Zborovanja ,,Saveza hrv. učiteljskih društava". (Dalje.) Ako pogledamo imenike, tedaj vidimo, da vkljub rsi opreznosti in strogosti imamo še vedno dosti šolskih zamud. Ko bi uvedli nerazdeljen čas poučevanja, bi bil poset šole rednejši. Mogli bi namreč lažje odstraniti one vzroke, ki so izven šole in otrok. Tako bi n. pr. roditelji rajši pošiljali otroke v šolo, ker bi popoldne lahko otroke uporabljali pri delu. Na Nemškem so v več krajih vprašali starše, ali jim je nerazdeljen ali razdeljen čas poučevanja ljubši. Ko so n. pr. v Dortmundu vprašali delavce, pa jih je 95% bilo za nerazdeljen čas pouka. V Križevcih (bivališče govornikovo) je šolski odbor sklenil z večino glasov, da se uvede nerazdeljen čas pouče- Tanja. Seljaki v Šestinah se jako veselijo nerazdeljenega časa pouka. Če bi več prebivalcev povprašali, bi dobili gotovo tnnogo pristašev. Tudi otroci sami bi rajši pohajali Šolo, ko bi se uvedel nerazdeljen šolski čas. Jaz sem v Križevcih vprašal odraslejšo deco, ali bi hoteli v šolo hoditi samo zjutraj ali tako kakor dosedaj, pa so vsi bili za nerazdeljen čas pouka. Istina, da jaz temu argumentu ne dajem nikake večje vrednosti; ker če bi otroke vprašali, ali vobče hočejo ali nočejo iti v Šolo, bi bila večina sigurno zato, da ne gre v šolo. Ali vendar se ta dispozicija dece ne sme povsem pustiti v nemar. Deca bi se rajša učila, in to je mnogo. Takisto bi učitelj rajši delal. Ako bi bil pa vkljub vsemu temu poset šole slab, bi oblast lažje raogla uporabljati prisilne razmere, ker bi ne bilo toliko izpričavanj. Seveda bi tudi takrat bilo nekaj izostajanj. Pa ta so nekako nujna. Brez ozira na druge prilike imajo nekateri izostanki — kakor n. pr. v mesecih sušcu in travnu — svoje vzroke v sami deci ali v prirodi. Dr. Zirngast je izpraševal na gotenburški mestni šoli deset let izostanke dece iz šole. Za vsak mesec je naredil krivuljo, ki prikazuje kretanje absencije. Največ otrok je izostajalo v dobi sušca in travna. To izostajanje tolmači dr. Zirngast s pridobivanjem teže in visočine otrok, kakor tudi s klimatičnimi razmerami, ki naravno v tej dobi v vsi srednji Evropi najbolj nepovoljno vplivajo na človeka. Odstranivši take fluktuacije, bi bile razmere na vsak način boljŠe, a z ozirom na to, ker bi broj yčnih ur bil tisti, bi bil uspeb večji. Socijalne koristi nerazdeljenega časa pouka so tudi velike. Povsod opazujemo pomanjkanje delavnih sil. Ni dvoma, da je šola narodu veliko breme. Kdor je bil na kmetih ali tudi v mestu ob času šolskega popisovanja, ta je opazil, kako se roditelji krčevito bore, da se jim otroci pred zakonito šolsko dobo ne vpišejo ali da se jim ne vzame po dva ali Teč otrok obenem v šolo. Mi moramo narodu iti povsod na roko, a osobito glede šole. Zakaj bi pa ne olajšali roditeljem šolanja, ako ni to na škodo pouku samemu, oziroma ni protivno zakonu in naredbam? Ni dvoma, da bi z nerazdeljenim časom pouka staršem mnogo pomogli. Mi učitelji živitno v jako slabih materijalnih razmerah. Ne znam, ali nam hočejo kmalu odpomoči. Sicer gre danes deputacija h gospodoma Sumanoviču in Paviču, pa hočemo videti, ali bomo danes na banketu tečno jedli I (Veselost.) Če hočemo tedaj dostojno živeti, ako hočemo svojo deco boljše oskrbeti, nego smo preskrbljeni mi, tedaj se je nam baviti s privatnimi posli. Tako vidimo, da se mnogi naših kolegov intenzivno bavijo z gospodarstvom, orglanjem, čebelorejo, pisanjem itd. Vsi mestni učitelji pa znajo, kako je težavno delo na rokodelski šoli. Pa tudi kako te nagrade v počitnicab manjka. Mi moramo nadalje stati na nivoju modernega stanja našega poklica. Pedagogika ni okamenina. Vsak dan se razvija. Nove ideje, nove struje prodirajo bolj in bolj. Če pa ne bomo sledili glavnejšim pojavom svoje znanosti, zaostanemo kmalu. Uverjen sem, da oni učitelj, ki pazljivo ne čita »Napredka« (seveda pri nas Slovencih »Popotnika« in »Učit. Tovariša«) ne more biti napreden. A kje je pa drugo ? No, roko na srce, ali se pa more učitelj zraven sedanjega poučevanja intenzivnejše baviti s svojo literaturo ? — Do četrte ure traja šola. Potem pridejo na vrsto zvezki za naloge, risanke, pisanke itd. Vse to mota biti v največjem redu, ker je zlo, ako gospod nadzornik najde, da katera črka ni pravilno popravljena. (Veselost.) Vobče je dandanes nadzornik — volens nolens — mnogjm učiteljem pravi »Hannibal ante portas.« A zakaj imajo učitelji tolik respekt pred svojim nadzornikom ? Zakaj ? Zato, ker v sedanjih razmerah težko doženo, da izvrše vse ono, kar se jim nalaga. A kako naj tedaj spremlja razvitek svoje stroke, kako naj se dalje izobražuje ? Uvede naj se pa nerazdeljen čas poučevanja, potem se, mislim, pridobi več časa za delo I (Dalje.)