to mrlič? Vse je mrtvo in vsepovsod so mrliči. Samo ljudje, vse okrog pa molk - to je zemlja". Pretresljivo so zvenele njegove bese de. Koliko gorja, bolečine, trpljenja, trp kega humorja, želja, veselja, poguma, energije je izražala njegova osebnost. Kakor je začel, tako je tudi odšel. Po gasil je sveče, z edino gorečo pa si je svetil na pot v temo. Z mislijo, da bo s svojo umetniško ustvar jalnostjo plemenitil duha v slehernem kotičku naše dežele, je z uporno silo zbral vse svoje moči in 18. decembra odšel v pohorsko vasico Ribnico. Tam pa je sredi dela, v »Gledališču enega«, na svojem bojišču, na odru omahnil. S svojim delom se je uvrstil med naj pomembnejše ustvarjalce naše gledališke kulture. V trajen spomin na umetnika, ki je izšel iz vrst amaterskih igralcev in postal eden najpomembnejših slovenskih po klicnih gledaliških igralcev in vzgojite - 165 Ustanovna HStina Sklada Staneta Scverja Na pobudo delavskega s vol a Gorenjske predilnico iz Škofje Loke ustanavljajo Gorenjska predilnica, Skupščina občine škofja Loka, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo in /veza kultni no-piosvetnlh organizacij Slovenije SKLAD STANIiTA SliVICKJA Sklad bo nagrajeval na Sovcrjevein umetniškem izročilu temelječe najboljše stvaritve slovenskih poklicnih igralcev, študentov , Akademije in amaterskih igralcev. Med ustanovitelje Sklada morejo pristopiti delovne in druge organizacije, organi in posamezniki. Ustanovitelji se zavezujejo materialno omogočali poslanstva Sklada. Sklad posluje po pravilniku. Sedež Sklada jo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V Ljubljani, dno 12. maja 1971. Gorenjska predilnica, Skupščina občine Skofja Loka &kofja Loka Rino Slmoneli Zdravko Krvlna Akademija za gledališče, radio, /veza kullurno-piosvelnlh film In lelevl/ljn v LJubljani organizacij Slovenijo Jo/o (.tik- Ivan Tavčar ljev novih generacij gledaliških delav cev, ter iz spoštovanja do njegovega ustvarjalnega deleža v slovenski kultur ni zakladnici je delavski svet Gorenjske predilnice v Skofji Loki dal pobudo za ustanovitev sklada, ki naj nosi njegovo ime. Do ustanovitve Severjevega sklada je prišlo 12. maja 1971. Predstavniki usta noviteljev so tega dne podpisali usta novno listino. S sklepom Ustanovne listine ni naša misel usmerjena le nazaj, na delo veli kana slovenskega gledališča, usmerjena je tudi na ugotavljanje, kako je sredi gledališkega življenja med slovenskimi gledališčniki živa duhovna podoba igral ca Staneta Severja. V spomin na velikega igralca, ki je kot hlapec Jernej izgoreval v boju za pravico in resnico v slovenski gledališki kulturi so tudi Ločani v torek, 18. decembra Obeležje Petra Jovanoviča velikemu igralcu ob poti na Loški grad 1973 pred občinsko skupščino odkrili orjaško plastiko Hlapec Jernej, delo ki parja samouka Petra Jovanoviča iz Že- tine. Pobudnik za postavitev obeležja je bil Slovenski oktet, s katerim je bil Sever prijateljsko povezan. Na sami sloves nosti je Zdravko Krvina, član predsed stva SR Slovenije, predal spomenik v varstvo škofjeloškim gledališkim delav cem. Delo Sklada Staneta Severja vodi uprav ni odbor. Ta na predlog strokovne žirije sklepa o podeljevanju nagrad in štipendij, ter jih v imenu Sklada podeljuje vsako leto ob dnevu obletnice umetnikove smrti. Spominska svečanost in podelitev na grad je potekala do leta 1981 v galeriji na Loškem gradu. Naslednje leto pa so prireditev s po delitvijo nagrad preselili v prenovljeno Loško gledališče na Spodnjem trgu. Sklad je v času svojega delovanja do sedaj podelil že več kot 90 nagrad igral cem, ki so bili najbolj izraziti nadalje valci Severjevega izročila na poklicnih odrih, v ljubiteljskih gledališčih in štu dentom AGRFT. Med nagrajenci iz občine Skofja Loka je bila na spominski slovesnosti ob 10. obletnici smrti Staneta Severja, dne 19. decembra 1980, tudi danes že pokojna Poldka Štiglic, režiserka in igralka Lo škega odra. Spadala je med pionirje po vojne ljubiteljske gledališke dejavnosti v Skofji Loki. Oblikovala je kot igralka vrsto nosilnih vlog in delovala kot re žiserka otroških in mladinskih iger. Nje na posebna zasluga je bila, da je odkrila in privabila številne nove igralce in dru ge gledališke delavce, ki so skoraj vsi ostali zvesti gledališču. Na slovesni podelitvi Severjevih na grad na Loškem odru leta 1994 pa je nagrado za življenjsko delo med drugimi prejel tudi član Loškega odra Janez De- beljak. 167 Med nagrajenci leta 1975 Nika Juvan - Kalan, Mojca Ribič in Zlatko Sugman Rudi Kosmač prebira odlomke i/. Cankarjevih de 168 Spominsko slovesnost vsako leto obe leži tudi monodramski nastop. Tako so se v posameznih letih predstavili: Milena Muhič z Liziko. Dare Ulaga z Nekoč in danes. Aniea Berčič iz Poljan z dramati zirano Sarevčevo slivo Ivana Tavčarja, Mitja Sipek s Svetnečim Gašperjem, Jurij Souček z Balado o trobenti in oblaku. Rudi Kosmač z Odlomki iz Cankarjevih del... Mineva že četrt stoletja od takrat, ko je na Ribnici med pohorskimi gozdovi prenehalo biti srce enega največjih umet nikov slovenske odrske besede in igre. Staneta Severja. Stane Sever je bil in ostal neposredni nadaljevalec svojih velikih prednikov: Borštnika. Verovška, Levarja. Skrbinška in Cerarja, ki so vzdignili slovensko gle dališko umetnost na evropsko raven. Smoter njegove igralske umetnosti živi in bo živel tudi v vidnih izročilih, ki jih je zapustil s svojimi stvaritvami v filmih in na televiziji. Z »Gledališčem enega« pa nam je še enkrat ponudil biser, predstavo »Krotko dekle« in tako ob samem rojstvu tega bisera sam tiho odšel. Vsi ljubitelji gledališke umetnosti smo mu za vse. kar nam je dal, hvaležni. Lojze Malovrh 169