Delovni ljudje
mesta Celja in okolice!
Udeležite se v čim večjem številu pro-
slave in odkritja spomenika padlim bor-
cem v Rogaški Slatini v nedeljo, dne
g. julija. Glej članek na tretji strani!
CELJE, 5. julija 1952
Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in SoStanja
LETO V., ŠTEV. 27 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja
vsako soboto.
1 ustanovnega zasedanja Okrajne zadružne zveze
položili so temelje enotnemu
zadružništvu v celjskem okraju
reorganizacija zadrug bo dosegla svoj namen, Ce se bodo
zadruge ukvarjale s pridelovanjem kultur, ki so najbolj
ponosne — poljedelstvo v celjskem okraju ne bo imelo
v bodočnosti pomembne vloge — nas cilj ni, da bi iz kme-
tijskih zadrug napravili kdz, hočemo samo to, da bi kmet
na svoji zemlji pridelal clm vec — zadruge se bodo morale
otresti trgovske miselnosti — kmetje so pokazali veliko
zanimanja za živinorejske odseke — mehanizacija v sa-
vinjski dolini je na visoki stopnji — dobiček zadružne tr-
govinske dejavnosti je znašal 18,000.000 din — tatvine in pri-
manjkljaji so hude rane v našem zadružništvu — kmetijski
strokovnjaki lahko v veliki meri pripomorejo k boljši
kmetijski proizvodnji.
"Minuli torek so zadružniki celjskega
okraja položili temelje enotnemu za-
fdružništvu. V Celju je bilo namreč
ustanovno zasedanje Okrajne zadružne
zveze kot enotnega zadružnega foruma
za okraj Celje-okolica. Delegati kmetij-
skih zadrug so razpravljali o združitvi
Okrajne zveze kmetijskih zadrug in
Sklada za mehanizacijo in investicijsko
graditev zadružnega kmetijstva ter v
zvezi s tem sprejeli vrsto pomembnih
sklepov.
Izčrpno poročilo o delu na področju
zadružništva v celjskem okraju je za
lansko leto podal predsednik OZKZ tov.
ljubej Franc, ki je uvodoma in v prvi
rrsti prikazal, v čem je pravzaprav na-
ša politika na vasi, ko utiramo pot no-
vemu enotnemu zadružništvu.
Dosedanji način graditve socializma
na vasi se je v takratnih pogojih z usta-
navljanjem kmečkih delovnih zadrug
pokazal sicer kot najbolj primeren in
tudi kot najboljši; danes v pogojih svo-
bodnega delovanja ekonomskih zako-
nov, ko se je sprostila naša trgovina
in ko se vsepovsod borimo, da na eni
strani čimbolj dvignemo našo proizvod-
njo — tudi kmetijsko! — hkrati pa na
drugi strani do najnižje mere znižamo
tudi proizvodne stroške, nam to dejstvo
narekuje potrebo, da v organizacijsko
in na znotraj šibkih KDZ, zlasti pa v.
Mh, ki so še pasivne, izvedemo nujno
potrebno reorganizacijo in jih kar naj-
bolj okrepimo.
Reorganizacija zadrug pa bo seveda
dosegla svoj namen in imela uspeh le;
če se bodo naše zadruge v bodoče
ukvarjale predvsem s pridelovanjem ti-
stih kultur, ki na posameznem področju
najbolj uspevajo in jih tudi najceneje
pridelujemo. Savinjska dolina bo slej ko
prej tudi v bodoče tisto področje, kjer
bomo lahko dosegli zadovoljive uspehe
v pogledu hmeljarstva, živinoreje in
pridelovanju krompirja. Vinogradništvo,
sadjarstvo in vzporedno tudi živino-
rejo pa bomo razvijali na področju Buč,
Podčetrtka,v Pristave, Špitaliča, Šmarja,
Frankolovega, Konjic in Loč, dočim bo
pohorsko in kozjansko področje pred-
vsem dobra osnova za živinorejo in šele
v drugi vrsti za sadjarstvo, gozdarstvo
in deloma tudi za vinogradništvo.
Ze samo ta kratka, vendar stvarna
ugotovitev nam pokaže, da poljedelstvo
v celjskem okraju ne bo imelo v bo-
dočnosti pomembne vloge. Prišlo bo
v poštev le, v kolikor bo šlo za pridelo-
vanje krompirja in krmnih rastlin, do-
čim si od proizvodnje žit in koruze ne
smemo obetati pomembnih koristi, ker
Dam bodo Banat in druga naša žito-
rodna področja resni konkurenti, ki
bodo svoje pridelke plasirali na trg po
znatno nižjih cenah.
Kmetijske zadruge kot zadružne or-
ganizacije naših kmetov bi lahko izdat-
no pomagale pri takšni preusmeritvi
našega kmetijstva, saj je v našem kme-
tijstvu še na stotisoče drobnih privat-
nih proizvajalcev, od katerih vsak sam
yseh teh ogromnih nalog ne bo mogel
izvršiti. Kmetijske zadruge pa bi lahko
bile tem v veliko oporo, če bi jim pri
njihovi kmetijski proizvodnji pomagale.
»Naš cilj ni — je rekel predsednik
02KZ tov. Ljubej — da bi iz kmetij-
skih zadrug napravili kmečke delovne
zadruge, kakor hočejo nekateri sovraž-
niki zadružništva prikazati. Mi hočemo
*imo to, da bi kmet na svoji zemlji
Pridelal čim več, da bi dal na trg čim
več svojih pridelkov in da bi bil teh
Pridelkov v čim večji meri deležerv tu-
naš delovni človek!«
Naloga kmetijskih zadrug v bodoče
zato, da se otresejo dosedanje trgov-
ce miselnosti in si postavijo za svojo
Jrvo in najvažnejšo nalogo zalagati
šobnega proizvajalca v prvi vrsti se-
Veda kmeta-zadružnika — s semenskim
jnaterialom in plemensko živino, da bo
a dvigal svojo proizvodnjo, od katere
v končni fazi imela koristi vsa naša
^Upnost. Zato in samo zato je bila v
!*°vih pogojih potrebna reorganizacija!
j^nečka delovna zadruga kot bodoče
^letijsko posestvo kmetijske zadruge
postane tisti zadružni objekt, na
^terem bo zadruga za svoje člane in
j*veda tudi za tržišče proizvajala se-
^enski material, ustanavljala dreves-
ce, matičnjake, plemenilne postaje itd.
V	celjskem okraju je doslej takšno
reorganizacijo izvedla že KDZ v Dobrni,
ki se je v celoti priključila Kmetijski
zadrugi Dobrna. Sedaj bo tam enoten
strojni odsek, enotna obrtna dejavnost,
zadružniki na posestvu pa imajo svoj
odbor in bodo nagrajeni po delovnem
učinku — po načelu gospodarskega ra-
čuna.
V	bližnji bodočnosti se bodo reorga-
nizirale še KDZ Planina, Marof, Kozje,
Loka pri Zusmu, Dramlje, Drešinja vas
in druge. Kot samostojne KDZ pa na-
meravajo ostati: KDZ Žalec, Vrb je,
Prekopa in Vransko. Lansko leto je
najvišji zaslužek delovnega dne dosegla
KDZ Žalec s 606 dinarji, najnižjega pa
Čret s 117 dinarji.
Od splošnih kmetijskih zadrug je lan-
sko leto delovalo v celjskem okraju 60
KZ. Danes je po priključitvi onih iz
poljčanskega okraja to število naraslo
že na 86. Vse kmetijske zadruge za-
jemajo 23.953 članov, kar predstavlja
70% vsega kmečkega prebivalstva v
okraju. Od vseh zadrug samo 13 kme-
tijskih zadrug ni doslej še zvišalo de-
ležev, ostale pa so deleže zvišale v
glavnem na 500 in 1000 dinarjev, ena
med njimi pa celo na 3000 dinarjev! S
povišanimi deleži so si zadruge že po-
večale svojo kreditno sposobnost za več
kot 200 milijonov dinarjev.
V	drugi polovici lanskega leta se ie
poživila tudi dejavnost živinorejskih
odsekov, za katere so kmetje pokazali
veliko zanimanje. Ti odseki so prirejali
razne tečaje, izboljševali pasmo, skr-
beli za delitev močnih krmil in spre-
jeli v rodovnik nad 1000 krav. V ^klad
za sadjarstvo in vinogradništvo so kme-
tijske zadruge samo lansko leto vlo-
žile nad 900.000 dinarjev. Trenutno je v
vsem okraju že 6 drevesnic, ki pa se-
veda niti zdaleč niso zmožne kriti vseh
potreb za obnovo naših sadovnjakov.
Predvideno je, da bo v bližnji bodoč-
nosti urejenih še 11 novih drevesnic. V
okraju pa primanjkuje tudi sadnih su-
šilnic. Nekaj jih je sicer že zgrajenih,
ne služijo pa svojemu namenu. Sušil-
nica v Lesičnem je bila vse leto zatrpa-
na z opeko in drugim materialom, nihče
pri KZ pa se ni zmenil, da bi jo uspo-
sobili in odstranili navlako, čeprav je
bilo lansko leto na tem področju precej
sadja.
Poljedelsko-semenskih odsekov je do-
slej delovalo 31. Glavno torišče dela na
tem področju je bilo usmerjeno na na-
bavo dobrih semen, saj je bilo razde-
ljenih 4,800.000 kg semenskega krom-
pirja, 400.000 kg raznih žitnih semen,
1500 kg travnih semen in okrog 60.000
kg raznih drugih semen.
Vse kmetijske zadruge, ki se ukvar-
jajo s pridelovanjem hmelja, imajo da-
nes po enega, nekatere pa tudi že po
dva traktorja. Sploh je mehanizacija v
Savinjski dolini na zelo dobri stopnji.
Lepo urejen strojni park imajo tudi
kmetijske zadruge v St. J ur ju pri Celju,
Teharju, Šmarju in še nekatere druge
močnejše zadruge. Največja napaka pri
strojnih postajah pa je bila in je še
ponekod ta, da KZ ne vodijo dovolj evi-
dence nad svojimi stroji. Nihče marsi-
kdaj ne vodi računa nad razdeljeva-
njem, oziroma nad posojanjem strojev
kmetom. V mnogih primerih kmetje
zadržujejo stroje dalj časa pri sebi in
ne plačujejo nobene odškodnine, čeprav
plačuje zadruga amortizacijo. Poleg tega
so stroji marsikdaj slabo negovani, ne-
redno mazani, kar vse krajša življenj-
sko dobo teh strojev.
Zadružna obrtna dejavnost predstav-
lja napram privatnim obrtnikom zelo
nizek odstotek dejavnosti. V vsem okra-
ju je bilo lansko leto 29 obrtnih od-
sekov z 62 različnimi delavnicami. Vse
te delavnice so imele lani 4,280.000 din
čistega dobička. Seveda pa so morali te
odseke ponekod tudi ukiniti, ker nji-
hovo delo ni bilo kvalitetno in so bile
te delavnice tudi nedonosne.
Zadruge so imele 85 trgovinskih od-
sekov z 90 poslovalnicami. V trgovini
z industrijskim blagom so trgovinski
odseki napravili več kot 700 milijonov
prometa, poljskih pridelkov pa odku-
pili za več kot 200 milijonov dinarjev.
Cisti dobiček, ki so ga dosegle zadruge
v letu 1951 na področju trgovinske de-
javnosti je znašal 18 milijonov dinar-
jev.
Huda rana v našem zadružništvu pa
so tatvine in primanjkljaji. V KZ Dobrna
je poslovodja napravil za 50.000 din
škode, v Št. Rupertu je poslovodja po-
neveril 121.000 dinarjev, dočim je v
Jurkloštru poslovodja samo v treh me-
secih povzročil za 404.000 din primanj-
kljaja. V Dramljah je bilo povzroče-
nega 285.666 din, v Lesičnem 217.992
din primanjkljaja. V Vojniku je knji-
govodja in blagajnik, ker ni bilo do-
volj nadzorstva in kontrole s strani
upravnega in nadzornega odbora, po-
neveril kar 128.000 dinarjev čiste go-
tovine. Ze teh nekaj številk nam jasno
priča, da se tatvine v zadrugah neome-
jeno nadaljujejo in da se ugotovijo šele,
ko jih odkrije revizija. Od 60 kmetij-
skih zadrug jih je 58 zaključilo lansko-
letno poslovanje z dobičkom 24 milijo-
nov dinarjev in le dve zadrugi (Škofja
vas in Teharje) sta izkazali zgubo s
371.594 din.
Borba za dvig narodnega dohodka v
kmetijstvu je torej v današnjih razme-
rah tista neodložljiva stvar, h kateri
moramo takoj in brez odlašanja pri-
stopiti. Konkretne ekonomske analize
nam to pokažejo. Vzemimo na primer
samo Vitanje. Ta okoliš je imel lansko
leto 47 milijonov narodnega dohodka.
Za letos je ta dohodek planiran na 64
milijonov. V tem okcUišu je bilo
povprečno do leta 1951 zasejanih 425 ha
s pšenico. Upoštevajoč, da je znašal pri-
delek na ha povprečno 1100 kg, potem
je znašal letni pridelek okrog 467.500 kg
pšenice, kar predstavlja pri ceni 25 din
za kg bruto dohodek 10,687.500 din. Ce
pa vzamemo, da bi v prav tem okolišu
zasejane površine zmanjšali od 425 ha
na 100 ha, bi dobili naslednjo sliko: do-
bili bi krmno bazo s približno 350 ha
površine, kar bi zadoščalo za prehrano
150 glav živine. Ce pri tem upošteva-
mo še-to, da bi s stalnim uvajanjem
mehanizacije ne potrebovali delovne ži-
vine, bi lahko v tem okolišu redili v
veliki večini molzne krav2. Te bi nam
dale: pri povprečni mlečnosti 15001
na kravo 970.000 litrov mleka, kar pred-
stavlja vrednost 14,550.000 dinarjev. Ce
k temu prištejemo še vrednost prirast-
ka približno 70—80 kg na komad, potem
bi znašal ta prirastek letno 52.000 kg,
oziroma pri ceni 75 din za kg 3,900.000
din. Celotni narodni dohodek tega oko-
liša bi znašal torej 18,450.000 dinarjev,
kar bi predstavljalo 9.775.000 din več
narodnega dohodka, kakor pa ga lahko
dosežemo, če se v tem okolišu pečajo
s poljedelstvom — konkretno s pride-
lovanjem pšenice. To je eden račun, ki
dovolj zgovorno govori o potrebi pre-
usmeritve našega kmetijstva. To pa je
tudi edini razlog, zakaj nam je potrebna
krepitev kmetijskih zadrug in njihovih
odsekov. V tej smeri bo našel kmet pot
do uspešne in cenene proizvodnje. V
tem smislu gre torej za preobrazbo na-
šega kmetijstva. Te probleme bodo to-
rej kmetje reševali potom svoje kme-
tijske zadruge. Kmet bo svobodno raz-
polagal še naprej s svojim imetjem,
posluževal pa se bo vseh tehničnih pri-
pomočkov, ki mu jih bo nudila zadruga.
Naloga kmetijskih zadrug bo zato, da
bodo te iskale načinov in poti, kako
bi do teh sredstev prišle.
Po referatu se je razvila živahna di-
skusija, v kateri so zadružniki poudar-
jali pomen in naloge, ki jih čakajo na
področju enotnega zadružništva, opo-
zarjali so na najbolj pogoste in škod-
ljive pojave v pogledu gospodarjenja,
proti katerim se bo treba dosledno in
kar najbolj odločno boriti in zaostriti
nadzorstvo nad zadružnim imetjem. Za-
radi dviganja proizvodnje so poudarili,
da bodo morale zadruge stremeti tudi
za tem, da vrste svojih uslužbencev iz-
popolnijo tudi s kmetijskimi strokov-
njaki, ker lahko le-ti v veliki meri pri-
pomorejo k boljši kmetijski proizvod-
nji. Zlasti pa bo treba razvijati dejav-
nost pospeševalnih odsekov, ki doslej še
niso bili razviti v dovoljni meri, po-
kazali pa so, kjerkoli so bili ustanov-
ljeni, da so bili koristni, potrebni in da
so svojo nalogo uspešno rešili.
Končno je zbor izvolil nov upravni
in nadzorni odbor OZZ ter delegate za
skupščino Republiške zveze kmetijskih
zadrug, ki bo v začetku prihodnjega
meseca v Ljubljani. Zbor je sprejel tudi
osnutek pravil Okrajne zadružne zveze,
odobril poslovanje OZKZ za minulo
leto, ki je izkazovalo 4 in pol milijona
dobička ter sprejel program za bodoče
delo OZZ.
Ko so se razhajali delegati, so od-
hajali z zavestjo, da so na tem zboru
položili temelje enotnemu zadružništvu
in da bodo na teh temeljih rasle in se
razvijale naše zadruge vselej priprav-
ljene pomagati z vsemi svojimi razpo-
ložljivimi sredstvi kmetijski proizvod-
nji, da bo le-ta služila in koristila vsem
našim delovnim ljudem.
Okrajni sindikalni svet Celje poziva vse sindikalne
podružnice na 4 mesečno tekmovanje v počastitev
VI. kongresa KPJ in III. kongresa ZSS v času od
I. julija do 31. septembra
Tekmovalne točke bi se po našem
mišljenju nanašale na naslednji okvirni
program, ki naj ga sindikalne podruž-
nice prilagodijo po danih pogojih svojim
prilikam:
1.	V politično vzgojnem delu naj sin-
dikalne organizacije aktivizirajo celotno
članstvo pri upravljanju podjetij po
delavskih svetih in upravnih odborih
podjetij ter v družbenem upravljanju
ljudske oblasti po svojih voljenih or-
ganih.
2.	Sindikalne organizacije naj nadalje
proučujejo in usmerjajo tarifno politiko.
3.	V doslednem izpolnjevanju gospo-
darskih in upravnih dolžnosti, ki jih
predpisuje naša zakonodaja:
a)	delovna zakonodaja (socialno-zdrav-
stvena);
b)	higiensko tehnična zaščita;
c)	vseplošna skrb za našega delovnega
človeka.
4.	Pri ustanavljanju tradicionalnih
društev »Svoboda« v Celju, Laškem,
Štorah, Slovenskih Konjicah itd. naj
sindikalne organizacije individualno z
delavci obravnavajo pomen teh društev,
o njihovih uspehih prej in dolžnostih
danes.
5.	Polagati vso skrb društvom Prija-
teljev mladine z aktivnim vključeva-
njem članov sindikata v ta društva,
v delovnih kolektivih pa naj sindikalni
aktivisti tolmačijo namen in pomen
vzgoje in prevzgoje naše mladine.
6.	V izvenarmadni vzgoji:
a)	v doslednem izvajanju politične
pomoči centrom predvojaške vzgoje pri
politični vzgoji mladine;
b)	v vključevanju članov sindikata,
posebno mladine, v razne krožke — pa-
dalske, modelarske, avto-moto, radio-
krožke, strelske družine ter taborniške
organizacije.
Živel VI. kongres CK KPJ
in III. kongres ZSS!
Tarifni pravilnik občinskih podjetij
v Slov. Konjicah
Oseba, ki je sestavljala pravilnike v
teh podjetjih, se je potrudila, da bi jih
oblikovno in vsebinsko prilagodila ob-
stoječim predpisom. Ce bi bili pravil-
niki še odraz življenja in dela podjetij
in če bi jih sestavljali delavci sami, na
podlagi lastnih izkušenj, bi lahko rekli,
da so ti pravilniki med najboljšimi.
Na žalost pa ni tako. Delavci sami so
vedeli povedati o pravilnikih bore malo
ali pa nič, niso znali pojasniti vnešenih
številk. Nekaj besed so omenili le o
plačah.
V	priloženih tabelah, kjer se ugotav-
ljajo stroški za maksimalno zmogljivost,
so vnešene vsote od 25, 50, 100 in več
tisoč, o katerih nihče ni mogel dati po-
jasnila. Številke morajo izhajati od ne-
kod, morajo nekaj predstavljati, skratka,
številke morajo biti žive, ki nekoga za-
interesirajo, da se bori za njihovo do-
sego ali pa zmanjšanje, česar pa v teh
podjetjih ni.
V	pravilnikih se odraža velika raz-
lika med višino tarifnih postavk, zla-
sti med krojaško in drugimi delavni-
cami na čelu s pekarijo in mesnico.
Ta razlika znaša nad 13 din, ne da bi
bila s čemer koli utemeljena.
Določilo, ki ga pa nekdo ni pozabil
vnesti v pravilnik je znesek, kot pri-
spevek za knjigovodski center (pravijo
sicer, da ne obstoja, čeprav je tu, živ
in še kar močan, ker se čuti, kljub te-
mu, da v njem niso urejena uslužben-
ska razmerja in druga vprašanja). Vne-
šeni zneski so precejšnji in močno obre-
menjujejo delavnice, niso realni in v
taki višini gotovo nepotrebni.
Pravilniki — zakon podjetja — niso
rezultat dela organov gospodarjenja —
upravnih odborov — celotnega kolek-
tiva in ne morejo biti koristni. Te za-
deve so resne — z njimi se ne moremo
igrati, ker je od njih odvisno poslo-
vanje in obstoj delavnic, ki so jih de-
lavci sami s trudom spravili v tek. Te-
ga in navedenih ter drugih pomanjklji-
vosti bi se morali zavedati vsi delavci
v konjiških delavnicah. Takoj je po-
trebno pristopiti k delu in ga opraviti
temeljito, brez omalovaževanja.
Tarifni pravilniki so za nas nekaj no-
vega. Ni verjetno, da bi take naloge
opravili brez napak, vendar pa se na
istih moramo učiti. Napake se dajo in
se morajo odpraviti, na tem pa mora
delati vsak posameznik in kolektiv kot
celota.
Zahvela celjskih brigadirjev
delovnim kolektivom
Te dni je odšla iz Celja na gradbišče
hidrocentrale Jablanica I. celjska sred-
nješolska MDB »Dušana Finžgarja«. Ker
v začetku brigada ni imela materialnih
in finančnih sredstev, da bi odšla na
gradbišče, so jo izdatno podprli delovni
kolektivi celjskih podjetij in tovarn.
Finančno so podprla brigado naslednja
podjetja: Tovarna emajlirane posode,
Pošta, Tovarna pohištva, Cinkarna, To-
varna tehtnic in sit in AERO, ki je
poleg denarne podpore daroval brigadi
tudi razne potrebščine, ki jih sami iz-
delujejo. Tkalnica hlačevine je dala bri-
gadi 20 metrov blaga za kratke hlače in
izdelala brigadno zastavo, na katero je
napravila napis Mestna šivalnica. Hlače
je v izredno hitrem času sešila Tovarna
perila. Pisarniški material je preskrbela
Celjska tiskarna, medtem ko so Ljudski
magazin, Klavnica, Lesno industrijsko
podjetje in Kmetijska zadruga podprli
brigado z živili.
Vsem delovnim kolektivom podjetij
in tovarn, tudi tistim, ki zgoraj niso na-
vedeni, se štab I. celjske srednješolske
MDB najlepše zahvaljuje za izdatno
pomoč in v imenu vseh brigadirjev ob-
ljublja, da bo brigada v redu izvrševala
na gradbišču vse naloge, ki ji bodo po-
stavljene in se bo tako izkazala vredno
zaupanja in pomoči naših delovnih ljudi.
Štab I. celjske srednješolske
brigade.
Volivci se vedno bolj zavedajo, da so nosilci ljudske oblasti
volivci niso bili zadovoljni z odgovorom — zahtevali so
ostrejše ukrepe proti kršilcem nočnega miru — kritika
podjetja »snaga« — še več koristnih predlogov
Prejšnjo sredo je bil v dvorani MLO
zbor volivcev terena IV. četrti. V nabito
polni dvorani je volivcem poročal o
proračunu in reorganizaciji MLO od-
bornik tov. Tone Gabrič. Volivci so z
zanimanjem spremljali poročilo ter v
razpravi iznesli razne predloge. Vprašali
so, kako se gospodari v Dečjem domu,
kjer naj bi bilo zaposlenih 24 uslužben-
cev, ki oskrbujejo 48 otrok. Pojasnili so
jim, da delajo uslužbenci izmenično;
kakor je izgledalo pa volivci niso bili z
odgovorom popolnoma zadovoljni. Kri-
tizirali so MLO, da še premalo energično
preganja kršilce nočnega miru. Kritika
je tudi padala na podjetje Snaga, ki
zanemarja izvoz smeti iz mesta in bi
sedaj v poletnih mesecih bila dolžnost
podjetja, da skrbi za čim večjo snago po
dvoriščih. Tudi pometanje ulic naj bi
se vršilo v nočnih urah, kar doslej ni
bilo opaziti. Volivci so tudi predlagali,
naj se odpre trgovina s kruhom na
Ljubljanski cesti, če pa to ni mogoče,
naj tamkajšnja poslovalnica špecerije
prodaja tudi kruh. Peki na splošno,
tako trdijo volivci, imajo čudno prakso:
dopoldne pečejo kruh, popoldne pa
žemlje, kruha pa večkrat popoldne na
ta način zmanjka v prodajalnah. Tudi
to potrošnikom ni všeč, da tehtajo v
trgovinah v stranskih prostorih, ne pa
pred stranko.
Volivci so zadovoljni z napori MLO,
ki jih vlaga v komunalno dejavnost.
Predlagali so, naj bi se uredilo spreha-
jališče vzdolž ob Savinji od brvi do
Bruckejevega mostu. Tudi strugo Suš-
nice bi bilo treba poglobiti pred iztekom
v Savinjo, kjer se sedaj nahaja različna
nesnaga, ki povzroča smrad v okolici,
zlasti pri letnem kinu in na vrtu go-
stilne »Ojstrica«. Trubarjeva ulica ie ob
deževju malo blatno jezero in naj MLO
ob sestavi programa cestnih del na njo
ne pozabi. Volivci so zahtevali, naj se
takoj prepove po njej vožnja z avto-
mobili in konjsko vprego, ki naj se
usmeri po starem koloseku mimo voja-
škega skladišča na Ljubljanski cesti.
Prostor, določen za bazen, je postal
smetiščna jama in izgleda na prvi po-
gled, kot da Celje sploh ne potrebuje
kopalnega bazena. Ce že MLO zaradi
pomanjkanja finančnih sredstev ne mo-
re nadaljevati z gradnjo bazena, potem
pa naj vsaj prepove dovoz smeti na ta
prostor. Na splošno je bilo izraženo
mišljenje, da MLO čimprej določi fi-
nančna sredstva za gradnjo kopalnega
bazena, volivci pa ga bodo pri delu
podprli.
Volivci so razpravljali še o raznih
vprašanjih s svojega terena.
t. j.
Stev. 27
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 5. julija 1952
Stran 3
Kako delavski svet Tovarne sadnih sokov in marmelade
v Celju premaguje svoje težave
Delovni kolektiv Tovarne sadnih so-
kov in marmelade v Celju spada med
manjše celjske kolektive, vendar se v
svojem vsakodnevnem delu ne bori z
nič manjšimi težavami kakor ostala
večja podjetja. Z ozirom na sezonski
značaj in nekatere druge okolnosti so te
težave včasih celo večje kot v marsika-
terem drugem podjetju.
Delavski svet in upravni odbor stojita
prav sedaj pred težkim problemom, kako
spraviti v sklad velike zaloge polizdel-
kov in drobnega materiala kakor tudi
večje zaloge gotovih izdelkov z družbe-
no evidenco in kreditom pri banki. Te
zaloge, ki so nastale predvsem zaradi
visokega plana v preteklem letu in
planiranega izvoza, ki se pozneje ni
efektuiral, vežejo obratna sredstva in
narekujejo potrebo po visokih kreditih,
za katere mora podjetje plačevati ob-
čutne obresti. Čeprav posluje podjetje
s sorazmerno nizkimi proizvodnimi
stroški, so cene sadnih izdelkov v pri-
meri s kupno močjo prebivalstva vendar
visoke, kar povzročajo predvsem visoke
cene pločevine, steklene in lesene em-
balaže. Tako stane n. pr. pločevinasta
doza 1 kg 106 din, medtem ko je vsebina
(džem) vredna le 70 din. Tudi pri teko-
čih sadnih izdelkih je cena steklenice
51 din za komad absolutno previsoka,
posebno pri cenenih pijačah, kot so pri-
rodni sadni sokovi. Pereč problem za.
podjetje predstavljajo tudi ogromne za-
loge investicijske in obratne embalaže,
predvsem pulpnih sodov in raznih za-
bojev. Ta embalaža je bila podjetju v
prvih letih nujno potrebna, saj je To-
varna sadnih sokov in marmelade v
Celju vsa leta predelovala na tisoče ton
sadja in skoraj v celoti krila potrebe
domačega trga, vključno JLA, razen
tega pa je v precejšnji meri tudi iz-
važala. Z normalizacijo prehrane z me-
som, maščobami in ostalimi živili je po-
treba po sadnih izdelkih, ki so vsa ta
leta v dobršni meri mašili vrzel v
splošni prehrani prebivalstva, znatno
padla. Zato predstavlja embalaža za
podjetje še prav posebno breme.
Delovni kolektiv je posledice navede-
nih okjpliščin, ki so jih povzročile ob-
jektivne težave, občutil tudi pri sestavi
tarifnega pravilnika. Tarifne postavke,
ki jih je kolektiv v okviru skupnega
plačnega fonda lahko določil za posa-
mezna delovna mesta, so ne samo nižje
kakor za ista delovna mesta v drugih
podjetjih, temveč tudi nižje od doseda-
njih plač, če upoštevamo denarno vred-
nost industrijskih bonov.
Zmotil pa bi se, kdor bi mislil, da
lahko te prehodne težave vzamejo de-
lovnemu kolektivu elan in voljo do
dela. Nasprotno, prav dejstvo, da mora
podjetje orati skozi trdo ledino novih
razmer, je delavski svet in upravni od-
bor kakor tudi partijsko in sindikalno
organizacijo v podjetju navdalo z ne-
upogljivo voljo, da se obstoječe stanje
odpravi. Poleg administrativnih posegov
višjih gospodarskih organov, ki imajo
za cilj saniranje posledic trenutne fi-
nančne situacije, ki so nastale iz ob-
jektivnih razlogov, je delavski svet
sprejel vrsto sklepov, ki se nanašajo na
izboljšanje kvalitete, povečanje storil-
nosti, bogatejši asortiment itd.
I Sindikalna organizacija pa je po svoji
strani sprejela posnemanja vreden sklep,
da bo v teku meseca junija prihranila
podjetju s prostovoljnim delom 100.000
dinarjev plačnega fonda. Samo do dne
20. junija je bilo opravljenih že 1055
prostovoljnih ur v proizvodnji. Le ude-
ležbi delavcev in nameščencev pri pro- ,
stovoljnem delu gre zasluga, da je pod- j
jetje lahko predelalo večje količine j
češenj, ne da bi zato najelo novo delov-
no silo. Dejstvo, da je kolektiv organi- |
ziral prostovoljno delo prav v za pod- !
jetje kritičnem času in da se ga delavci
in nameščenci kljub temu, da so prejeli
plače za maj šele 21. junija, množično
udeležujejo, samo potrjuje visoko zavest
in voljo tega kolektiva in njegove sindi-
kalne organizacije. Zato upravičeno pri-
čakujemo, da bo ob zaključku šest-
mesečnega tekmovanja v delavskem
upravljanju kolektiv Tovarne sadnih
sokov in marmelade v Celju zasedel eno
prvih mest med podjetji živilske indu-
strije v Sloveniji.	S. A.
Kaj je novega po svetu?
Vojna na Koreji traja že dve leti. Poga-
janja za mir so še vedno neuspešna. Pred
dnevi so v združenem poveljstvu izgubili po-
trpljenje in odredili velika bombardiranja
električnih central na reki Jalu na meji med
Severno Korejo in Mandžurijo. — V Galcu
je zopet zasedanje Donavske komisije, kjer
so se predstavniki informbirojevskih držav zo-
pet strnili v obrekovanje in otežavljenje dela
naših predstavnikov, ba pa bi naredili vi-
dez demokratičnosti konference, so predla-
gali nekaj manj važnih mest v stalni komi-
siji za jugoslovanske predstavnike. — Na
Dunaju so v tehničnem muzeju odkrili spo-
menik Nikole Tesle, katerega je izdelal ju-
goslovanski kipar Meštrovič in ga je jugo-
slovanska vlada poklonila Avstriji kot pri-
jateljski poklon. Spomenik je odkril jugo-
slovanski minister Kosanovič. — V Londonu
je končala konferenca treh zunanjih mini-
strov Amerike, Anglije in Francije. Baje so
rešili važna vprašanja glede svobodnih vo-
litev v Nemčiji, glede sestanka »štirih« in
glede ožjega sodelovanja v vojni na Koreji.
— Svet Atlantskega pakta v Parizu je ob-
dolžil Sovjetsko zvezo, da je uničila več
milijonov vojnih ujetnikov v pretekli vojni
in po njej. — V Ameriki traja še vedno ve-
lika stavka jeklarjev. Predsednik Truman
je osebno njihov simpatizer, vendar je pri-
tisk v senatu velik, dasiravno predsednik ni
pristal, da bi izvedel ostrejše ukrepe. Baje
so doseženi prvi koraki v sporazumu med
delavci in jeklarskimi industrijalci. — V In-
diji postopoma uvajajo agrarno reformo
kljub odporu veleposestnikov. — Ameriški
zunanji minister Acheson je obiskal Avstrijo,
kjer se je izjasnil za neodvisnost Avstrije. —
V Egiptu je Husein Siri paša sestavil novo
vlado, ki bo kot prejšnja delala brez par-
lamenta.
DROBNE NOVICE IZ VSE DRŽAVE
V minulem tednu je menda najvažnejši do-
godek obisk avstrijskega zunanjega ministra
dr. Gruberja. Minister je obiskal Beograd
in' Brione, kjer se je sestal z maršalom Ti-
tom. Obisk je rešil več vprašanj velike važ-
nosti za obe sosednji državi. — Drugi od-
lični gost v preteklem tednu je bil angleški
admiral lord Mounthbatten, ki je s križarko
»Glasgow« priplul v jadranske vode. Obiskal
je maršala Tita na Brionih in za tem od-
plul v Trst. —
IL gimnazija v Celju in njeni učni uspehi
»Slovenski poročevalec« je v štev. 150 z dne
26. junija t. 1. objavil članek pod naslovom:
Letošnji učni uspehi na celjskih šolah so v
splošnem boljši kakor lani.
Od naslova bi pričakovali, da bo članek
zajel poročilo o učnih uspehih na vseh celj-
skih šolah, kar bi bilo zelo umestno in za-
nimivo. Naša javnost bi s takim poročilom
dobila lep in jasen pregled o delu in uspe-
hih našega šolstva v Celju.
Šele iz članka razvidimo, da je imel do-
pisnik V. S. pred očmi le tiste zavode, na
katerih so bile opravljene mature.
II". gimnazija v Celju postopoma raste v
popolno gimnazijo, zato med gornje ne spa-
da. čeprav sta ob 500-letnici mesta Celja obe
gimnaziji izdali svoje »Letno poročilo«, iz
katerega se da primerjati učni uspeh na
obeh zavodih, se nam zdi umestno podati
pregled uspehov tudi na tej gimnaziji.
Iz letnega poročila razvidimo, da je imel
zavod v preteklem šolskem letu učni uspeh:
56,54%.
Ako razdelimo ta učni uspeh pozitivnih,
to je tistih, ki so razred izdelali, dobimo
sliko:
I.	razr. s 7 vzporednicami in 284 dijaki je
izdelalo 140, t. j. 48,6%,
II.	razr. s 5 vzporednicami in 182 dijaki je
izdelalo 100, t. j. 54,4%,
III.	razr. s 4 vzporednicami in 155 dijaki
je izdelalo 101, t. j. 40,9%,
IV.	razr. s 3 vzporednicami in 138 dijaki je
izdelalo 90, t. j. 65,3%,
V.	razr. z 2 vzporednicama in 66 dijaki je
izdelalo 38, t. j. 57,9%.
21 oddelkov in 826 dijakov je izdelalo po-
vprečno 56,54%.
V oči nas zbode razmeroma nizek procent
uspelih, zlasti v I. razredu. Kdo je tega
kriv? Ker sta tu prizadeta predvsem dijak
in učitelj oz. profesor, je razumljivo, da
pade odgovornost zdaj na enega zdaj na dru-
gega. Često slišimo še ime tretjega krivca,
to je osnovna šola.
Glavni vzrok slabih učnih uspehov na tej
ali oni gimnaziji je našlo že učiteljstvo sa-
mo. Kdor pazljivo bere »Savinjski vestnik«,
je lahko opazil, da je imelo celjsko učitelj-
sko društvo pred kratkim na Teharju svoje
zborovanje, na katerem je obravnavalo prav
to vprašanje, namreč o prehodu učenca iz
osnovne šole na gimnazijo.
Živimo v revolucionarni dobi napredka, ko
je nižja gimnazija postala obvezna spiošno-
izobraževalna šola višje stopnje. Gimnazija
ni vfeč izbirna šola za priviligirane poedince,
marveč je namenjena širokim plastem ljud-
skih množic. Njena naloga je dvojna: dajati
učencem prepotrebno višjo izobrazbo in jih
pripravljati za prestop v srednje strokovne
šole in preko višjih razredov na univerzo.
Učiteljski zbori na gimnazijah se dobro za-
vedajo, da morajo vzgajati dobre, sposobne
in izobražene ljudi, ki jih potrebujemo v
vseh poklicih.
Zato bi storili usodepolno napako, ako li-
to najvažnejšo nalogo omalovaževali. Zat«
tu ne sme in ne more biti popuščanja. V8(.
kar bi storili mimo te zahteve, bi se mašče'
valo na mladini sami. Mnogi starši se teg^
danes še premalo zavedajo. Prav tistih, ki
bili posveta z razrednikom ali predmetnih
učiteljem najbolj potrebni, ni blizu. Mnogj
izrabljajo svoje otroke za razna pota in oprt.
vila, prikrivajo neopravičene izostanke, učt.
nja svojih otrok niti ne zasledujejo. Mnog;
dijaki ne delajo niti domačih nalog in ho!
dijo k pouku popolnoma nepripravljeni.
kih dijakov ni mogoče ocenjevati s poziti^,
nimi ocenami. Pustimo dijaka pri učeuju j.
ga nadzorujmo, pa bodo uspehi boljši! Naj.
več negativnih ocen je bilo v angleščini, ptj
kateri je deloma krivo tudi pomanjkanja
učne knjige.
Nadaljnji vzrok slabih učnih uspehov je
tudi prevelika število dijakov v prenatrpa,
nih učilnicah z dopoldanskim in popoldan,
skim poukom. Teh težav po vojni še ni bil(l
mogoče odpraviti. Mnogi dijaki se vozijo ,
oddaljene kraje in s tem zapravljajo drajj«.
ceni čas učenja. Mnogo je tudi takih, ^
pravijo, da se jim ne ljubi učiti ali da ni.
maj o veselja do učenja. Tem je pa treb,
primernejše vzgoje.
Ozek stik med starši in vzgojitelji, me,)
učnimi ustanovami samimi in nenehna sk^
zp. boljšo vzgojo mladine bodo dvignili tuj
učne uspehe.
Kljub poostrenim zahtevam je bil ltčdfl
uspeh na II. gimnaziji v Celju za 2% bolj«
od lanskega.
Tudi mladina Vrtnarske šole tekmuje
V nedeljo je bila v Vrtnarski šoli \
Medlogu mladinska konferenca. Dnevni
red je vključeval predvsem sprejen
tekmovania v počastitev VI. kongres?
naše Partije, stanje v aktivu Ljudsk<
mladine Slovenije in razno. Na konfe,
renči so bili navzoči zastopnik MK LMS
upravnik šole in predstavnik predava
teljskega zbora.
Takoj po otvoritvi je spregovoril tov.
upravnik o bodočih nalogah mladine j
o njeni udeležbi pri graditvi socialističn
družbe, nakar je predstavnik MK LM
razložil mladini pomen VI. kongres
KPJ in podal glavne smernice za spr<
jem in izvedbo tekmovanja ter obljub
prisotnim, da bo MK LMS Celje vedn
pripravljen nuditi čim izdatnejšo pomo
organizaciji. Mladinci bodo deležni tudi
pomoči in podpore učiteljstva. Razvila
se je živahna diskusija o tekmovalni]
panogah in končno je bil sprejet doka
obširen tekmovalni načrt, ki zajem
udejstvovanje v fizkulturnem, kulturno
prosvetnem in idejno-političnem delu
Le-ta pa se upravičeno smatra kot naj-
važnejši del tekmovanja. Tudi za zdravo
razvedrilo mladine bomo poskrbeli
Mladina se bo pridno udeleževala pre-
davanj Ljudske univerze, nekaj tovari-
šev pa se bo naročilo tudi na »Mladino«.
Na področju Ljudske tehnike bomo prav
tako nadaljevali z delom.
Ta aktiv, katerega članstvo je razme-
roma zelo majhno, je s svojim deloi>&?'
v preteklosti pokazal, da ceni m sps-1
štuje ustvarjalno delo in pravilno po-
litiko naše Partije. Vsi smo lahko pre-,
pričani, da nas mladi vrtnarji tudi seda;
ne bodo razočarali.
Kako je v občinskih
podjetjih na Polzeli
V	občinskih podjetjih si pravzaprav
še z nekaterimi osnovami našega gospo-
darjenja niso na jasnem. Tam imajo še
kar vse delavnice en delavski svet in
upravni odbor. Ta napaka, po dveh le-
tih od izida zakona, res ni nič po-
hvalna. Odraz te osnovne napake so
tudi izdelani tarifni pravilniki. To delo
je bilo opravljeno zelo površno, kar
pa seveda ni čudno, ker niso mogli de-
lati po obstoječih navodilih, ker jih
niso imeli, niti jih poznali.
V	tarifni pravilnik so kar poimensko
navedli zaposlene delavce in seveda te-
mu prilagodili tudi tarifne postavke.
Vnesli so celotno kalkulacijo, pregleda
delovnih mest s točkovnimi pokazatelji
in priloge glede plačnega fonda pa niso
priložili, ker tega niso nikjer našli in
so jim bile nepoznane.
Te in druge napake v tarifnih pra-
vilnikih in malodušen odnos do obstoja
delavnic na Polzeli so škodljive in se
ne dajo opravičiti.
Tarifni pravilniki so izpitne naloge,
ki naj bi jih izvršile tudi polzelske de-
lavnice. Tega izpita do sedaj niso po-
ložile. Malo več volje in resnosti ter
prizadevanja bo potrebno, če bodo ho-
teli, da bodo po ponovnem izpitu pre-
jeli zrelostno izpričevalo.
Na Polzeli je lepo število delavnic,
tudi potrebnega kadra ne manjka in
je res čudno, da s svojim delom zaosta-
jajo za kraji, ki teh pogojev nimajo.
VEČ SKRBI PREDPRIPRAVAM ZA
IZDAJO NOVIH DELOVNIH KNJIŽIC
Če povprašate po naših podjetjih, kaj so do
danes storili za izdajo delovnih knjižic, ve-
do povedati le malo ali pa celo nič. Nekje
pravijo, da delavci ne prinašajo dokumen-
tov, drugje se zanašajo na dokazila, ki so
jih uporabljale prevedbene komisije v 1950.
letu, ponekod pa na delovne knjižice še niso
mislili.
Nahajamo se tik pred tem ogromnim de-
lom. V kratkem se bodo vršili seminarji s
praktičnim izpolnjevanjem potrebnih obraz-
cev in ugotavljanjem delovne dobe. Da bi
bili seminarji uspešnejši, je potrebno, da se
člani komisije in sindikalne organizacije
ter vsi delavci spoznajo z dosedaj izdanimi
navodili. V posebni prilogi Delavske enotno-
sti »Obzorniku« je izšlo vse do sedaj izdano
gradivo za izdajanje knjižic. S tem b® nam
vsem delo v mnogem olajšano, seveda pod
pogojem, da bomo ta pripomoček tudi upo-
rabljali.
Predvsem je važno, da bo vsakemu, ki naj
prejme novo delovno knjižico popolnoma ja-
sno, da je le od njega samega odvisno, kako
bodo delovne knjižice vsebinsko izpolnjene.
Vsak sam se mora potruditi, da bo zbral
potrebne listine, ker mu jih sicer ne bo
nihče preskrbel in bo prav gotovo na škodi.
Pri vpisovanju podatkov iz listin, ki jih bo-
mo spredložili, bodo določeni organi upošte-
vali le verodostojna dokazila; dokazovanje
delovne dobe s pričami bo težavno in le v
izjemnih primerih. Dosedaj smo na predpri-
pravah izgubili mnogo časa in ne smemo več
odlašati in čakati še posebnih navodil. Delo,
ki nas čaka je res odgovorno in težavno.
Pohitimo torej z zbiranjem listin, sindi-
kalne organizacije naj v tej smeri opravijo
svojo nalogo, pa bomo ob zaključka, ko bo-
mo imeli delovno knjižico v redu izpolnjeno,
prav gotovo zadovoljni in v bodoče brez nepo-
trebnih skrbi, ko bomo uveljavljali naše
pravice iz socialnega zavarovanja.
Pred ponovno ustanovitvijo delavskega društva »SVOBODA"
DRUŠTVO Z BOGATO TRADICIJO V PREDVOJNIH LETIH — TUDI PRI-
LIKE ZA DANAŠNJE DELO DRUŠTVA NE BODO V ZAČETKU PREVEČ
ROŽNATE — VODILNI CILJ DRUŠTVA BODI USPEŠNO DELO, SKRB ZA
MATERIALNE PRILIKE PA NEIZPODBITNA DOLŽNOST CELJSKIH TO-
VARN — ŽE V ZAČETKU JE TREBA POSTAVLJATI VPRAŠANJE DE-
LAVSKO-PROSVETNEGA DOMA.
Ime delavskega društva »Svoboda« je
zaradi svoje tradicije v predvojnih letih
ostalo tako svetlo v spominu našim lju-
dem, da bo sposobno razsvetliti prosvet-
no življenje celjskega delavstva veliko
bolj, kot je kateremu koli društvu po
osvoboditvi uspelo, seveda če si bo zna-
lo pridobiti isti sijaj, kot ga je imelo
pred leti.
Letos štejemo 32 let od prve ustano-
vitve delavskega društva »Svobode«, ki
je bilo ustanovljeno leta 1920 od marksi-
stično mislečih delavcev. O vlogi, ki jo
je to društvo odigralo v prosvetnem in
političnem delavskem gibanju v Celju,
bi bilo treba napisati knjige, da bi se
oddolžili vsaj deloma za zasluge, ki jih
je »Svoboda« imela. »Svobodaši« so bili
v predaprilski Jugoslaviji preganjani,
mnogi so ostali brez kruha, bili so moč-
na opora pri delu Komunistične partije,
bili trn v peti neljudskim režimom in
prve tarče fašističnega besa. Ze kar
dvoje imen —• Slavko Šlander in Ivo
Ključar —• nam dokazuje, da je društvo
»Svoboda« združevalo vse najboljše
borce za delavske pravice v preteklih
tridesetih letih.
Delovanje društva, kot se ga spo-
minjajo stari člani »Svobode«, je bilo
zelo široko in je v javnosti močno za-
stopalo raven in hotenje delavskega
razreda. Društvo je imelo 12 sekcij.
Najmočnejše so bile telovadna, nogo-
metna, dramska, izletniška, folklorna
itd. Leta 1928 se je ustanovil moški pev-
ski zbor iz vrst pevcev društva »Na-
prej« in pekov. Tedaj je bilo društvo
na višku svoje moči, tako da so pred-
stavniki takratnega režima začutili v
tem društvu nevarnost velikega delav-
skega prebujanja.
Leto 1929 je z Aleksandrovo dikta-
turo prineslo »Svobodi« velik udarec.
Celjsko društvo je takrat imelo podruž-
nici v Ljubečni in Štorah. »Svobodi« so
neprestano metali pod noge polena, za-
virali so njeno delo na vsakem koraku,
toda istočasno je s povečanim terorjem
rasla tudi revolucionarnost delavstva
in članstva v tem društvu.
Izletniška sekcija je prirejala izlete
po vsej Sloveniji. Ob takih prilikah so
celjski delavci prišli v stik z delavci
po ostalih krajih. Največja manifesta-
cija vse Zveze društev »Svoboda« v Slo-
je bila leta 1935, meseca julija v Celju.
Organizacijo tega velikega izleta, ki se
ga je udeležilo nad 14.000 delavcev, je
imelo članstvo celjskega društva. Ta-
krat se je »Svoboda« tako močno za-
merila klerikalni režimski kliki, da je
dosegla razpust celotnega društva.
Toda korenine »Svobode« so bile pre-
globoko zakoreninjene v vrstah delav-
stva, da bi jih mogli zatreti z navad-
nimi odloki. Vrste »Svobodašev« se ni-
so razšle, nadeli so si samo novo ime.
Društvo je pod imenom »Zarja« delo-
valo z isto vnemo kot prej Tudi to ime
ni bilo dolgo legalni naslov »Svobode«.
Ponovno se je preimenovala v »Vzajem-
nost« in s tem imenom delovala vse do
okupacije.
S prihodom okupatorja se je delo-
vanje »Svobode« preusmerilo samo v
eno smer — v borbo proti fašizmu.
Osemnajst »Svobodašev« je žrtvovalo
svoja življenja v »zadnjem svetem
boju«, ki so ga tolikokrat oznanjali v
svojih pevskih nastopih.
Po osvoboditvi so leta 1945 »Svobodo«
zopet ustanovili, toda le kratek čas.
V Celju je vniknila vrsta SKUD, ki so
prosvetno dejavnost delavstva razdelila
na delovna področja in temu podobno.
Večji del starih »Svobodašev«, ki so že
vztrajali pri delu na prosvetnem polju,
je bil združen v SKUD »Ivo Ključar«,
nekateri pa so svoje izkušnje kot člani
»Svobode« prenesli na druga kulturno
umetniška društva.
Sedaj, ko so nastopile nove prilike za
razvoj duševnega in političnega živ-
ljenja delavstva, ko je razdrobljenost
postajala preozka in ponekod celo se-
ktaška, ni nič čudnega, da so se po
vsej Sloveniji spomnili na »Svobodo«.
Veliko bolj čudno bi bilo, če se take
tradicionalne podlage za osnovanje no-
vih društev ne bi spomnili. Vsekakor
pa bo treba mnogo dela in naporov, da
bodo ta nova društva dobila tisto vlogo,
kot so jo imela nekoč. Današnjim dru-
štvom je mnogo lažje. Ona ne čutijo
nad sabo roke preganjalcev. Ni pa vlo-
ga teh društev nič manj važna kot
včasih. Vzgajati morajo naše delavce,
da bodo kos velikim nalogam v soci-
alizmu, za katerega so se »Svobodaši«
vselej borili in ga napovedovali.
Ko smo v Celju tik pred ustanovnim
občnim zborom delavskega prosvetnega
društva »Svobda«, bi želel nujno opo-
zoriti na nekatere probleme, ki so se
že in ki se bodo v teku dela pokazali.
2e dosedanja društva z manjšim šte-
vilom članov in manjšim delokrogom
so imela težave s prostori. »Svoboda«
ima trenutno na razpolago mnogo manj
prostora za delo, kot ga je imelo pred
vojno. Inventarja še ni nikjer in fi-
nančna sredstva so revna. Vendar vse
to ne sme motiti bodočega društva. Vsa-
ko popuščanje z ozirom na take pro-
bleme bi društvu nič ne koristilo. Prvi
cilj društva naj bi bil uspeh pri delu.
Uspešno delo društva bo samo po sebi
sililo javnost do tega, da društvu, ki
izpolnjuje tako važno nalogo, nudi vse
potrebno.
Istočasno pa je treba ponovno po-
udariti tole: Celjske tovarne, oziroma
delovni kolektivi, se kot lastniki pro-
izvajalnih sredstev vse premalo zani-
majo za življenje delavstva izven to-
varn. V tem so nas prehiteli marsikje
po svetu. Zato bi bilo treba misliti na
to, da je ena izmed poglavitnih nalog,
ki stoje pred delavskimi sveti in uprav-
nimi odbori podjetij, izkazovanje večje
skrbi za delovnega človeka tudi izven
tovarniških poslopij. Na to pomanj-
kljivost so vezani celo socialni pro-
blemi in z njimi vred vprašanje oseb-
ne delavčeve kulture, kakor tudi nivo
izobraženosti našega delavstva, kot vo-
dilnega razreda socialistične domovine.
Vse dokler v Celju ne bomo imeli do-
stojnega delavsko prosvetnega doma, o
katerega koristih (če bi že stal) ni treba
govoriti, ne moremo kaj dosti upati na
zmanjšanje alkoholizma in vse dolge
vrste posledic, ki se vlečejo za tem
družbeno škodljivim pojavom. To vpra-
šanje (ki bi že davno bilo lahko mimo
nas) pa ne smemo meriti z merilom
uspeha ali neuspeha bodočega društva
»Svoboda«. To je problem zase, ki terja
rešitve, ne zanikam pa, da bo novo de-
lavsko društvo imelo od tega veliko ko-
rist, če bo tej splošni potrebi zado-
ščeno.
Za konec še o bodočem društvu. Ko-
likor vem, je doslej že nad 140 pri-
javljencev za novo društvo. To je za
Celje, kot industrijsko središče mala
številka. Toda nič ne de. Začetek bo
naloga pionirskih naporov odbora in
prvih članov. Je že tako. Naši ljudje so
se doslej srečali že s premnogimi usta-
novnimi zbori in je veliko število ta-
kih, ki čakajo, kako bo »novorojenček«
zadihal. To morajo imeti pred očmi
bodoči vodniki društva, da zgledi vle-
čejo. Temu vsemu pa bodo zlahka kos,
če se bo novega društva oprijelo kar
največ starih »Svobodašev«, ki vedo, ka-
ko je treba delati in bodo znali te za-
četne težave tudi prebresti. Nič manj
pozornosti pa je potrebna delavska mla-
dina. Zaradi te je potreba društva, kot
namerava biti »Svoboda«, že kar kri-
čeča.
Vsako delo je toliko veličastnejše, ko-
likor je težje in koristnejše..	J. K.
STRELSKA DRUŽINA V VOJNIKU IMA
PREMALO MLADINCEV V SVOJIH VRST
V okviru mladinskega dneva v Vojniku, 1
jo bil 8. junija, je mladinska organizacij
Vojnik priredila tudi streljanje za mladince ii
povabila v ta namen mladince iz Šmartneg!
v Rož. dolini. Šmarski mladinci so se vabili
odzvali. Bilo jih je deset. Žal niso mogli po-
meriti svojih moči z vojniškimi mladinci, ke:
teh ni bilo na strelišču. Zato so sklenili ii
tekmovali z odraslimi strelci strelske družim
Vojnik in tako seveda izgubili tekmovanje
Zasedli so tretje in četrto mesto in kljub tf
mu so bili zadovoljni.
Pohvale vredno in zelo lepo se nam zdi
da je strelska družina Šmartno sestavljei
predvsem iz mladincev, ki kažejo prav dobi
voljo in bo v bodoče resen tekmec tudi v
niškim strelcem.
Graje vredno je pa to, da ima strelska d
žina Vojnik sorazmerno malo mladincev
svojih vrstah in bo morala v bodoče orga
zirati v svoje vrste več mladine. K temu
bi pripomogla mladinska organizacija Vojnil
B. M.
Zasedanje plenuma Okrajnega sindikalnega
sveta v ŠOŠTANJU
Obravnavali so vlogo tarifnih pravil-
nikov — Zaščita in vloga žene v proiz-
vodnji — Prevelike razlike v plačah
med podjetji
Pretekli teden je bilo v Šoštanju za-
sedanje razširjenega plenuma Okrajnega
sindikalnega sveta, kateremu so poleg
članov prisostvovali še predsedniki in
tajniki nekaterih sindikalnih podružnic.
Na zasedanju so obravnavali vlogo
tarifnih pravilnikov podjetij in o zaščiti
in vlogi žene v proizvodnji. V diskusiji,
v kateri je sodelovalo večje število čla-
nov, so ugotovili, da so nekatera pod-
jetja predlagala tako visoke tarifne po-
stavke, ki jih podjetja kljub najboljše-
mu poslovanju ne bodo zmogla. Nadalje
so ugotovili, da nekateri manjši obrati
občinskih gospodarskih podjetij doslej
še sploh niso sestavili tarifnih pravilni-
kov. Tudi kolektivna pogodba za delav-
ce in uslužbence pri privatnih delo-
dajalcih še ni sklenjena.
Navzoči so tudi grajali postopek pri
»sprejemanju« tarifnega pravilnika Eko-
nomije PVLRS v Šoštanju, kjer sindi-
kalna podružnica ni imela nobene be-
sede pri tem, temveč so dobili potrjen
tarifni pravilnik od nadrejenega organa.
Da bi se stanje kar najhitreje popra-
vilo, so bili sprejeti ustrezni sklepi. Te
dni bodo sklenili kolektivno pogodbo z
zasebniki, še pred prvim pa bodo izde-
lali in odposlali v potrditev tarifne pra-
vilnike podjetij in obratov, ki doslej še
le-teh niso imela.
Na plenumu so tudi ugotovili, da
med kvalificiranimi delavci iste strok*
pri različnih podjetjih preveliko neso-
razmerje v plačah. Za primer so navedli
ključavničarja v občinski delavnici v
Šoštanju, v Tovarni usnja, Elektrarni
Velenje in v Rudniku lignita v Vele-
nju, kjer razlika znaša več tisoč dinar
jev. Predlagali so pristojnim organofli
naj se ta razlika delno zmanjša.
Na zasedanju so se še pogovorili
tem, kako izboljšati delo sindikalni
organizacij, v njih vnesti več političn
dejavnosti in še bolj sodelovati z ob
činskimi organi oblasti.
TRGOVINA KMETIJSKE ZADRUGE
V BOHARINI
Novo poslovalnico so odprli v Boharini, l»f
je na tem mestu res potrebna. Oskrbovali b"
do potrošnike, ki so bili do sedaj navezani ®
zelo oddaljeno prodajalno v Loški gori. Ki'*1
bodo trgovali in ali bodo našli pot in sred
stva, da bodo po čim nižjih cenah z najboU
šim materialom zadovoljili potrebe prebiv*1
stva, o tem še ni moči govoriti, vendar r
priprave dobro kažejo. Lokal so kar ličj!
uredili, vse so na novo prepleskali in očisti'!
poslovodja in vsi, ki so k taki ureditvi Pr'
pomogli, imajo precej smisla in tudi za op'*J
ljeno delo zaslužijo pohvalo. Če bodo
tudi tak odnos do strank in njihovih
in če bodo delali v interesu članov z&dtp*
ter na drugi strani čim boljše zamennjave J.
vzbudili interes za druge panoge dejavno*1
bodo izvršili postavljeno nalogo. Za tako df
jim bodo mnogi hvaležni. Začetek je v g19'
nem dober, rezultati pa se bodo gotovo
kratkem pokazali.
Stev. 27
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 5. julija 1952
Stran 3
Ob petstoletnici mesta Celja
fLASA LJUBLJANSKE OPERE LIPUŠČEK
taNEZ IN VLADKO KOROŠEC GOSTUJE-
TA V SOBOTO NA TEHARJIH PRI
»MLIN AR JE VEM JANEZU«
V	okviru 500-letnice mesta Celja, je okraj-
ni, odbor Celje-okolica sklenil posredovati
našim meščanom in okoličanom vsaj nekaj
tiste glasbene umetnosti, ki jo v večjih me-
stih poslušajo tekom 10 mesecev v letu. Za-
radi tega je povabil iz Ljubljane člana ope-
re Lipušček Janeza in Vladka KoiHšca, ki
bosta zapela nekaj opernih arij v soboto ob
20. uri in 30 minut na vrtu »Mlinarjevega
Janeza« na Teharjih. Pristop na ta zanimiv
koncert je brezplačen.
Okrajni ljudski odbor Celje-okolica (Svet
Za kulturo in prosveto) bo skrbel, da bodo
v obeh poletnih mesecih (juliju in avgustu)
Celjani deležni še več takih opernih kulturnih
vrednot na vrtu »Mlinarjevega Janeza« na
•peharjih.
RADIJSKA ODDAJA ZA CELJE
V	nedeljo 13. julija od 9. do 10. ure do-
poldne bo Radio Ljubljana oddajal poseben
program namenjen mestu Celju. V oddaji
sodelujejo člani Mestnega gledališča in
Ljudskega odra iz Celja, pevski zbori, god-
ba ter posamezniki, ki v obliki reportaže za
radio prikazujejo posebnosti mesta Celja.
Program bo prenašala tudi celjska razglasna
postaja.
PODJETJA IN USTANOVE — POZOR!
Vsa podjetja in ustanove v Celju in oko-
lici, ki hočejo sodelovati na gospodarski raz-
stavi od 30. avgusta do 14. septembra t. 1.
v Celju, morajo poslati svoje prijave naj-
kasneje do 15. julija na naslov: Odbor za
proslavo 500-letnice Celja — razstavni od-
bor. V prijavi je treba navesti površino v
zaprtem prostoru in površino na prostem,
ki je razstavljalcu potrebna. Tarifa za en
kv. meter zaprtega prostora znaša 1000 din
za industrijo, za obrt 500 din; en kv. meter
prostora na prostem znaša 500 din. Najem-
nino za prostore morajo podjetja nakazati
na račun pri Narodni banki Celje-mesto št.
620-90200-26, Odbor za proslavo 500-letnice,
kar označijo na prijavi.
Razstavni odbor.
Iz Ceiia...
Vlomilci in tatovi v Tkalnici hlačevine v Celju so prejeli zasluženo kazen
Pred okrožnim sodiščem v Celju se je v
četrtek, dne 26. junija, zagovarjala vlomilska
in tatinska družba (13 oseb), ki je v teku
leta 1951 zagrešila več vlomov v Tkalnico
hlačevine v Celju in v poslovalnico Mestnega
magazina v lpavčevi ulici zraven Tkalnice
hlačevine, nekateri iz družbe pa so bili ude-
leženi pri skrivanju ali razpečavanju ukra-
denega blaga. Iz Tkalnice hlačevine in po-
lovalnice Mestnega magazina so pri vlomih
ukradli raznega tekstilnega in galanterij-
skega blaga, živil in drugih predmetov v
skupni vrednosti okrog enega milijona di-
narjev. Razen vlomov in tatvin v omenjena
objekta, se je tatinska družba ukvarjala s
tatvinami pri posestnikih v celjskem oko-
lišu, na Ostrožnem, v Galiciji, v Trnovljah
in drugod. Pri kmetih so kradli prašiče, ku-
retino, vino, žganje, radioaparate in vse,
kar jim je prišlo pod roke. Tudi te tatvine
so povzročile nad 100.000 din škode. Ukra-
deno blago so skrivali pri nekaterih soob-
tožencih, ga razpečavali deloma v okolici
Celja, deloma na Hrvatskem, nekaj pa so
ga uporabljali tudi za sebe. Varnostni organi
so tatinsko tolpo izsledili v začetku letoš-
njega leta in jo spravili za zapahe. Vsem je
sodišče prisodilo zaslužene kazni. Obsojeni
so bili: kolovodja tatinske družbe 12-letni
Jože Krulc, zaposlen kot gasilski čuvaj v
Tkalnici hlačevine v Celju, na 14 let stro-
gega zapora, 43-letni Franc llepinc, sodar,
zaposlen v Tovarni sadnih sokov in marme-
lade v Celju na 9 let strogega zapora, 23-
letni Slavko Grabner, nameščenec brez zapo-
slitve, na 8 let strogega zapora, 24-letni Da-
nijel Krulc, avtomehanik, na 2 leti in 4
mesece strogega zapora, 24-letni Franc Pre-
ložnik, kmečki delavec, na 1 leto in 8 mese-
cev strogega zapora, 23-letni Ivan Preložnik,
elektromonterski pomočnik, zaposlen pri
DES, obrat Celje, na 1 leto in 3 mesece stro-
gega zapora, 34-letni Franc Kladnik, šofer,
na 1 leto strogega zapora, 33-letni Stanko
Bezjak, kurjač v Tkalnici hlačevine v Celju,
na 8 mesecev strogega zapora, 40-Ietni Ar-
nold Martine, obrtnik, na 3 mesece strogega
zapora in 6000 din denarne kazni, 47-letna
Julijana Krulc, snažilka v Narodni banki v
Celju, na 1 leto strogega zapora, 31-letna
Danica Kotar, nameščenka brez zaposlitve,
na 1 leto strogega zapora, 25-letna Danica
Juraja, delavka v Tovarni emajlirane po-
sode v Celju, na 3 mesece zapora pogojno
za dobo 2 let in 28-letna Julijana Kobola,
gospodinja, na 6 mesecev zapora, pogojno za
dobo 3 let.	M. Č.
20 LET POKORE ZA UBOJ
Pred okrožnim sodiščem v Celju so se dne
28. junija zagovarjali rudarji 25-letni Ivan
Bušič, 35-letni Franc Toiolini in 30-letni
Adolf Medvešek, vsi iz Dobovca, okraj Tr-
bovlje. Obtoženi so bili, da so dne 17. sep-
tembra 1951 popoldne v gostilni MLO v
Trbovljah na dvorišču pretepli Filipa Fabja-
na, hoteč od njega nasilno izsiliti prizna-
nje, da je Bušiču ukradel 4000 din in da mu
jih mora vrniti. Pretepeni Fabjan je tatvino
res »priznal« in obljubil Bušiču vrniti zne-
sek 4000 din. Po priznanju so ga pustili in
odšli nazaj v gostilno. Obtoženi Bušič se je
pa takoj zopet vrnil in iz maščevalnosti do
Fabjana tega izvabil na samoten kraj, kjer
ga je z nekim orodjem pričel zopet pretepati
po glavi, zatilju in hrbtu. Obdelaval ga je
toliko časa, da je Fabjan izdihnil, truplo
mrtvega je nato skril. V noči od 21. na 22.
septembra 1951 pa je obtoženi Buiič Fabja-
novo truplo zavlekel k Savi, mu tam z dina-
mitom razstrelil glavo in ga vrgel v Savo,
hoteč na ta način zabrisati vsako sled za
zločinom. Truplo pa so 5. oktobra našli v
Savi in ga identificirali. Kot krivci so bili
aretirani navedeni, ki so prejeli zasluženo
kazen. Ivan Bušič je bil obsojen na 20 let
strogega zapora, Franc Tofolini na 3 me-
sece, Adolf Medvešek pa na 5 mesecev za-
pora. Slednja dva sta bila udeležena samo
pri pretepanju Fabjana na dvorišču gostilne.
M. č.
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
Bodoče Celje in mi
RAZSTAVA URBANISTIČNEGA NAČRTA MESTA CELJA — ENA IZMED
VARIANT — PRISPEVAJMO K DISKUSIJI — NAS DELEŽ NI ODVEČ,
TEMVEČ ZAŽELEN IN POTREBEN
Kot zanima vsakega posameznika podoba,
ureditev njegovega stanovanja, hiše, ki si
jo gradi, tako bi morala in mora zanimati
vsakega Celjana kot meščane Celja v celoti
bodoča podoba, ureditev mesta. Saj vendar
ni vseeno, kje in kako bomo bivali in
kakšno dediščino bomo zapustili rodovom!
Pediščino, ki bo ogledalo naših teženj, ho-
tenj in skrbi.
{ In prav zaradi tega, ker je mesto naše
kolektivno stanovanje, je potrebno in nujno,
da sodelujemo v diskusiji s svojimi pripom-
bami in željami. Po toči je vsako zvone-
nje prepozno in odveč. Zdrava kritika si ne
more najti hvaležnega torišča!
Že drugič v tem letu je Celjanom na vpo-
gled urbanistični načrt mesta Celja, izde-
lan po zamisli inž. Šorlija. Prostor prve
razstave je bil neprimerno izbran, z ozirom
na našo komodnost, ki ji je bilo odveč stop-
nišče dveh nadstropij in je bila tudi temu
primerno obiskana. Sedaj je razstava načrta
v dvorani Mestne hranilnice, nasproti kina
Metropol. Razstava se razveseljuje lepega
števila obiskovalcev. Obiščite jo še Vi! Vaš
obisk je zaželen in potreben.
Kot izgleda bo smer diskusije med pro-
jektantom in Celjani v glavnem krenila po
vprašanjih prometnega vozla. Projektant ga
postavlja v neposredno bližino mesta, pri-
bližno na kraj, kjer savinjska proga seka
Mariborsko cesto in s tem deli mesto s
svojimi vpadnicami na dva dela. Da bi pa
promet bil neoviran dvigne nasip savinjske
proge in spelje pod njo via- in akvadukte.
Vidite, jaz osebno in dosti ljudi, ki jih
poznam, bi se s tem predlogom ne strinjalo.
Pametnejši se nam zdi »tunelski izhod«. Sa-
vinjska proga se naj premakne na levo in
steče po tunelu pod Miklavškim hribom.
S tem je namreč ohranjena enotnost mesta
in tudi iz strateških in ekonomskih ozirov
je to bolje. Stroški gradnje tunela bi pa
bili enaki s stroški dviganja nasipa, gradnje
viaduktov in mostov. Povrhu smo še pa re-
šeni ropota železnice, ki bi tekla po sredini
mesta. Tunel bi prišel na dan nekje pri Po-
1 ul ah.
Isto velja za Ljubljansko cesto, ki teče
po projektantovi zamisli sporedno s savinjsko
progo in se stika z glavno padnico sever —
jug (Mariborska cesta) v prometnem vozlu,
ki bi se razvlekel od železniškega prelaza
na Mariborski cesti pa vse do telovadnega
doma »Partizan« v Gaberju in katere rešitev
zahteva krepkega rušenja.
Po našem mnenju bi pa bilo boljše, da bi
Ljubljanska cesta spremenila smer nekje
pri Petrovčah, šla pri Levcu čez Savinjo in
stekla po pobočju Miklavškega hriba in se
nekje pri Polulah sešla s cesto Celje-Zidani
most. S tem bi pridobili krasen razgled na
Celje, obenem bi pa ob cesti na pobočju
Miklavškega hriba zrasle stanovanjske hiše,
ki bi si ne mogle najti idealnejšega mesta
in bi imele obenem dobro urejeno prometno
zvezo.
Vidite, tu sem načel šele dva izmed pro-
blemov, ki zahtevajo sodelovanja meščanov.
Takih problemov je še več. In ker jih je
več, mora biti potrebno sodelovanje tudi
nujno intenzivnejše. Če pa hočemo to sode-
lovanje, je predpogoj, da obiščemo razstavo
in se brez vsake treme lotimo diskusije, da
podpremo tisto, kar si želimo in smatramo
za potrebno. To kar sem poizkušal napisati,
naj bi bil samo uvod v~vseobče razprav-
ljanje, ki naj bi našlo mesto tudi v našem
listu.
Poudarjam še enkrat važnost te razstave,
naše soudeležbe in trditev, da je zvonenje
po toči prepozno, čim prej bomo imeli iz-
delan urbanistični načrt, ki bo izraz hotenj
Celjanov, tem prej bomo lahko tudi pričeli
z njegovo realizacijo.
VOLIVCI IZ ZAVODNE IN JOŽEFOVEGA
HRIBA SO ZBOROVALI
V	petek je bil v dvorani doma OF v Za-
vodni skupni zbor volivcev za terena Za-
vodno in Jožefov hrib. Na zboru je tov. Ivo
Svetličič razložil volivcem mestni proračun,
tov. prof. Aškerc pa je govoril o reorgani-
zaciji ljudskih odborov. Obema referatoma so
navzoči z zanimanjem sledili in pri debati
o referatih na vprašanja dobivali od obeh
referatov potrebna pojasnila.
REORGANIZACIJA ESPERANTSKEGA
DRUŠTVA CELJE
V	letu 1951 je Esperantsko društvo beležilo
uspehe, ki pa še vedno niso bili zadovoljivi.
Potrebna je bila reorganizacija društva.
Upravni odbor, ki ni delal s ciljem za raz-
širitev esperantskega gibanja v Celju, je bilo
nujno zamenjati z novimi odborniki, ki bi bili
sposobni izvršiti težke naloge esperantskega
društva.
S tem ciljem so se člani dobro pripravili za
sedmi občni zbor po vojni, ki ga je tajnik
dobro organiziral. V nedeljo 22. junija do-
poldne se je 30 članov društva zbralo v Sin-
dikalni dvorani, kamor so bili povabljeni vsi
Celjani. Prisostvovali so tudi gostje, med
njimi delegat Zveze slovenskih esperantistov
tov. Avsec, ki je v svojem govoru poudaril
važnost Esperantskega društva v Celju. Ker
je Slovenska esperantska zveza v tesnem so-
delovanju z Ljudsko prosveto Slovenije, uži-
vamo esperantisti veliko pomoč od države.
Samo za lanski jugoslovanski kongres v Ljub-
ljani je bilo izdano 300.000 din. Esperantist
iz Švedske, ki je bil lansko leto na kongresu
v Ljubljani, propagira za Jugoslavijo v svoji
domovini. Naša ljudska oblast je pripravljena
pomagali esperantskemu gibanju. Z lastnimi
sredstvi mi nikakor ne bi mogli izdajati
knjig, brošur itd. Želja je, da se neposredno
z esperantom ustvarjajo nova književna dela.
Tov. Avsec je opisal vtise s svetovnega espe-
rantskega kongresa v Miinchenu.
Predlog, da se društvo včlani v Zvezo in
preko te postane tudi aktivni član Ljudske
prosvete LRS, je bil soglasno sprejet. Izvo-
ljen je bil novi upravni odbor. Njegova na-
loga je, da poživi delo. V letu 1953 se bo v
Zagrebu vršil svetovni esperantski kongres,
kamor bo prispelo tisoče predstavnikov raz-
nih držaV. Esperantsko društvo naj bo orga-
nizator čimvečje udeležbe. Privabiti čimveč
tujcev v Celje in v njegovo okolico je naloga
esperantistov. Konec meseca prispe skozi
Celje prva skupina belgijskih esperantistov.
V sodelovanju z Ljudsko prosveto in z vse-
mi množičnimi organizacijami bo društvu
uspelo dobiti nujno potreben društveni pro-
stor, organizirati tečaje in množične sestan-
ke. Društvo bo ustanovilo posamezne sekcije,
v prvi vrsti turistično in filatelistično. S tem
bo večja možnost udeležbe Celjanov pri šir-
jenju ideje mednarodnega jezika, in to espe-
ranta, ki je edini uspel v praksi.
»JtOTEKS« NE SPADA V SREDIŠČE
MESTA...
Mesto, posebno pa tisto, ki želi razviti
turizem, mora biti prijetno za oko,
znosno za ušesa in nos.
Koliko so nekatera podjetja, ki raz-
širjajo smrad, potrebna, nima smisla go-
voriti. Ce ne bi bila potrebna, bi jih ne
bilo. Vprašanje pa je, če morajo biti
prav v središču in če ne bi mogla za-
varovati »po nedolžnem prizadete« pred
»duhovi«. Nihče ni dolžan, četudi je
neko podjetje važno za skupnost, pre-
našati neprijetne duhove, ki človeka
kratkomalo spravljajo ob dober tek in
dobro voljo.
Eno tako podjetje je »Koteks« na Tr-
gu V. kongresa. Dovažanje sveže odrtih
živalskih kož skozi vse leto širi po bliž-
nji okolici velik smrad. Povrhu vsega je
v neposredni bližini še trg, od koder
romajo muhe sem in tja, prenašajoč
razne klice, bacile in temu slično na-
okoli. Kakor se sliši, bo to podjetje do-
bilo svoje prostore izven središča, toda
stvar teče tako počasi, da bi jo bilo
treba pospešiti. Smo v jubilejnem letu
mesta Celja in bi bilo nujno potrebno
rešiti ta problem. Baje zadržuje vso
stvar Tovarna sadnih sokov, ki mora
izprazniti potrebne prostore, pa tudi
merodajnim pri »Koteksu« baje ni mno-
go do selitve, ker so na zelo prikladnem
kraju (s trgovskega stališča), toda v
tem primeru je treba misliti na širše
vidike. Pogovor med njimi in Olepše-
valnim društvom ne bi bil napak.
Po mestih zrak že itak ni kaj prida.
Očistimo ga, kolikor se le da.
OBNOVA STAREGA GRADU
V mesecu aprilu se je na pobudo Olepše-
valnega društva Celje sestala komisija ? za-
stopniki Zavoda za spomeniško varstvo LRS,
Muzeja in MLO Celje ter si ogledala stanje
razvalin Celjskega gradu. Ugotovilo se je,
da je bilo spomeniško področje Celjskega
gradu zadnjikrat oskrbovano leta 1940 in da
je med vojno bilo poškodovano z bombnimi
ladetki. Razumljivo je, da je današnje sta-
nje gradu bilo že skrajne kritično ter da so
bila začetna dela neodložljiva. Olepševalno
društvo si je za letos zadalo nalogo, da po-
pravi najnujnejše okvare, to je zaščitne zi-
dove na razgledniku, kateri so že bili v po-
polnoma razpadajočem stanju. Dosedaj se
Je že zgradilo preko 20 kub. metrov zidu ter
Je s tem zopet dana sigurnost obiskovalcem
starega grada.
Tudi Friderikov stolp se bo zaščitil na vr-
hu z novo železno ograjo, katera je že v delu,
*er je dosedanja lesena ograja že popolnoma
trhla.
Olepševalno društvo je upoštevalo tudi že-
jo Celjanov, da se zopet namesti na Fride-
'ikovem stolpu zastavni drog, kar bo tudi
v kratkem izvršeno.
Zasipavanje jam, ki so nastale pri bomb-
*em napadu so prevzeli celjski kolektivi ter
ršijo to delo na prostovoljni bazi. Istočasno
. deli na Starem gradu so se pričela tudi
ela na popravilu deloma vdrte ceste, ki vodi
Stari grad, tako da bodo lahko tudi mo-
°rna vozila uporabljala to cesto.
Kot se vidi, si Olepševalno društvo tudi za
jPomeniško varstvo mnogo prizadeva ter
®d0 ljubitelji Starega gradu gotovo pozdra-
vi to iniciativo.
... in zaledja
SVEŽI OCVIRKI IZ DOBRNE
Nedavno je bila v Dobrni procesija za te-
lovo. Predsednik občinskega odbora je do-
volil procesijo na najbolj prometnem kraju
in ko so ga na to opozorili, je odgovoril:
»Jaz sem predsednik občinskega odbora in
jaz imam za odločati.« Nihče ne pravi, da
procesija ne bi smela biti, toda tam, kjer
ne bi ovirala prometa.
Pred kratkim je v hotel prišel nov knjigo-
vodja, ki začasno opravlja dolžnost uprav-
nika. On ima čuden odnos do gostov, za ka-
tere pravi, da mu je vseeno, če ima goste
ali ne. No, če tako misli, bo on sam s svo-
jimi uslužbenci padel še globlje v deficit, ki
že sedaj znaša 900.000 din. Po njegovem mne-
nju naj bi abonent, ki plača mesečno 2400
dinarjev, dobil za zajtrk grenko kavo, opol-
dne zelje s fižolom in morda kakšno juho,
zvečer pa nekaj krompirčkov. Ni čudno, če
mu jo vsak dan kak gost pobriše drugam.
Kar se starejših nepravilnosti v hotelu tiče,
se o tem zanima revizijska komiija, ki se
nahaja v podjetju.
IZ ŠENTJURJA PRI CELJU
Krajevna organizacija Zveze borcev se je
odločila, da prične z zbiranjem material-
nih in finančnih sredstev za spomenik pad-
lim žrtvam med NOB. Takih žrtev, ki so po-
ložili življenja na žrtvenik svobode, je v
Šentjuriju in bližnji okolici bilo okoli sto.
V	ta namen je bil izvoljen pripravljalni
odbor. Delo se je že razgibalo. Tako je na
primer KO ZVVI napovedal vsem ostalim
množičnim organizacijam tekmovanje. Le ta
bo v nedeljo, 6. julija, priredil veselico s
srečolovom. Dobiček te prireditve je na-
menjen postavitvi spomenika.
SMRTNA NESREČA V ŠTORAH
V	ponedeljek zvečer se je v Štorah smrtno
ponesrečil 28-letni Martin Mlakar, ekonom
gostinskega podjetja »Ojstrica« v Celju. Mla-
kar je voz£l z motorni/m kolesom DKW
350 ccm v smeri proti Celju. Srečal je s
senom naložen voz, ki je pravilno vozil na
desni strani ceste, vendar brez luči. Mlakar
je pred vozom iz še neugotovljenih razlogov
zavozil z desne na levo stran ceste in pri
tem zadel na levi strani voz. Pri trčenju
je dobil tako težke poškodbe, da je takoj
podlegel. Mlakar je imel na hrbtu v ben-
cinski posodi 20 litrov žganja, tako da je
možnost, da je bil tudi nekoliko vinjen.
Morda pa je bila vzrok nesreči tudi kakšna
okvara na motornem kolesu, ker bi sicer na
razsvetljeni cesti ne mogel zadeti v voz.
IZ SLOV. KONJIC
Kmetje v raznih okrajih in okolici Konjic
so bili vsa leta mnenja, da v te kraje sploh
ne more priti koloradski hrošč, kar so pri-
čali številni pregledi, ki so bili zelo slabo
izvršeni. Še bolj pa je bilo med njimi utr-
jeno mnenje, da preglede narekuje oblast
samo zaradi tega, da se na ta način ugotove
zasejane površine s krompirjem. Tem bolj
pa so se začudili v zadnjih 14 dneh, ko so
danes tu, jutri pa že na drugem kraju našli
kar cela gnezda tega škodljivca. V Pobrežju,
Dobriški vasi, v Malahorni in Zrečah, pa
tudi v visoko na Pohorju ležečem Kel.lju so
ga našli. Še lansko leto v avgustu so bili
kmetje na Pohorju mnenja, da ga zaradi vi-
šino in hladnega podnebja tu gori ne bo.
Seveda se povsod tam, kjer se je pojavil,
kmetje hudujejo, češ da se je premalo sto-
rilo za uničenje tega škodljivca. Toda, le
malo kateri pa se spomni na samega sebe,
da je tudi med takimi, ki se nevarnosti niso
zavedali prej kot takrat, ko je bila že na
njivi in ko so hrošča videli na lastne oči.
*
Mednarodni šahovski mojster Vasja Pire
je pred par dnevi odigral v Slov. Konjicah
simultanko s 40 konjiškimi šahisti. V tej
igri je mojster Pire dobil 36 partij, 4 remi-
ziral, izgubil pa nobene. Od Konjičanov so
remizirali Strojan, Novak in Brudermanova
ter Celcer iz Oplotnice.
*
»O osnovnih načelih filozofije« je bilo na-
slov predavanja, ki ga je v okviru LU imel
v Slov. Konjicah ravnatelj nižje gimnazije.
Udeležba je bila srednje dobra, saj je manj-
kalo precej članov KP, katerim je bilo pre-
davanje v prvi vrsti namenjeno.
*
Kmetovalci v okolici Slov. Konjic in zgor-
nje Dravinjske doline so v zadnjih dnejj. že
poželi večino ječmena, razen v nekoliko viš-
jih legah, kjer pozneje dozori. Del pridelka
je v maju uničila slana, nekaj pa še toča in
bo pridelek ponekod polovico manjši kot je
bilo pričakovati.
Težje pa je letos s spravilom sena, saj
ga je zunaj še dobro polovico. Skoraj vsako-
dnevni dež v juniju je oviral, da bi se po-
košena trava lahko osušila. Šele v zadnjih
dneh, ko je nastopilo topleje vreme gre
košnja in sušenje hitreje naprej.	L. V.
IZ BRASLOVČ
Pred kratkim je bila seja občinskega od-
bora za prosveto in kulturo, na kateri so
razpravljali o celotnem vprašanju prosvet-
nega in kulturnega udejstvovanja v Braslov-
čah.
Po zanimivem in resnem razpravljanju o
vseh perečih vprašanjih so bili sprejeti ne-
kateri važni sklepi.
Ker si tukajšnje ljudstvo želi filmskih
predstav, je odbor sklenil, da se v Mariboru
izposojena občinska kinoaparatura vrne v
Braslovče.< Služi naj domačim prosvetnim
potrebam, saj so res redke občine, ki tako
dragoceno kulturno napravo sploh imajo.
Predstave bi se naj vršile ob sobotah in
nedeljah, ko gospodarsko delo počiva. Pre-
pričani smo, da bo ta vest mnoge razveselila.
Telovadba in z njo zvezane kulturne pri-
reditve so bile nekdaj pri nas na visoki
stopnji. Danes se ne morejo razvijati, ker
je Fizkulturni dom z lepo dvorano in odrom
zaseden. Kmetijska zadruga ima v njem svo-
je prostore in skladišča. Nujno potrebno je,
da se za zadrugo najdejo drugi prostori, dom
pa izroči svojemu namenu.
Ljudska knjižnica posluje v tesnem pro-
storu in ne more priti do pravega razmaha.
Treba bo najti primernejši prostor in jo
razširiti v ljudsko čitalnico. Tudi šahisti
hrepenijo po lastnem kotičku.
IZ LIBOJ
Enoletna hčerka Irena, zakoncev Obreza,
je v neopaženem trenutku zašla k domače-
mu, premalo zavarovanemu vodnjaku, padla
vanj in utonila. Ta primer naj bo zopet opo-
min staršem, naj ne puščajo svojih otrok
brez nadzorstva. V zadnjem času se je v
celjskem okolišu primerilo več nesreč, ki so
terjale smrtne žrtve otrok zaradi premalega
nadzorstva.
IZ ŽALCA
V kozolcu posestnika Randla se je te dni
obesil 53-letni Ivan Hramec iz Bovš pri Voj-
niku.	M. Č.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Vaški odbor OF Šmartno ob Paki dosega
prav lepe uspehe. Prav pridno pridobiva čla-
ne za telesno-vzgojno organizacijo »Parti-
zan«. — V okolišu je 350 naročnikov na razne
časopise. Odbor si je nadel nalogo, da do
konca tega meseca pridobi še vsaj 10% novih
naročnikov, kar se mu bo po dosedanjem
uspehu tudi posrečilo.
Odbor OF bo zaprosil DES, da že vendar
enkrat izgotovi traso za elektrifikacijo Gavc
in del Velikega vrha. DES namreč obljublja
to že leto dni, vendar do izvršitve ne pride,
kljub temu, da imajo ljudje vse potrebno že
pripravljeno.	•
Do konca meseca julija bodo popravili ob-
činsko cesto proti Slatinam, ki je v zelo sla-
bem stanju. Potrebna denarna sredstva so
zagotovljena iz čistega dobička veselice, ka-
tero je odbor v ta namen priredil preteklo ne-
deljo v Slatinah.
Tudi vaški odbor Rečica je to leto zelo de-
laven. Posebno se je izkazalo občinstvo pri
prostovoljnem delu pri popravi občinske ce-
ste iz Rečice proti Hudemu potoku.
Člani strelske družine, ki se je pred krat-
kim ustanovila, se že vesele na vaje v stre-
ljanju. Tudi strelišče je že urejeno, tako da
se bo ta šport kmalu mogel v polni meri raz-
viti.
AFŽ odbor je bil izvoljen že pred tremi
tedni, čudimo se samo, da iz svoje srede ne
najde predsednice in tajnice. Kaj je temu
vzrok?
V Rogaški Slatini bodo 6. julija
ODKRILI SPOMENIK PADLIM BORCEM
V nedeljo bodo v Rogaški Slatini odkrili
spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma.
Proslava se bo pričela ob 9. uri zjutraj.
Svečano odkritje spomenika bo ob 10. uri,
kjer bo podan tudi referat in zgodovina o
poteku bojev in osvobodilnega gibanja na
področju Rogaške Slatine. Množične organi-
zacije in ostali udeleženci bodo nato polo-
žili k spomeniku vence. Istega dne bo tudi
svečana akademija v slavnostni dvorani
zdravilišča.
Naslednji dan bodo v steklarni pri Rog.
Slatini odkrili spominsko ploščo vsem tistim
delavcem te tovarne in njihovim svojcem,
ki so med NOB' darovali svoja življenja za
svobodo.
7. julij bo tudi proglašen kot občinski
praznik občine Rogaška Slatina.
Občinski odbor Rogaška Slatina je pova-
bil na odkritje spomenika vse delovne ljudi
širom naše domovine. Ni dvoma, da smo tudi
v Celju poklicani, da se v čim večjem šte-
vilu udeležimo te proslave in odkritja spo-
menika. Hkrati bi celjski udeleženci, seveda
tudi okoličani, izkoristili ta obisk tudi v svr-
ho izleta tega znamenitega kopališča in
zdravilišča, ki je eno izmed najlepših v Slo-
veniji.
Stev. 27
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 5. julija 1952
Stran 3
Fizkultura in šport
V nedeljo bo v Celju
ZADNJI NASTOP ATLETOV PRED OD-
HODOM NA OLIMPIADO
Za nedeljo, 6. julija, je AD Kladivar po-
vabil v goste celotno jugoslovansko atletsko
olimpijsko reprezentanco, ki se bo z neka-
terimi ostalimi državnimi reprezentanti po-
merila v tekih, metih in skokih. Med olim-
pijci bodo nastopili: Ottenheimer, Ceraj,
Milakov, Šegedin, Dimitrijevič, Gubijan,
Radosavljevičeva, Lorger itd. Od ostalih re-
prezentantov pa je udeležba zagotovljena še
za Peclja, Jovančiča, Štritofa, Župančiča,
Knezove in druge.
Zadnji nastop naših atletov pred odhodom
na olimpiado bo torej v nedeljo z začetkom
ob 17. uri na atletskem stadionu Kladivarja.
SAVINJSKI TELOVADNI SEKTOR
USTANOVLJEN
V svrho uspešnejšega dela Telesno-vzgoj-
nih društev »Partizan« v Sav. dolini se je
ustanovil Savinjski telovadni sektor, ki ob-
sega naslednjih osem društev: Braslovče,
Gomilsko, Prebold, Petrovče, Polzela, Šem-
peter, Vransko in Žalec.
Razveseljivo je dejstvo, da so tehnični
vodje vseh društev sklenili na prvem sestan-
ku, da bodo vsa društva Savinjskega sektor-
ja priredila javne telovadne nastope v do-
ločenih datumih v mesecu juliju in v av-
gustu. Prvi javni nastop bo v Šempetru dne
6. julija z dopoldanskim tekmovanjem v od-
bojki, šahu in streljanju ter popoldne telo-
vadni nastop vseh oddelkov. Dne 13. julija
bo nastop v Preboldu z otvoritvijo plaval-
nega bazena. Ostala društva so osvojila ne-
delje v avgustu.
Predvideno je tudi, da iz vseh društev
zberejo najboljše telovadce in telovadkinje v
orodne vrste Savinjskega sektorja. Istotako
tudi na polju atletike in odbojke.
Medsebojna tehnična pomoč naj pripomo-
re k kvaliteti na letošnjih javnih nastopih,
ki naj bodo dokaz, da je ustanovitev Savinj-
skega telovadnega sektorja pomemben in ko-
risten organizacijski prijem.
Šah
Turnir za prvenstvo Celja
V ponedeljek je pričel turnir za prvenstvo
Celja za leto 1952. žreb je določil naslednji
vrstni red igralcev: 1. Fajs, Draksler, 3. Mo-
dic, vsi Celjski šahovski klub, 4. Kovačič
(Beton), 5. Mirnik (CŠK), 6. Zahojnik (Ko-
vinar), 7. šnajder J., 8. inž. Lah, 9. Oder
(vsi CŠK) in 10. Svetina A. (S. GligoriC).
V prvem kolu je Fajs zmagal proti Svetini,
Šnajder pa proti Kovačiču, Oder in Draksler
sta remizirala. V drugem kolu je šnajder
dobil proti Mirniku, Svetina pa proti Za-
hojniku, vse ostale partije I. in II. kola
so prekinjene. Stanje po drugem kolu je
naslednje: šnajder 2, Fajs 1 (1), Svetina 1,
Draksler, Oder pol (1), inž. Lah, Modic
0 (2), Kovačič, Mirnik, Zahojnik 0 (1). V
turnirju sodeluje pet II. kategornikov, dva
III., dva IV. in eden V. kategornik.
IZID TEKMOVANJA
V ŠAHOVSKEM TEDNU
Na poziv Šahovske sekcije KUD »Ivan Can-
kar« v Žalcu je Okrožni šahovski odbor raz-
pisal tekmovanje v Šahovskem tednu, ki je
bil prirejen od 30. marca do 5. aprila. Ve-
čina enot celjskega okrožja se je temu po-
zivu odzvala in nekatere med njimi zelo
uspešno zaključile Šahovski teden. Posebna
komisija OŠO je ocenila uspehe posameznih
enot in ugotovila naslednji izid tekmovanja:
1. Šahovska sekcija KUD Ivan Cankar, Žalec,
40 točk; 2.-3. Rudar, Trbovlje in Savinj-
čan, št. Peter ob Savinji; 4.—5. Kovinar, Ce-
lje in Edinstvo, Rog. Slatina; 6. Nazarje;
7. Vesna, Zagorje; 8. Celjski šahovski klub;
9. Šah. sekcija Petrovče; 10. Cinkarna itd.
Prvim petim je Okrožni šahovski odbor, za
izredno prizadevanje in uspehe, podelil pi-
smene pohvale.
Izredni občni zbor Kme-
tijske zadruge v Stranicah
je pokazal, da je upravni odbor krenil na
povsem nova pota, kajti zadruga se je re-
šila dolgov, ki so nastali v prejšnjih letih
zaradi vloma v trgovino in neodgovornega
poslovanja. Saj je celo knjigovodja tov. Vau-
da nepravilno prikazoval bilanco samo zato,
da je sprejemal lepe nagrade. Tako je ugo-
tovila izredna revizija. Na sedanjem občnem
zboru pa je zadruga prikazala že okrog
138.000 din čistega dohodka. Največ zaslug
imata pri tem lesni in trgovinski odsek, ki
sta imela največji promet. Zadružniki so z
zadovoljstvom poslušali poročilo upravnega
odbora, nadzornega odbora in poslovodje ter
sklepali o nadaljnjem delu, posebno o sečnji
lesa, živinoreji, zaščiti proti raznim škodljiv-
cpm, zlasti proti koloradskemu hrošču, ki se
nevarno pojavlja v naši bližini. Tajnik občin-
skega odbora iz Slov. Konjic tov. Marguč pa
je obširno govoril o jačanju zadružne last-
nine in o pomenu splošno-kmetijskega za-
družništva.
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 23. do 30. junija 1952 je bilo rojenih
29 dečkov in 22 deklic.
Poročili so se:
Nameščenec Truglas Karel in nameščenka
Lempl Marija; tov. delavec Konig Alojz in
gospodinja Krofel Angela; mizar Krivec
Franc in bolniška strežnica Osek Neža ter
upokojenec Tkalčič Rudolf in tov. delavka
Purgarič Marija.
Umrli so:
Zore Edi, star 11 let iz Celja; dojenček
Užmah iz Globokega; dojenček Mihelčič Mi-
lan iz Celja; Jazbinšek Frančiška, stara 68
let iz Celja; Gorjup Kari, star 67 let iz Pa-
rižlja in Bradač Rudolf, star 67 let iz Celja.
V celjski okolici
V času od 16. do 29. junija 1952 je bilo
rojenih 19 dečkov in 15 deklic.
POROČILI SO SE:
Gaberšek Jurij, rudar iz Zabukovce in Go-
minšek Štefanija, nameščenka iz Griž; Laznik
Franc, nameščenec iz Sv. Pankraca in Sme-
gur Zofika iz Sv. Pankraca; Nedelko Ignac,
strugar iz Žalca in lian Rozina, delavka iz
Vrbja; Kraje Ivan, poljski delavec iz Loč
in Grabenšek Ana, kmetica v Pepelnem; Očko
Ludvik, tovarniški delavec iz Loške Gore in
Lamut Rozalija, poljska delavka iz Dobrave;
Turnšek Ivan, poljedelec iz Dobrovelj in Rak
Frida, poljedelka iz Podvrha; Koren Alojz,
sadjar iz Žovneka in Turnšek Antonija, ši-
vilja iz Rakovelj; Einfald Friderik, slikarski
pomočnik iz Slov. Konjic in Pajnik Jožefa-
Gabrijela, nameščenka iz Slov. Konjic.
Žežlina Dominik, strojnik iz Kamnika in
Kedman Neža, delavka iz Štor; Zbiljski Lju-
devit, zidar iz Štor in Vovk Štefanija, pom.
kuharica iz Štor; Podpečan Franc, posestnik
iz Hramš, obč. Šmartno in Razgoršek Neža,
poljska delavka iz Pepelne, obč. Šmartno;
Šantej Jožef, poljski delavec iz Polane št.
11, občina Jurklošter in Guček Jožefa, polj-
ska delavka iz Marijine vasi; Gorišek Jer-
nej, čevljar iz Hrastja, občina Žusem in Le-
nart vd. Robič Julijana, gospodinja v Jel-
cah, občina Slivnica; Jurkovič Gabrijel, mi-
zarski pomočnik iz Prebolda in Goršek Ma-
rija, tov. delavka iz Prebolda.
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA
Obveščamo, da bo v petek, dne 11. julija
1952 seja Mestnega ljudskega odbora Celje
v sejni dvorani OSS ob 8. uri zjutraj.
MLO Celje
KUD »Jože Hermanko« — plesna sekcija
priredi dne 5. julija 1952 v Domu ljudske
prosvete v Celju
PLESNI TURNIR
za prvenstvo mesta Celja v letu 1952 pod
vodstvom dipl. plesnega učitelja Simončiča
Ludvika.
Nastopijo najboljši plesni pari Slovenije
s prvakom LRS. Po turnirju bo revija ples-
nih novitet: rumbe, raspe, sambe in bebopa.
Med in po turnirju ples za občinstvo.
Pričetek ob 20.30. — Vstopnina: 80, 60, 50 din
OBJAVA
Ameriški rojaki, ki so prispeli v Jugosla-
vijo s prvo skupino Okorn odpotujejo iz
Ljubljane v soboto, dne 5. julija ob 9. uri
25 minut. Za to skupino bo na postaji Ljub-
ljana-glavni kolodvor rezerviran poseben va-
gon. Odpotujte od doma tako, da se boste
lahko pridružili vaši skupini, ki se omenje-
nega dne zbere v hotelu »Slonu«, ali pa
poprej na postaji.
OBJAVA
Dne 19. maja 1952 je bilo v Levcu najdeno
žensko dvokolo tov. Stev. 49015. Lastnik naj
se javi z dokazilom o lastništvu na ONZ,
Celje-mesto, soba stev. 6.
UMRLI SO:
Lesnik Kristina, občinska oskrbovanka iz
Slov. Konjic, stara 46 let; Završnik Anton,
kmet iz Dobrovelj, star ?? let; Topolovšek
Marija, delavka iz Slov. Konjic, stara 83 let;
Kalšek Anton, otrok iz Stranic, novorojenček;
Vidali Jožefa, kmetovalka iz Konjiške vasi,
stara 72 let; Podgoršek Jožef, okr. cestar iz
Konjskega, star 53 let; Štamol Antonija iz
Vojnika, stara 75 let; Jeraček Cecilija iz
Vojnika, stara 80 let; Jug Jernej iz Vojnika,
star 88 let; Špec Marija, posestnica iz Kozje-
ga, stara 76 let; Gračnar Franc, prevžitkar
iz Loke pri Planini, star 87 let; Kolmarič
Franc, gradbeni delavec iz Čepelj, star 52
let; Knez Mihael, prevžitkar iz Laziš, star
84 let; Šarlah Marija, prevžitkarica iz Dre-
nik, stara 75 let; Kodre Marija, poljedelka
iz Malih Braslovč, stara 84 let; Jeler Marija,
gospodinja iz Letuša, stara 71 let in Potrč
Alojz, župnik iz Št. Andraža, star 77 let.
Vivod Anton, kmetovalec iz Bezine, občina
Konjice, star 74 let; Jamnikar Janez, kmet
iz Tepanja, občina Konjice, star 74!* let,
Plankl Otilija, občinska reva iz Slov. Konjic,
stara 84 let; Vahter Alojz, kmetovalec iz
Tepanja, občina Konjice, star 76 let; Obrez
Irena, hči delavca iz Liboj, stara 18 mese-
cev; Blazinšek Karolina iz Rup, občina
Šmartno, stara 9 mesecev; Virant Franc iz
Sv. Vida pri Planini, star 76 let; Šuster
Rozalija iz Goričice, občina Šentjur, pre-
užitkarica, stara 72 let; Ljubej Janez iz
Šmarjete, občina Rimske Toplice, upokojen
železničar, star 68 let; Pavšek Andrej iz
Črnega vrha, občina Tabor, star 44 let, kme-
tovalec; Klančnik Matilda iz Ojstriške vasi,
občina Tabor, stara 62 let; Vovk Helena
iz Gomilskega, preužitkarica, stara 83 let
in Šern Martin iz Grajske vasi štev. 18, ob-
čina Gomilsko, star 61 let.
OPOZORILO
Opozarjamo vse stranke, ki so nam dale
tehtnice v popravilo, da jih dvignejo naj.
kasneje do 31. julija 1952. Po tem roku teht-
nic ne bomo izdajali.-
Tovarna tehnic in sit, Celje, I
Mariborska 2 *
OPOZORILO
Podpisana Štrigl Berta, Celje, Ipavčeva 2,
javljam vsem, da nisem plačnik nikakršnih
dolgov, ki bi jih naredil moj mož Štigl Ja-
nez. Opozarjam vsakogar tudi pred nakupom
stvari, ki bi jih prodajal, ker je vse moje.
GRADBENO PODJETJE, Celje, Razlagova
ulica 14 sprejme 20 izučenih zidarjev. Delo
v akordu, plača po predpisih.
Sprejmem takoj kleparskega pomočnika za
splošno kleparstvo. Ponudbe na podjetje
Dolžan Franjo, kleparstvo v Celju.
DVOSOBNO STANOVANJE KUPIM ali pla-
čam vnaprej najemnino (za zamenjavo tro-
sobnega stanovanja). Informacije Maribor-
ska 20-11.
RADIOAPARAT »KOSMAJ« nov, ugodno;
prodam. Naslov v upravi lista.
UGODNO PRODAM sodarsko orodje. Re-i I
flektanti se naj zglase v Drapsinovi ul. 6, I
Celje.
KLAVIR kratek ugodno prodam, ali zame-B
njam. Naslov v upravi lista.
ITALIJANSKO KOLO, moško in žensko, pro.ll
dam zaradi selitve. Mozetič, čret 42.
PRODAM dobro ohranjeno lovsko puško (pe-1
telinko), kal. 16. Naslov v upravi lista.
PRODAM pisalni stroj znamke »Erika« in
avtomatično tehtnico. Naslov v upravi lista.
PRODAM AVTO znamke NW, štirisedežni
(šestcilindrski), v zelo dobrem stanju, po
ugodni ceni. Vprašati Vovk Edo, Šoštanj, I
Kolodvorska 4.
IZGUBIL sem denarnico z legitimacijami v
nedeljo na kopanju pri Petričku. Poštene-
ga najditelja prosim naj jo odda na upra- [
vo lista proti nagradi.
PREKLICUJEM šolsko spričevalo na ime
Hadolin Milan, Celje.
PREKLICUJEM spričevalo II. gimnazije s
sprejemnim izpitom za višjo gimnazijo na j
ime Nadvežnik Milka, Celje.
Nedeljska zdravniška dežurna služba I
Dne 6. julija 1952: tov. dr. Sevšek, Ljub- [
ljanska cesta. — Nedeljska zdravniška de- I
žurna služba traja od sobote opoldne do po- I
nedeljka do 8. ure zjutraj.
KI1VO___==
KINO METROPOL
Od 1. do 7. VII. 1952: »Dolina orlov«, angle-
ški film
Od 8. do 14. VII. 1952: »Sneguljčica«, ameri-
ški film
KINO DOM
Od 5. do 11. VII. 1952: »Njeno maščevanje«,
ameriški film
Od 12. do 15. VII. 1952: »Hoja! Lero«, jugo-
slovanski film
ZNIŽUJEMO CENE
Vabimo vso maloprodajno trgovsko mrežo na ogled spodaj navedenih artiklov, ki so na zalogi v naših skladiščili po izredno konkurenčnih
cenah. Opozarjamo na ugodne prodajne pogoje in solidno postrežbo. Za primer dajemo javnosti spisek blaga, kateremu smo znižali cene.
Sedeži za kolesa »Partizan«................kom.	500.—
Uteži 20 kg, žigosani..................kom.	200.—
Zakovna kladiva, nasajena, 15 dkg ....	kom.	105.—
Zakovna kladiva, nasajena, 25 dkg ....	kom.	110__
Zakovna kladiva, nasajena, 40 dkg ....	kom.	118.—
Zakovna kladiva, nasajena, 60 dkg ....	kom.	133.—
Zakovna kladiva, nasajena, 80 dkg ....	kom.	143__
Guminol v tubah......................det.	96.—
Kljukice za perilo......................det.	2.—
Ročaji za pohištvo Zgb., črni, mali ....	kom.	5.—
Ročaji za pohištvo Zgb., črni, veliki . . .	kom.	5.—
Ročaji poniklani »Maribor«, dvostransko od-
prti, 150 mm........................kom.	50.—
Ročaji za kuhinjske garniture............(
»IKI«, okrogli, poniklani, št. 54x101 ....	kom.	25.—
Gumbi »Sombor«, 40 mm................kom.	5.—
Francoske nasadne spone za vr&ta, 9 cm . .	kom.	32.—
Jedilni noži z les. ročajem, art. 1502 . . .	kom.	80.—
Jedilni noži z ALU ročaji, art. 1502 ....	kom.	90.—
Pocink. pletivo »Univerzal« 20x50x50x1500 mm	m2	180.—
Pocink. pletivo »Univerzal« 25x50x50x1500 mm	m2	180.—
Pocink. pletivo »Univerzal 20x60x60x1500 mm	m2	180,—
Pocink. pletivo »Merkur 14x50x1250 mm . .	m2	170.—
Železne postelje z žičnim vložkom ....	kom.	7.100.—
Štedilniki emajlirani, 3 E................kom.	16.430.—
Štedilniki črni, pločevinasti, 5/C..........kom.	13.356.—
Štedilniki črni, pločevinasti, 13/C..........kom.	12.720.—
Štedilniki črni, pločevinasti, 15/C..........'kom.	14.840.—
Ščipalne klešče 8"............kom.	172—
Ščipalne klešče 10" ....................kom.	330.—
Žarila (klešče za žerjavico), 40 cm ....	kom.	5.—
Zvonci za bicikle »Partizan«............kom.	100.—
Lupilci za krompir....................kom.	10.—
Pololive ALU z mont. rozeto »Elegant«, št. 10,
ravne ............................kom.	33.—
Pololive ALU z mont. rozeto »Elegant«, št. 19,
krive............. , ,	kom.	33.—
Gonila za okna ALU »Elegant«, art. 504, ravna	kom.	83.—
Gonila za okna ALU »Elegant«, art. 504, kriva	kom.	83.—
Gonila za okna ALU »Elegant, št. 13, kriva	kom.	83.—
Gonila za okna ALU »Elegant«, št. 14, ravna	kom.	83.—
Kljuke za vrata ALU, 100 mm, št. 2 ...	par	95.—
Ščiti za vrata ALU, 240 mm............par	40.—
Kljuke za vrata ALU, 110 mm, št. 33 . . .	par	100.—
Ščiti za predvrata ALU, 280 mm..........par	80.—
Kljuke za vrata ALU, 120 mm, št. 34 . . .	par	110.—
Ščiti za vrata ALU, 300 mm............par	85.—
Zvonci za izplakovalne kotliče, litoželezo .	kom.	1.500.—
Plavači za straniščne izplakovalnice ....	kom.	575.—
Jedilni pribor, rje prost, »Karlovac« . . .	garnit.	700.—
Cevi ALU, raznih dimenzij..............kg	100.—
Šipke za varen je ALU, okrogle 3 mm ...	kg	100.-r
Tračnice ALU, 45x36x19 mm............kg	100.—
Traki ALU, 200x5 mm..................kg	100.—
Litoželezni izplakovalni kotliči, si. 605 . .	kom.	300.—
Bolniške nočne posode — keramika ....	kom.	20.—
Matične rešetke ......................kg	290.—
Budilke v bakelitnem ohišju............kom.	4.595___
Žepni noži z lesenimi platnicami..........kom.	50.—
Žepni noži z ALU platnicami............kom.	70.—
Medeni prehodni ventili, štev. 83, IV4" • •	kg	104.—
Medene glavne pipe, štev. 170, 112" ...	kg	104.—
Medene glavne pipe štev. 170, s 4"	kg	104.—
Medeni prehodni ventili štev. 125, */»" . • •	kg	104.—
Cepilni noži, art. 303 (Kladivo-klešče), 9.5 cm	kom.	325.—
Cepilni noži, art. 304, »Kuno«, 9.5 cm . . .	kom.	325.—
Cepilni noži, art. 305, »Kuno«, 10 cm . . .	kom.	350.—
Cepilni noži, art. 306, »Emar«, 10 cm . . .	kom.	350.—
Lonci z lokom, št. 5, okrogli, 18 cm . . .	kom.	212.—
Lonci z lokom, št. 5, okrogli, 20 cm . . .	kom.	271.—
Lonci za meso, si. 12/24 cm, okrogli ....	kom.	432.—
Lonci za meso, si. 32 cm, okrogli..........kom.	672.-
Kozice, si. 44 (posebno visoke), 16 cm, z drž.	kom.	151.—
Kožice, si. 44 (poseb. visoke), 18 cm, z drž.	kom.
Kožice, si. 44 (poseb. visoke), 20 cm, z drž.	kom.	207.-I
Kožice, si. 44 (poseb. visoke), 22 cm, z drž.	kom.	265.—1
Kožice, si. 44 (poseb. visoke), 24 cm, z drž.	kom.	301.—
Kožice, si. 47 (z drž., visoke), 16 cm ...	kom.	124.-
Kozice, si. 47 (z drž., visoke), 18 cm ...	kom.	155.—
Kožice, si. 47 (z drž., visoke), 20 cm ...	kom.	174.—
Kožice, si. 47 (z drž., visoke), 24 cm . . .	kom.	211.—
Kožice, si. 47 (z drž., visoke), 16 cm . . .	kom.	248.—
JAVA kožice, si. 59, 14 cm..............kom.	90,—
JAVA kožice, si. 59, 16 cm..............kom.	108.-
JAVA kožice, si. 59, 18 cm..............kom.	132.-
JAVA kožice, si. 59, 20 cm..............kom.	170.-
JAVA kožice, si. 59, 22 cm..............kom.	216.-
JAVA kožice, si. 59, 24 cm..............kom.	238.-
Lonci, si. 63 (z lokom), 18 cm............kom.	158.—
Vojaške skodelice, si. 195 (s pokrovom), 15 cm	kom.	189,-
Pepelniki, plavi, art. 807 ................kom.	70.-4
Sklede za kompote, T. des. 1/23 cm ....	kom.	75,-fl
Sklede za kompote, T. des. 1/13 cm ....	kom.	SO.-I
Vrči, stekleni, 1.5 litr., T. 3, des. 3 . . . .	kom.	80.-1
Vrči, stekleni, a*t. 868, 1.5 litr., progasti .	kom.	60.-1
Steklenice, 1 litr., T. 3, des. 3............kom.	70.-1
Vrči za vodo, 1.5 litr., dekor, rožasti ....	kom.	100,—I
Kozarci k vodnemu servisu, dek. rožasti . .	kom.	30.—I
Kelihi »Danobe-Vines«, des. 3............kom.	40.—I
Kelihi »Gobled«, glad., dek.,. art. 168 . . .	kom.	45.—
Kelihi »Gabled«, glad., dek., art. 168 .. .	kom.	35.—
Štucni »Pilsner«, 2 met. črti, 2.5 del . . .	kom.	15.-
Kozarci, brušeni, 2 decl., z mičnim podstav-
kom, št. 2, des. 3....................kom.	30.-
Pohitite z nakupom dokler zaloga traja. — Poleg navedenega posedujemo tudi interesantne artikle za potrošnike, tako, da se osebni
Cene se razumejo franko skladišče Celje	obisk in izbira blaga v našem skladišču bogato izplača. — Sprejemamo telefonska naročila na štev. 122, 275 in 62 Celje, telegramske na
m pn prodaji na \ehko.	»Kovina« Celje. — Stojimo interesentom informativno na razpolagp, vsako naročilo bomo hvaležno in točno izvršili.
Priporoča se Trgovsko grosistično podjetje „KOVINA" — Celje, Stanetova ulica 4
Stane Tercak	28
Živi zid
Vsa Šercerjeva brigada je bila v nestrpnem pričakovanju.
Pred vsemi velikimi akcijami smo opazovali pri borcih silno du-
ševno vznemirjenost, ki je trajala ves čas, dokler se ni akcija
pričela. Kakor hitro pa so počile prve puške in je zaoril juriš,
je nastopila sproščenost. Borci so nastopali kot celota, kot en sam
mož. V takih trenutkih je bataljon enotno dihal in mislil. Zavest
skupnosti je prevladovala, bila je gonilna sila, ki je tesno zdru-
žila vse borce. V takih trenutkih so vsi natanko vedeli, kaj ho-
čejo in zakaj se bore.
V diviziji je bilo tudi okoli šestdeset Italijanov, ki so se nam
priključili po razpadu Italije. Tudi ti so se popolnoma zrastli z
nami. Med seboj nismo mogli govoriti, toda vsi smo čutili, da smo
eno. Štirinajsta udarna divizija je bila sestavljena iz borcev vseh
krajev Jugoslavije. Pretežno število je bilo Dolenjcev, okrog pet-
deset Dalmatincev in Hrvatov, Štajerci smo tvorili najmanjšo
skupino.
Po približno enournem odmoru so se začele kolone urejati za
pohod v dolino. Komandirji so razvrstili svoje čete in predali ra-
port komandantu. Z vsakim dnem pohoda so se bataljoni bolj
redčili. Komandant Ronko je pri vsakem raportu komandirjev
divje gledal okoli sebe.
»Vedno manj fantov, in kakih fantov! Štajerska žre! Rado-
veden sem, kdaj bomo zamašili to nenasitno žrelo,« je dejal ob
takih prilikah.
Razredčenih vrst nismo mogli nadomestiti. Pritoka s Štajerske
v tej fazi pohoda ni bilo. Ljudje, ki niso bili vajeni teh nadčlo-
veških naporov, pomanjkanja hrane in obleke, bi ne mogli vzdr-
žati, ampak bi bili že po nekaj dnevih švabski plen. Zato je štab
divizije zaupal le borcem, ki so prišli z Dolenjske. Med nami ni
bilo ne izdajstva ne dezerterstva.
Komandant Šnuderl, artilerijski oficir, je žalostno pogledoval
svoj oskubljeni bataljon, ki je bil brez planinskega topa. Skrili
smo ga v kozjanskem hribovju, ker ga nismo mogli vleči s seboj.
»Kakšna škoda!« je večkrat dejal. »To bi jim lahko posvetili, če bi
se ob juriših oglasil in sekal po njihovih bunkerjih. Kje so časi,
ko sem imel celo baterijo takih tičev!«
V Grahovem je rušil belogardistične bunkerje drugega za
drugim, da so padali kakor zrele hruške.
»Fantje, kanoni, kanoni, to je sila!« je ponavljal. Toda s to-
povi ni bilo nič. Te smo si lahko samo mislili. Kako so žarele oči
borcem in kakšno moč so čutili, kadar je zabrundal z naših po-
ložajev globoki bas topov.
»Fantje, kar mirno kri, še bomo imeli na Štajerskem kanone
in naše vrste se bodo zopet izpopolnile z novimi silami,« je dejal
kapetan Nace. Njegove besede so se izpolnile že prvega maja
ko smo napadli Velenje in zaplenili top.
Toda komandanta Šnuderla, ki si je tako želel kanonov, ni bil"
več med nami.
Pošastne sence po rebreh, zasutih z globokim snegom, so za-
čele izginjati, ko so zablestele na nebesnem svodu prve zvezdi
Silovitost burje je počasi ponehavala. Na vetrnih jasah je spihais
sneg prav do zmrzle zemlje.
»Tišina!« je zapovedal komandant Mičo.
»Tišina, tišina!« je šel šepet od bataljona do bataljona.
»Komora na začelje brigade!«
Mule in konji so bili le še živi okostnjaki; kolikor jih ni ob'
ležalo ob gazeh, so se komaj držali pokonci. Nosili so samo tisto
bore malo municije, ki je z vsakim dnem bolj naglo kopnela.
»Še nekaj dni takih borb in municije nam bo zmanjkalo,« 3e
zaključil odsekano komandant Viktor, ko je gledal zdelano ko'
moro.
»Treba jo bo poiskati pri Švabih, saj ti so jo pripeljali dovoN (
s seboj,« se je zarezal Janko.
»Dva koraka razmaka!« se je oglasilo nadaljnje povelje.
Izmučena brigada se je pomikala počasi v dolino. Z veli^ ;
težavo smo vzdigovali noge iz snega. Za nami se je vila vsa div>' :
zija. Obveščevalne patrole so odšle proti dolini že s prvim mrakofl®'