ISSN 0351-6407 državljanom Državljankam rožnik! čestitamo za p ŠTEFAN SOBOČAN ! ostali v domovini nato (Sitnicah. nikov na po' e. Ti bodo svojih pred- MILAN JERŠE, foto Prava paša za oči in ušesa uspešno medsebojno sodelovanje USP noHročiih družbenega FotopJURJJZAUNEKER 1.7 £'___£______—______ Lectova srca za slovenske rojake iz ZDA vam odpiramo vrata stanovanja! Začnite varčevati v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki jo izvajajo: A banka, Banka Celje, Banka Domžale, Banka Koper, Banka Velenje, Banka Zasavje, Dolenjska banka, Koroška banka, Nova Ljubljanska banka, Pomurska banka, SKB banka in Slovenska zadružna kmetijska banka. Varčujete lahko tudi za stanovanje svojih otrok ali vnukov. Informacije: Stanovanjski sklad RS, tel.: (061) 1710 500 http://www.stanovanjskisklad-rs.si no ob 3. obletnici pobratenja. sta- B vic je spomnil, da sta 8. junija p 1996, v ameriškem Betlehemu po- L dpisala proklamacijo o pobratenju ■ mest takratni soboški župan An- B drej Gerenčer in njegov betlehems- S ki kolega Kenneth R. Smith. | »S tem je bila odprta pot za so- f delovanje, zbliževanje in prijatelj- j stvo. Prvi rojaki iz Prekmurja so čez Atlantik odpotovali pred skoraj sto leti. Tam jih je pričakalo težko življenje, vendar so bile pridne roke in njihova trdna volja zagotovilo za uspeh. Na ta način so pomagali graditi najmočnejšo državo na svetu. Takrat so mnogi sanjali o 11 slovenski državi, ki smo jo dobili pred osmimi leti,« je med drugim dejal soboški župan. Predstavnik Bethlehema James Delgrosso pa je poudaril pomen resničnih bratskih odnosov med ameriškim in slovenskim narodom, ki sta utrla most za SeJe začela vojna za Slovenijo. Strnili smo svoje vrste m ‘^nj izborili dejansko neodvisnost, saj je JLA. potem iela- kom ima opravka (in tudi pod mednarodnim prt-^‘stila Slovenijo . bo tako, kot je bilo, je znamenita misel predsednika ,n.našega rojaka Milana Kučana. So nekateri, P sedaj slabše, ker imamo veliko nezaposleni Res a med in mleko, toda smemo zapisati, a ni u c . Slovenija velja v svetu kot ena od (ah pa najb^ iq p ^ako ‘menovani tranziciji oziroma pre to u ' iki. v katerem ni družbene lastnine, ampa t s sezvepem dem°kracije - resnične oblasti ljudstva, . Iq« d^116 partHe, pač pa so politične stranke. No na.av^ti,ki ga bomo praznovali tokrat osmič, l°stojniPra.fl‘k' Okušajmo se zavedati, da živimo v ris ^enn °^ni državi. kar pa je lahko tudi prednost. P Za Slovence in za svet smo te dni slišali tu '' 'nknokrbatelJske Amerike. Je treba še kaj vec, a n°sni na našo državo in državnost? _ p°P°Wne pa NnvSrecali s sorod- »dsedniku ZDA Billu Clintonu Brzojavka preas , slavic ,n svetnik James f - -.... Ob podpisu spominske l^^^^ Antaliča, Delgrosso poslala ieljami. V njej sta med drugim °ttage, taj- obisku v Sloveniji, brzojav {gpi0 pozdravljamo m va .^jničarko zapisala: »Udeleženci srečanja med narodl sveta.« Pre^avnika nadaljnje uspešno prizadevanje >CstneoJPOneMekje ^^^vj 'ne Murska s°-N Za Poh^r^e' Predstav- Ild tacijv..,.. r in gospodarskega življenja. Gostom iz ZDA pa so kot trajen spomin na ta zgodovinski dogodek podelili srebrnike z grbom Mestne občine Murska Sobota. V naslednjih dneh si bodo ameriški gostje ogledali vrsto zanimivosti v pokrajini ob Muri in sosednjem Porabju, danes se bodo udeležili otvoritve Soboških dnevov, prvi del obiska pa bo končan jutri popoldne v rakičanskem gradu s posebnim Vremenska napoved kaže, da bo deloma jasjaos spremenljivo oblačnostjo. Možne so tudi kratkotrajne plohe. E Nič več ni tako Slovenci in pripadniki drugih narodm MRH narodnosti, živečih v Sloveniji, smo st mi P ‘ biscitu 26. decembra 1990. leta izrekli za su-~ vereno in neodvisno Slovenijo. To Paiegr 0 Oglasila skupščina Republike Slovenije 25. junija U9I. ' tedaj sprejela temeljno ustavno listino o samostojnos i .^osti, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o ^nosti. 50 se stoletne želje po samostojni državi Sloveniji, ‘ma hle ^ravzaPrav država? Organizirana politična skupnost, 'ntvl„krost()rsko omejenem ozemlju suvereno oblast. In prav a n^na SUveren°st, neodvisnost ...je bila napadena s strani SFRJ in njene JLA, katere pripadniki so šli s tank, na i ^ske« mejne prehode v Sloveniji, da bi tako prevzel Glorij in zamajali deklarirano državnost. Država, ki j tm lenosti nad ozemljem, ni država in nihče je ne bi pri- od 24. junija do 16. julija: soboški park, grajsko dvorišče, mestno središče Sobote in grad Rakičan. Meh?jih in njihovih Pow—' , S Neli 1 MmiiKb ,a ^rajskem dvorišču v Murski Soboti, V%°soSe ka danla. । n , u' I mesta Bethlehem Jamesa Delgros- sa z ženo. V hotelu Diana sta soboški župan in predstavnik Bethlehema James Delgrosso podpisala listi- Mjateljstvo ^vp^Pobr • Mpfju 29^?„ten^a z mestom Murska Sobota se mudi te •er "s a delegacija iz ameriškega mesta Beth- ..—'Mmcev. Prvi dan 1. JULIJA ^'MOVANISKO varčevanje 210 SIT 1999, leto Murska Sever, ki v tem mesecu vleče, obilo 2 AKTUALNO OKOLI NAS 24. junij 1999. jg* Ves svet občuduje uspeh Slovenije The same fucking bullshi Moj prijatelj Bill - Več fotografij na strani 18 Bjubljana, križišče pri World Trade Centru, ob 8.10 -Bog daj, da bi Clinton za zmeraj ostal v Sloveniji in s svojim obiskom rešil trpljenje Prekmurcev in Prlekov, ki jih »baše čas« na pogosti poti med deželo ob Muri in Žabarijo. S fotografom Juretom sva prepričana, da sva na najinem romanju na kraj srečanja z ameriškim predsednikom preživela luknjo v časovnem kontiniumu ali vsaj fatamorgano. V Ljubljano sva namreč ob normalni hitrosti, po nenormalnih cestah prispela v dveh urah in deset minut. Kratko malo, bila je pravljica, iz katere so izginili vsi ruski, ukrajinski, madžarski, turški in drugi tovornjakarji. Ljubljana, center, ob 8.15 -V glavi še vedno misel, da sva se znašla na območju Zone somraka. Čistoča sili iz vseh lukenj, človek bi lahko jedel s pločnika, tako dobro so ljubljanski komunalci opravili svoje delo. Tudi klošarjev ni bilo nikjer. Še kovinske ovire, ki so jih policisti postavili ob ceste, so se lesketale v skromni količini sončnih žarkov, ki so prihajali izza deževnih oblakov. Gotovo so jih loščili vso noč. In vsepovsod tišina. Kakor pri glavnem obračunu v filmu Točno opoldne. Le kakšen ptič je zaradi začudenja, ker so na Kongresnem trgu v Ljubljani položili novo travo, odprl kljun, a so tudi tega pravočasno utišali. Ljubljana, tiskovno središče v Cankarjevem domu, ob 8. 30 - Najprej obvezne akreditacije, za vrat pa izkaznico z napisom Press. Država je bila tudi tokrat darežljiva. Vsakemu novinarju, bilo nas je 550, so podarili T-shirt z znakom Clinton in Slovenia. Hostesam so vcepili dejstvo, daje Ljubljana še vedno prag Balkana - da ne bi kdo od novinarjev pomislil in zaprosil še za eno majico, so namreč vsakemu srečnemu dobitniku tekstilnega izdelka odščip-nili del izkaznice. Za ameriške kolege je skrbel Washington. Njihovo tiskovno središče je bilo v Filharmoniji, nasproti’Kongresnemu trgu. Počutili so se kot v lastni hiši ali v hotelu s polnim penzionom. Letališče Brnik, 14.20 - Po vožnji s posebnim avtobusom, ki je drvel s svetlobno hitrostjo po ovodenelih cestah, nestrpno pričakujemo Air Force One. Posebno letalo ameriškega predsednika bo pristalo čez nekaj minut. Jurij Gustinčič se že pripravlja na komentiranje prihoda, ki bo dobitnika Sto-pove nagrade za življenjsko delo popeljal v novo hemisfero predstav o novinarstvu. Naekrat panika. Letalo pristaja, glede na obnašanje in hitenje varnostnikov smo prepričani, da se želijo čim-prej vreči pod njegova kolesa in tako narediti skupinski samomor. Pihalni orkester stoji v vrsti, častna straža tudi. Na rdeči preprogi poravnajo še zadnje gube. In čakamo. Čaka Drnovšek, čaka Kučan, čaka delegacija. Tudi Gustinčič je izjavil, da bo malo počakal. Nena- doma se odprejo vrata letala. Mi pa še vedno čakamo. Po nekaj minutah v črnem plašču, izpod katerega so kukale nogice v žabah in krilu v angelski belini, priskaklja ameriška sekretarka Madeline Al-brigth. »Ide Davo!« pokomentira eden od novinarskih kolegov iz sosednje države. Nato zopet čakamo in se veselimo, ker Slovenija še ni ukinila Duty Free Shope. Leta- po protokolu, le najbolj natančni so opazili, da je predsednik državnega zbora Janez Podobnik prehitro stegnil roko, kakor otrok, ki se ne more učakati najljubše igrače, in jo nato še hitreje umaknil, ko je ugotovil, da še ni na vrsti. Ceremonial je bil končan, mokri smo bili kot povodni konji,, na sredi Cankarjevega doma ožemali oblačila in črpali vodo iz čevljev. novšek je zgrešil smer in namesto na oder odšel malodane za njega. Svetla točka je bil zopet Leon Štukelj, ki je Clintona naslovil z »Moj prijatelj Bill«, predsednik Kučan je med svojim pozdravom govoril o Ginger Rogers in o Plesu v dežju (tako mimogrede, Ginger nikoli ni igrala v tem filmu), pri Drnovšku je množica iz trenutka v trenutek čakala, kdaj neki ga bo razneslo od navdušenja, Bill Clinton pa je tudi tokrat potrdil, daje mojster ameriškega šova. »Dober gosti, med povabljenimi, ki imajo rodovnik v deželi ob Muri, pa so bili poleg obveznega Kučana še generalni sekretar v kabinetu predsednika Marjan Šiftar, direktor Mure Božo Kuharič, rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, Oto Luthar, direktor Znanstvenega raziskovalnega centra pri SAZU in Evald Flisar, predsednik slovenskega društva pisateljev, ljubljanska županja Vika Potočnik, minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. Union, noč z liška brezcarinska prodajalna je novinarjem in fotografom podarila plastične vrečke, s katerimi smo sebe in fotoaparate zaščitili pred , izpodnebesno vlago. Clinton je bil gotovo najprej prepričan, da je prišel v deželo mutiranih Arabcev, ki za spremembo namesto platnenih pokrival nosijo na glavah plastične vrečke. Žena Hillary ga je med dvigovanjem nog na letaliških stopnicah trdno držala za roko in se smehljala. Ameriški kolegi so pri tem vedeli povedati, da rokice niso sklenjene zaradi ljubezni, temveč zato, da se Bill ne bi spozabil in pobegnil. Ko ga je končno vseeno blagovolila spustiti in so člani orkestra odpihali ameriško in slovensko himno, sta predsednik Kučan in predsednik Clinton odhitela naprej. Šele po nekaj korakih sta se zavedla, da nimata ob sebi boljših polovic. Te so raje v največjem nalivu romantično korakale z roko pod roko s premierom Drnovškom, kije končno prišel v žensko družbo. Glede na zakonski stan si je to edini tam lahko tudi privoščil. Rokovanje je bilo opravljeno Ljubljana, Kongresni trg, od 16.00 - Menda smo Slovenci še iz časov obiskov politikov neuvrščenih držav navajeni, da si hodimo ogledovat vse pomembne politike in druge visoke goste, ki nam jih razkazujejo kakor eksponate v muzejih ali žive primerke v živalskih vrtovih. Kongresni trg je bil poln že zgodaj popoldne. Na tisoče ljudi se je zgrinjalo z vseh ulic in preklinjalo, ker so morali skozi rentgen, pregledan je bil celo najmanjši vžigalnik, in pozneje se je izkazalo, da novinarjem niso omogočili posebnega vhoda, temveč so se morali nekaj minut pred prihodom Billa in Hillary prebijati skozi množico, oboroženo z dežniki. Slovenci smo že taki, da bi bilo gotovo kaj narobe, če bi šlo vse kot po maslu. Zanimivo je bilo, daje Tajda Lekše kakor na modni reviji napovedovala imena gostov, ki so prihajali in odhajali z odra. Nekateri pri tem niso bili najbolj uspešni. Namesto veleposlanice Nancy Ely Raphael je prisopihala na oder Albrightova, Dr- Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od ------ —~—i™, Fisktrnncka nnšta: vnstnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. »H IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota dan« v slovenščini ni bil naključen. Veliko ljudi bi ga po koncu nastopa morebiti celo vzelo namesto prevajalca, ki je piskajoče prevajal besede prvega moža Bele hiše, pri tem pa izpuščal prevod stavka »God bless you« (Bog vas blagoslovi). Lojze Peterle bi morda zaradi tega že ostro protestiral, uradno pa je izjavil, da prevod ni bil najboljši. Clinton je v govoru pohvalil Slovenijo, omenil Prešerna, okregal Miloševiča, deželo na sončni strani Alp pa označil za uspešnico Balkana. Toliko da ni povedal, da bodo holywoodski režiserji posneli film po scenariju naših politikov. Ena od novinark je pri tem komentirala, da bi Clinton lahko prihranil del svojega govora o krizi na Balkanu za svoj obisk v Makedoniji, eden od novinarjev nekdanje bratske domovine pa je ironično dodal: »Tako je, devojko, kaži mu, da mi nikako nismo Balkan.« Pozornim očem ni ušlo niti to, daje Kučan hladno zaprl dežnik in se postavil pod Drnovškovo marelo, ta pa je streho nad njegovo glavo potrpežljivo držal ves čas prireditve na Kongresnem trgu. In ne bodite prepričani, daje bilo Clintonovo rokovanje z navadnimi smrtniki in pevci ter glasbeniki na odru zgolj naključje. Improvizacija je bila dogovorjena. Brdo pri Kranju, ob 21.00 - Clinton je na večerjo prispel z ženo Hillary. Povabljenih je bilo 120 gostov. Katoliškega Rodeta in evangeličanskega Erniše ni bilo med nij - Družina Clinton v hotelu Union. Z za « bila tudi hčerka Che se . rjo na Brdu pri KrJ bil Drnovškov sin J® ( bi povabilo zavrnia« preutrujena. Jaša Ji Je P n ji go s posvetilom, na pred odhodom stase «j Jaša poslovila na e a 4 vlogo je dobil tudi pes Clintonovo želi0^ pripeljal pred ^ot® DoyoU^ je pogovor začel how?« namesto s» do'.'«, ni znano. 0 Letališče Brnik, Clinton, poln lep^' niji. zapušča našo d j? lišču je tiskovna k grafi pa so se zop -sto, na plato pred bodo z objektivi zr rake ameriškega go*’ fucking bullshit’* riški fotograf dog0^! kije bil sk^ajenak prihodu. Štefka J® dal Dalmatinovo B M kristalne šahovske 1« > venija ni ostala L pOs^ njeno promocijo J 0' novinarjev z vsega s p,i ni bodo za en danq|0>W začeli verjeti, da fl/' vaška nista ista r Je obrnil ■ ameriškega šo' mA1 w je bila predstava lu je in bo pri nas vs »I š Cesta LjubIJaM n Sobota - Clin^^arJ Ekedonijo,Drno^^ vinarji pa v sV (r / nija izkopala iz porodnih krčev in zavzela pOP1 / nem odru. J 151_24_jUnij 1999 AKTUALNO DOMA Namakalni sistem Ivanci predali namenu Poudarek na Pridelavi vrtnin kancih bodo namakali 80 hektarjev kmetijskih zemljišč, v Jll^jJJ^pripravi projekti še za štiri namakalne sisteme pobudo skupine podjetij ABC Pomurka . i ie nacionalni pro- -..jcnromurski namakalni konz 1’ . -e obsežnih Sram namakanja v Sloveniji predvideva na Ogramu na-"“hijskih površin. K tako ambiciozno zastav jene j pestile "'“ anjaso gotovo prispevale suše, ki so nekaj e izkazalo, afera najbolj kmetijska območja, vendar se je s(ove. Nastavljenega načrta ne bo mogoče uresničiti- . tijskih zem-dolgoročno namakali le okoli 10 tisoč hektarje l|sc, del teh površin pa naj bi bil tudi v Pomurju. , ^Prvemu nrniov*— r*«um projektu namaka-tja so v Pomurskem namakal-konzorciju pristopili leta ,ko so na razpis prijavili Wkt na Ivancih, vendar je za-ponovitve razpisa do za- Pn njegovi izvedbi pri-*^le v lanskem letu. Država sprva načrtovala poskusni ^let za namakanje, vendar so 5MWtovili,dagaje tre-^'^'ti na ekonomske te-odločili so se, da na na-kha?''1 povtšinah začnejo s ^Wn. n namaKalnega siste-v^. ^'h, ki se oskrbuje z ■^^kajšnje gramoznice, prispevala proračunska 69 milijonov to- pa so med''' Pr’’ Hi^^darni del sistema. Celju ^Zvod vode po par-lastnike kmetijskih i Hv Ti so se organizirali v Kmetijski zadrugi Kaplica, ki bo namenjala ob pridelavi posebno skrb predvsem trženju vrtnin. Za pridelavo zelenjave so v Sloveniji še velike možnosti, smo lahko slišali ob otvoritvi ivanskega namakalnega sistema, saj skoraj 70 odstotkov vseh slovenskih potreb po zelenjavi še vedno zagotavljamo iz uvoza. Namakalni sistem na Ivancih že nekaj časa rabi namenu, čeprav ga zaradi obilice padavin v zadnjem času ne uporabljajo veliko, slovesno pa so ga predali namenu konec minulega tedna. Sprva so načrtovali, da bodo na tem območju namakali 70 hektarjev kmetijskih površin, zdaj pa so možnost namakanja povečali na 80 hektarjev. Ob tem sistemu načrtujejo v Pomurskem namakalnem konzorciju še gradnjo štirih namakalnih sistemov, v okolici Bakpvec, na lendavskem območju, na območju Krapja ter na območju Fokovec in Sela. Pri prvih treh bodo vodo za namakanje zagotavljan iz Mure, medtem ko bodo za slednjega, ki bo rabil predvsem sadjarstvu, potrebno zgraditi ustrezno vodno zajetje ob izviru Kobiljan-skega potoka. LUDVIK KOVAČ« Komentar V zvezi s šolstvom so ta hip gotovo največkrat izgovorjene besede matura, odstop, počitnice. Z maturo se ta hip spopadajo skoraj vsi dijaki zadnjih letnikov gimnazij in okrog 30 odstotkov tistih, ki so končali to ali ono 4-letno srednjo šolo, pa imajo namen, tako kot gimnazijci, nadaljevati študij določenega univerzitetnega programa. Sa- mo uspešno opravljena matura jim namreč omogoča pot naprej. Tisti, ki zberejo največ točk pri preverjanju znanja, imajo vrata odprta na stežaj, kamor želijo,- precejšnjemu številu kandidatov pa ostane le tisto, za kar ni zadostnega zanimanja. Izkušnje govorijo, da mnogim prekriža račune predvsem matematika, saj se je pokazalo, da je ta predmet med šolanjem in pri maturi težji od slovenske- Namakalni sistem Ivanci že nekaj časa rabi namenu, slovesno pa so ga predali v uporabo konec minulega tedna. Fotografija: JURE ZAUNEKER Se kadi brez ognja? ga in tujega jezika, ki sta prav tako obvezna maturitetna predmeta. Tako se zgodi, da nekdo ne more zaradi slabših rezultatov pri matematiki študirati psihologije, ftlozifije, prava, določenih jezikov, glasbene pedagogike itd. Zato se mnogim postavlja vprašanje, ali je to prav. Ali ne bi bilo bolje, če bi bila obvezna le materinščina, medtem ko bi dali dijakom možnost, da bi se odločili za matematiko ali tuji jezik. Republiška maturitetna komisija izbirnosti nasprotuje, ker da je tudi matematika pomembna za vsak študij kot podlaga logičnega in abstraktnega mišljenja. Končno besedo o tem pa bo imel državni zbor, ki je začel obravnavati zakon o maturi. In tako rekoč sredi mature je Slavko Gaber sporočil nepreklicni odstop s položaja ministra za šolstvo in šport. Skoraj neverjetno in netaktno! Še ne tako dolgo nazaj seje namreč v parlamentu krčevito boril in branil pred obtožbami v interpelaciji, s katero so ga skušale »vreči« s položaja tako imenovane pomladne stranke. Kaj se je torej naenkrat zgodilo? Težko je verjeti njegovim besedam, da niso v ozadju nobeni politični razlogi ali razhajanja v njegovi stranki LDS, temveč da se je za ta korak odločil, ker se končuje določeno obdobje na poti spreminjanja našega vzgojno-izo-braževalnega sistema, zdaj pa je čas, da ta voz pelje naprej drugi, nekdo iz njegovega najožjega kroga. Upajmo, da ni v ozadju kakšna nova maturitetna afera kot lani ali da ga je morebiti postalo preveč strah danih obljub o gradnjah novih šolskih prostorov. Med drugim je podpisal tudi pismo o nameri, da bodo leta 2000 začeli graditi novo srednjo ekonomsko in trgovsko šolo v Murski Soboti. No, kmalu bo najbrž več jasnine, kaj je pravzaprav v ozadju ministrovega odstopa. O počitnicah pa... Tu so, zato vse najlepše in najboljše! JOŽE GRAJ ■ i Prihodnost za nekdanji MS-center Regionalna pisarna Phare M. Sobota Wč se poslavlja Izhaja Mercator hfjL • $ ^Odn " I Pa drugim novinarskim k°- I na katerem stoji MS Ipanm np daip. iziav. | svetovali, katere za' na katerem stoji MS-center, in mu legom ne daje izjav. svetovali, katere zahteve bi moral 0 soboški "U Drik . H'Mran °dnji ‘eden v XvSa(PUP) za ki h<> Ssek /^ovinam v X' PrerekJ k 8a prahu ki trzn|mi pre-l>Svij ।v 'bdustrji V°V°^eva' '^Nl^bozdei'11300680- S % Xit, k 10,11 kupni- ^Se^0 nav2K07ln0teh- S SŽ Spet- da VMS' ^ni ,k 6amega 'Podobi- V sedanjem MS-centru bo tri tedne po prvem julijskem dnevu nastala nova trgovina v slogu in v standardu Mercatorjevih hiper marketov. Na policah se bodo znašle znamke izdelkov, kijih prodajajo v preostalih Mercatorjevih trgovinah in izdelki z lastno Mercatorjevo blagovno znamko. Direktor Mercatorja SVS Stanko Brodnjak je povedal, da pomurski potrošniki ne bodo prikrajšani, ker bodo s Slavičevim odhodom izgubili eno cenejših prodajaln v Murski Soboti. Mercator bo tudi v prihodnje poskrbel za konkurenčne cene, veliko izdelkov ima v njihovem sistemu trajno znižano ceno, poleg tega pa so nekateri izdelki ob 50-letnici Mercatorja znižani celo za 50 odstotkov. Po zaprtju Slavičevega MS-cen-tra bo okoli 70 sedanjih zaposlenih ostalo brez službe. Tiste, ki bodo ustrezali predpisom novega lastnika, bo podjetje s Ptuja ponovno zaposlilo. Tudi dogovorov s sedanjimi najemniki nekaterih prostorov v MS-centru pri Mercatorju še niso opravili, saj bodo uradno postali lastniki šele prihodnji četrtek. Se -ie Pa zato direktor Stanko Bro-dnjak sestal z odgovornimi na soboški upravni enoti, kjer so ga seznanili s trenutnim postopkom spremembe namembnosti območja, Mercator še izpolniti, da bi ustrezno zadovoljil vse predpise in odloke. Sestanek je bil pri soboškem mestnem tajniku Tiborju Cigutu, Stanko Brodnjak pa je povedal, da želi Mercator na vseh področjih dobro sodelovati z lokalno skupnostjo in z njo ohraniti profesionalne odnose. Sedanja Mercator-jeva.trgovina v Lendavski ulici v Murski Soboti bo ostala še naprej odprta. Grad, Rakičan in sklad Predstavili dosedanja in prihodnja dela torek, 22. junija, dobrih deset dni po podpisu sporazuma o nadaljnjem financiranju programa Phare v soboškem gradu so sodelavci Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj - Preko-mejno sodelovanje oziroma Enote za izvajanje programa Phare iz Regionalne pisarne M. Sobota pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili opravljena dela in prihodnja dela, ki se bodo financirala s sredstvi programa Phare. Številni sodelavci in izvajalci so predstavili dosedanja dela na gradu pri Gradu na Goričkem (Gornji Lendavi); za vse pa je bilo verjetno bolj zanimivo pojasnilo, kako se bo razdelilo 2,687 milijona evrov, kolikor je bilo dodeljeno za čezmejno sodelovanje v letu 1996. Sredstva se bodo porabila za področji »okolje« in »regionalni razvoj«. Pod okolje spada nadaljevanje obnove gra- du na Goričkem kot informacijskega centra trilaterarnega krajinskega parka (500 tisoč evrov iz sredstev Pharea in 90 tisoč evrov slovenske udeležbe); s sredstvi bi obnovili grad od vhoda do palacija. V področje »regionalni razvoj« spadata ureditev učnega centra Rakičan in oblikovanje Sklada za male projekte. Podoben sklad je bil oblikovan že lani, ko so razdelili 300 tisoč evrov najboljšim prijavljenim projektom (od 40 prijavljenih so jih izbrali 16). Tajništvo za opravljanje organizacije in koordinacije za TRI-95 je pridobila prleška razvojna agencija. Tudi za opravljanje »tajništva« za TRI-96 bodo povabljene k sodelovanju lokalne neprofitne organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem. Sicer pa se iz sklada lahko pridobijo le majhna sredstva, ki so namenjena spodbujanju sodelovanja med obmejnimi regijami. Kdor pa računa na večja sredstva, ki bi jih potrebovali za večje naložbe, mora imeti projekte že pripravljene. Tudi za sofinanciranje projektov lahko pridobijo sredstva iz raznih slovenskih ministr- štev. BBP« DEJAN FUJS ■ _____________Gremo na morje! ________________________ Z gumami Kleber. Obiščite pooblaščene trgovine Kleber in povprašajte po nagradnih karticah. Potrebno jih bo samo izpolniti in z našo pomočjo boste takoj v igri. Pravila so enostavna, nagrade pa poletno mikavne. Sodelujete lahko do 30. junija, sicer pa ste pri nas vedno dobrodošli, z veseljem vam bomo svetovali! 250 majic + 3 x enotedenske počitnice v Istri za dve osebi Pooblaščene trgovine Leonida Horvat Letonja s.p. Matije Gubca 13, 9000 Murska Sobota Gumi Center d.o.o. Gaberje 115, 9220 Lendava Štefan Režonja s.p. Dolga ulica 6, 9226 Moravske Toplice Avgust Rajh s.p. Jeruzalemska 1,9240 Ljutomer Zorman s.p. Lomanoše 6b, 9250 Gornja Radgona Štefan Ščančar s.p. Skakavci 62,9261 Cankova Prodajno-servlsna mreža Citroen Prodajno-servlsna mreža Renault LOKALNA SCENA 24. junij 199J®! Odprta šola in pomembnejši dosežki Gimnazije M. Sobota Veliki načrti soboških mestnih četrti Številna področja Letos predvsem projekti Izkazali so se z raziskovalnimi nalogami in na tekmovanjih zadnjih letih lahko slišimo in beremo o dokaj številnih uspehih soboških gimnazijcev na raznih področjih, o čemer smo se lahko še posebej prepričali prejšnjo sredo, ko so imeli dan odprtih vrat šole. V ponedeljek pa so pripravili javno predstavitev - v prostorih Zavarovalnice Triglav -svojega projekta Odprta šola. Po ureditvi kolesarske steze in parkirišča bo podoba ulice Štefana Kovača v mnogočem drugačna. Foto: M. JERŠE Razstava oz. prikaz dosežkov soboških gimnazijcev (Foto: J. G.) »Ena od najpomembnejših nalog vsake šole je, da mlade pripravlja na vstop v svet odraslih in jim pomaga, da bodo na podlagi razvoja lastnih sposobnosti lahko zaživeli samostojno življenje. Zato potrebujemo dobre šole, ki sledijo spremembam svojega časa in so usmerjene v prihodnost. Vsebinska prenova, ki v tem šolskem letu poteka najbolj intenzivno, je le eden od delčkov mozaika, ki naj bi ob nadaljnjih naporih in zavzetosti vseh sodelujočih pripomogel, da bo tudi pouk v prihodnje dovolj kakovosten in še bolj prilagojen posamezniku. Le šola, katere skrb je nenehno usmerjena v razmislek, kaj novega in boljšega lahko še ponudi dijakom, bo zadovoljila ta pričakovanja. Zato uvajamo pojem ODPRTA ŠOLA, s čimer želimo omogočiti dijakom, njihovim staršem in drugim, vključevanje v aktivnosti zunaj predpisanih šolskih okvirov. Odprta šola je šola, ki v popoldanskem in večernem času, ob koncu tedna in v času počitnic ponuja aktivnosti, ki so v interesu dijakov, staršev in širšega okolja.« (Regina Cipot, ravnateljica Gimnazije M. Sobota) Spisek aktivnosti oz. dejavnosti, ki potekajo v okviru projekta Odprta šola, je precej dolg. Ob tem pa si želijo tudi več tistih (občine, podjetja, obrtniki idr.), ki bi bili pripravljeni primakniti delček sredstev za sofinanciranje. Tudi spisek dosežkov dijakov v iztekajočem se šolskem letu je precej dolg. Med posamezniki so se na predmetnih tekmovanjih še posebej izkazali Miran Biirmen (1. mesto v znanju iz fizike na državni ravni in uvrstitev na mednarodno olimpia-do), Mate Car (pohvala na državnem tekmovanju iz matematike), Klavdija Sukič (1. mesto iz razvedrilne matematike na drž. tekmovanju), Lidija Dravec (3.-4. mesto na državnem tekmovanju iz logike), Lučka Zorko (zlato Cankarjevo priznanje) itd. J. G. ■ Veleprojekt v KS oziroma Občini Črenšovci "....I trokovni delavec občinske I uprave Občine Črenšovci I oec. Stanko Lebar nam je posredoval ducat informacij o gradnji kanalizacije v Črenšo-vcih, Žižkih in Trnju - vaseh, ki sestavljajo KS Črenšovci. Gre za pravi veleprojekt. Osnovno kanalizacijsko omrežje (brez priključkov h gospodinjstvom in drugim) bo dolgo 18.635 metrov. Predračunska vrednost omrežja (po predraču nu iz 1997. leta) znaša 633.018. 691 slovenskih tolarjev. Zaradi davka na dodano vrednost pa bo verjetno potrebno odšteti več denarja. Računajo, da bo kanalizacija povsem končana v naslednjih treh letih. Na obronkih Trnja pa so tudi že zgradili čistilno napravo tipa Ekorol 22. Njena zmogljivost bo 3.500 obremenilnih enot. Projekt je izdelalo podjetje Bio-Teh-na iz Kranja. Gre za podobno ""“"1 o besedah Zorana Hoblaja, tajnika soboških mestnih četrti, so le-I tošnji programi obsežni. V četrti Center sta v ospredju izdelava I projekta za enosmerni promet v središču Murske Sobote. »Izdelane so študije o enosmernem prometu. Tako bo možna postopna ureditev ulic in križišč. Zato bo ulica Štefana Kovača temeljito obnovljena, predvideno je, da bo na njeni južni strani zgrajena kolesarska steza, na severni pa parkirišča. Predvidena je ureditev križišča med Kocljevo, Kardoševo in Štefana Kovača, kjer bo v prihodnje semafor.« Na Gregorčičevi ulici se predvideva zaris avtobusnih postajališč ter ureditev parkirišča in semaforizacije ob ulici Staneta Rozmana. Uredili naj bi otroško igrišče v Zeleni ulici z novimi igrali in peskovnikom. Izdelan bo projekt za ureditev vodovoda v Slomškovi ulici. »V MČ Center bomo dodatno uredili še igrišča ob domu upokojencev. V ta namen bo med stanovalci opravljena anketa. Eden naj večjih problemov v tej mestni četrti je TVD Partizan, kjer so neurejena lastniška razmerja. Zato ne moremo urejati zgradbe, ograje, igrišč in okolice, ki kazijo njegovo podobo,« pojasnjuje tajnik mestnih četrti. V Mestni četrti Partizan je prednostna ureditev javne razsvetljave v Južni ulici, izdelava projektov za ureditev Žitne ulice in za sekundarne razvode južnega zbiralnika, kjer so zajete Sončna, Južna, Mladinska, Ivana Regenta in Žitna ulica. Obnovili bodo otroška igrišča v Rožnem in čistilno napravo, kot jo imajo v Odrancih, le da bo ta (tmjanska) večja. Očiščena voda bo odtekala v potok Črnec. Očiščenje bo od 92-do 95-odstotno. Usedline oziroma tako imenovani pregniti mulj bodo občasno praznili iz spodnje komore usedalnika s pomočjo cisterne. Uporaben bo kot gnojilo na kmetijskih površinah in površinah, namenjenih pogozdovanju. Sama čistilna naprava (gradbeni in tehnološki Finžgarjevem naselju. »Poteka tudi gradnja južnega zbiralnika kot glavnega voda kanalizacije. Ta del investicije izvaja mestna občina, medtem ko mi skrbimo za pridobitev dokumentacije, izjav in soglasij ter podpisovanje pogodb in izvedbo projektov za sekundarne priključke,« zvemo od Zorana Hoblaja. In kako bo v drugih mestnih predelih? V Mestni četrti Park Kdo ima preveč pooblastil? Kako je pravilnik razburil tetnem vrstnem deI)Ci katerimi obč>aaadodelite# jr ra za natečaj ianje stevzaspodb^ mografsko og la,jaiiz To sta cestlKXSv'J^ na odseku ^ Iščak ter Ja«2 Vrh naod^X. Vrh. Odgovor dobriMp^ .....I ove občine delujejo že pol I leta, mnogi pravilniki in I odloki, po katerih se je potrebno ravnati, pa še vedno niso sprejeti in usklajeni. Presenetljivo so na zadnji seji občinskega sveta v Radencih pred občinskim praznikom precej pozornosti posvetili Športnemu del) bo stala 127.280.890 slovenskih tolarjev. Finančni viri za kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo so trije: tretjino denarja prispevajo krajani na podlagi sklenjenih pogodb o sofinanciranju in s samoprispevki, tretjina je delež občine Črenšovci iz občinskega proračuna, tretjina denarja pa so republiška sredstva oziroma denar iz razpisov določenih ministrstev. - Foto: Š. Sobočan naj bi letos uredili prometni režim v Aškerčevi ulici in Šolskem naselju. K temu sta pritegnjena tudi gimnazija in srednja poklicna šola, s čimer bo urejeno parkiranje in promet v bližini obeh šol. Predvideni sta ureditev javne razsvetljave v Bevkovi ulici in obnova otroškega igrišča. V programu Mestne četrti Le-dava je izdelava projekta za kolesarsko stezo od Markišavske do Lendavske ulice in za ureditev parkirišča ob Industrijski ulici v bližini pokopališča. Mestna četrt Turopolje je zapisala v program ureditev otroškega igrišča v Jakobovem naselju. Izdelali naj bi projekt za kanalizacijo v Tišinski ulici. Tajnik mestnin blaj • dbele«W Vrednost izvedb* . programov soboškihc 25 milijonov janju prednostnih P delujejo s stroko godili občine. »Poleg tega P ge aktivnosti, npr■ polje v zvezi s podaj juhove uhce kjer dbene parcele. . deCeste< nekaj problemov | ^1’'“ naj bi Pelialad°Lela^ Triglav. Stanovalci vske ulice se nam « s predlagano resit^ Po sprejetju zak dročja lokalne santo^^ sprejet nov statut nl Tako so prenehali posameznih mest statutom m P°sl mestnega sveta. ,etabo^ Konec letošnjega niziran tradicionai # ših občanov z ob^t^ rejšega občana m । cialno ogroženi $ pravilniku, mnoge zadeve pa so svetnike razdelile. Pravilnik je predstavil Zlatko Mir, ki je razložil, da občina doslej še ni imela športnega pravilnika, letos pa so tik na tem, da ga sprejmejo, čeprav še ni znano, ali ga bodo uporabljali letos ali prihodnje leto. Svetnik Ivanuša je bil mnenja, da predlog pravilnika ni pisan v skladu s trenutno situacijo. »Športna zveza pa je neupravičeno privilegirana. Osebno menim, da bi morala predstavljati skup vseh športnih društev, ne pa daje to zveza posameznih iger, bodisi z žogo, nogo ali glavo.« Po njegovem mnenju se Športna zveza preveč meša in ima preveč pooblastil. Dodal je, da je njihovo društvo takoj izstopilo iz zveze, ko so ugotovili, da so v predsedstvu od devetih kar štirje člani iz enega društva. Svetnik Mir pa mu je odgovoril, da Športno zvezo niso ustanovili zato, ker bi morala biti, ampak ker mora nekdo imeti nadzor. Letos imajo za športne dejavnosti in programe na razpolago 6,9 milijona tolarjev. Na seji so obravnavali tudi razpis za pospeševanje malega gospodarstva, letos bo v višini 6 milijonov tolarjev. Svetnik Mirje povedal, da se obrtniki ne strinjajo z vsoto in jim praktično ne pomeni nič. Poleg tega kandidiranja morajo imeti poslovni načrt, kar je dodaten in strošek. Zato bo župan Šefer banki predlagal, da poslovni načrt umakne. Podali so informacijo o priori- Ob ob^ir^ podelili PrlZ^e prejela A prizn^Lp Mimica Pel in izbor a-W' s?:::? bnjeseZVeStn^/ IRK 2 24. junij 1999 LOKALNA SCENA Veselo popoldne ob Bukovniškem jezeru Najstarejše je županovo kolo ^erjetni dosežki B^iru tedna turizma v ^■Dobrovnik je pri-iruš^ min *i d°mače turistično hldiiej J1" ®soboto veselo po-Mem iabaVn° n°Č ob Bu’ ^tnadar eZer.U’ Prireditev je ,t0Mta > predstavitve Sij športni?stevilni ^stje. 'etarzahif- nk"n državni sek-!a šotora n’26"1 d° Prire župan nk-a8a ima Jože Ko' !ovo u. klne Turnišče. Nje-1953, Je namreč iz leta ^vnitiri je pregovoril '"'ar h no,?15311 MarJan Kar-%naM>Vil goste iz cse-'ttke Rada Zarskem in iz av-*Natanko 35 'tu razmišiiai’-0 So na tem me-°koristn°sti na-. Atletu ’kl nas obdajajo, ^Mtv? takrat’ ko smo IIZn>a. Brez Strnili v dneve tu-J*ljudinZtrajnosti> dela in Wže]p 'k6 moremo pri- za turizem Sheni Je naJprej čestital ha^t MesCntra Lendava za Srske ^ze, nato SfvJe’datadel Slo-L C toliko odmak- a’8"* Prekmuriu ti- nuJno. Ima no-etnograf- Takole so za Vestnik pozirali člani PGD Nedelica v svojem »indijanarju« in obljubili, da bodo pokupili 500 izvodov našega časopisa. Rečeno, storjeno. Foto: TK sko dediščino, na katero so lahko tukajšnji ljudje ponosni. Mislim, da turizem na deželi, turizem kmetij spada tudi sem.« Leona Štuklja in Brigite Bukovec, kot so obljubljali organizatorji, ob jezeru sicer ni bilo, sta pa zato na kolo sedla keglja-vka Marika Kardinar in kajakaš svetovnega slovesa Borut Horvat, na njunem čelu pa je bil športnik, ki mu ni para: Mirko Lebar. Mirko Lebarje po svojih koreninah Prekmurec, saj odtod izvirajo njegovi starši. Sam sedaj živi v Ložnici, pred tremi leti pa je v Lendavi skupaj s člani TD Dobrovnik krstil mošt. Iz ljubezni do narave in planin je s prijateljem Miranom preplezal Ojstrico in Iglo, leta 1992 pa se povzpel na vrh Triglava. Leto kasneje je osvojil še 3798 metrov visoki Grossglockner, leta 1994 pa še Mont Blanc. Tako je leta 1994 in 1995 prejel številna priznanja: certifikat francoskih gornikov, naziv častnega Slovenca leta ter plaketo za izjemen športni podvig v alpinizmu in doseganje novih meja zmožnosti športnikov - invalidov. Sledili so maratoni, triatloni in skok s padalom, sedaj pa se pripravlja na izpit iz potapljanja. Res neverjetna športna kariera in biografija! Neverjetno zabavno pa je bilo tudi ob jezeru, kjer so pripravili maraton v hitrostnem ro-lanju in tek in kjer je strelsko društvo Jezero iz Dobrovnika pripravilo prve igre na vodi: hitrostne vožnje z indijanskimi čolni in tako imenovanimi surf bike -i (pred katerimi je vsak tekmovalec moral spiti en »špri-cer«) ter vlečenje vrvi. Teden turizma se bo končal z okroglo mizo o 40-letnici dvojezičnega šolstva ter z gledališko predstavo humoristične igre Vaški porednež. TOMO KOLES ■ e zagate v gozdu ne bi pregledali dreves! nekdanje cankovsko-tišinske občine končno Saniu? de,itveno bilanco odpraviti določene Hk ^išnje vv * d°'g0 časa »sporni« zaključni račun proraču-so Sc^Pne?bčine za leto 1998, je bilo slišati vrsto °l>nio J!ana^a*< na izvrševanje nalog v preteklem letu, ''ji)?'^tici?6 Sedanie tankovske občine prikrajšano pri l tj’Predvsem infrastrukture. To »krivico«, bo tre-nj“ poPraviti z delitveno bilanco, na neugodna .^kn Učilna naj vPl’valo tudi nesprejetje rebalansa lan->Vi^.*gre^ občine. s Ob Val« tudi tnikujihje d o A ^asneJše ‘M ?sta se akljuenem da b nihče. A XutkaZapletapri k proračuna finsko A?, \k razvilaPo. V, ki 1 V°di tudi odbor za proračun in finance, je očital, daje proračun premalo ambiciozno zastavljen in potrošniško usmerjen. Motili so ga visoki stroški za delovanje uprave, medtem ko bi za kapitalne investicije morali nameniti več denarja. Poudaril je obnovo cestnega odseka Gornji Črnci-Krašči, ki ni zajet v letošnji program, in se zavzel, da se v letu 1999 opravijo vsaj zemeljska dela. Pri- Poudarili so problem nadomeščanja v zdravstveni ambu-lanti Po obolelosti dr. Peričeve so se namreč poiavile težave, ki so jih odpravljali z delnim v pogodbi z zasebno zdravnico nekatere zadeve niso natančno opredeljene, bodo vztrajali pn odprav, po-manjkljivosti. ! Brez nepotrebne naglice Tromejni kamen in ptica eje občinskih svetnikov, tako je bilo tudi prejšnji petek na Kuzmi, se ponavadi zavlečejo pozno v noč. Pa ne le zaradi obilice gradiva, temveč zaradi mnenj, ki se kar naprej krešejo. Tako je največ »hudih« - a ta beseda ni ta prava - padlo na račun trmoglavosti graških svetnikov, ki zavlačujejo s sporazumno razdelitvijo premoženja prejšnje občine. Sicer pa je to stara Ahilova peta vseh novonastalih občin, še posebno se bodeta Hodoš in Šalovci. Kakorkoli: svetniki občine Kuzme so sprejeli dokument »delitvene bilance« ter ga poslali pristojnim občinskim organom Občine Grad. Svetniki se namreč bojijo, da bo zaradi zavlačevanja sosednje občine morala kratko malo poseči država in potem ... Vse se seveda suče okrog denarja, ki ga je vedno premalo. Tako občinski svetniki niso sprejeli letošnjega proračuna, saj je le-ta potreben korekcij nekih proračunskih postavk. Najbrž se bodo za pravo varianto ogreli na prihodnji seji. Zanimivo je, da se je zataknilo pri izbiri datuma občinskega praznika. Svetniki, ki jim je načeloval župan Jožef Škalič, sicer tudi zgodovinar, so bili enotnega mnenja, da je treba skrbno preudariti »ponujene datume«. Občino Kuzma pač niso pretresali zgodovinski prelomi, ima pa eno prednost pred drugimi občinami: izrazito pomenljivo lego. In prav zaradi stičišča in soseščine treh narodov so se po hitrem postopku strinjali z osnutkom grba in zastave. V odloku so namreč zapisali: »Grb je deljen na zgornji in spodnji del. V zgornjem delu je prostor, namenjen nebu in tromejnemu kamnu na stičišču treh držav, ki simbolizira mir in spravo. V sredinskem pasu je ptica, ki simbolizira svobodo. Ptica lebdi nad hribovito pokrajino občine. Na desni strani je pet krogov, ki ponazarjajo pet vasi občine.« Naj še dodam, da bo zastava belo-zelena, v zgornjem srednjem kotu pa bo grb. Pa dovolj o tem. Svetniki so tudi »prekategorizirali« občinske ceste in poti, sprejeli sklep o financiranju strank (so samo tri: najmočnejša SKD ter SLS in SDS) ter se po hitrem postopku priključili k Lokalni turistični organizaciji s sedežem v M. Toplicah. In za konec: kmalu se bo župan zavihtel tudi na ravna teljski sedež OŠ Kuzme. Svetniki so namreč roke. Koneckoncev, zakaj pa ne? soglasno dvignili I MVi ’ družil se mu je Alojz Grah, kije Mzrazil razočaranje nad (pre)-drago občino. Po besedah predsedujočega Štefana Flisarja je dobrih 27 milijonov tolarjev za občinsko upravo previsok znesek. Oporekal je županovim navedbam, da se je obseg dela občinske uprave povečal tudi zunaj rednega delovnega časa. V tako majhni občini, kot je canko-vska, ne bodo dopustili nadurnega dela. Župana Viktorja Vor-šiča čaka nemalo preglavic, kako 142,5 milijona tolarjev prihodkov razdeliti med porabnike občinskega proračuna. Da v gozdu, kot je dejal v prispodobi, ne bi spregledali posameznega drevesa. MILAN JERSEi FINANCE / GOSPODARSTVO 24. junij 1999, Radenska in Kogler 237 mio za dividende V Radenski nadaljujejo s tehnološko posodobitvijo in obnovami V torek, 22. junija, je vodstvo Radenske sklicalo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili rezultate poslovanja, naložbene načrte ter novosti v poslovanju. Med pomembnejšimi informacijami je vsekakor, da bodo končno zaživeli prostori nekdanje TPO oziroma družbe Radenska Sistemi. Del tovarniških hal bodo najeli podjetniki, in sicer Electrum (izdelujejo prometno in neprometno signalizacijo), Fedom (papirna galanterija) in Pasarstvo Gjureč. Drugi del tovarniških prostorov pa bo uporabljalo novo podjetje v mešani lasti, ki se bo imenovalo Robotika Kogler - pakirno-paletimi sistemi. 49-odstotni lastnik družbe je Radenska, večinski 51-odstotni lastnik pa Ivan Kogler iz Len-arta.Spodbuden je tudi podatek, da se prodaja mineralne vode in pijač neprestano veča; v mesecu maju, ko ni ravno sezona za prodajo pijač, seje prodaja v primerjavi z mesecem prej povečala za 16,3 %. V petih mesecih letošnjega leta je bilo v hotelih, kampih in apartmajih Radenske več kot 97 tisoč gostov, kar je za 5,7 % več kot v enakem obdobju lani. Nasploh so v Radenski v letu 1998 za 5,3 % presegli prodajo pijač iz prejšnjega leta, število gostov pa je bilo večje za 4,6 %. Skupščini delničarjev, ki bo 24. junija, predlagajo delitev ustv-aijenega dobička. Skupno so lani ustvarili 592.523.000,00 SIT, izboljšali so produktivnost dela, povišali bruto dodano vrednost na zaposlenega, cena delnic Radenske pa je v letu 1998 narasla za okrog 40 %. Konec lanskega leta je bilo skoraj 12 tisoč delničarjev s 5 milijoni delnic, ki so bile po donosnosti na 4. mestu. Največji delničarji Radenske so Kapitalski sklad PIZ (15,82 %), Pivovarna Laško (10,15 %), Slovenski odškodninski sklad (10,12 %) in Pomurska investicijska družba 1 (4,84 %). 57,5 % ustvarjenega dobička naj bi namenili za naložbe, in sicer za obnovo zdraviliškega doma, za nakup in montažo aseptične linije za polnjenje pijač, za izboljšanje kvalitete ponudbe v družbi Radenska Zvezda - Diana in za prenovo informacijske tehnologije v Radenski, d. d. 237.009.000,00 tolarjev bodo namenili za izplačilo dividend, kijih bodo izplačali najkasneje 30 dni po sprejemu sklepa na skupščini. BBPI Novi upravni odbor Pozornost razvojnim vprašanjem Upravnemu odboru bo poslej predsedoval Ernest Ebenšpanger a prvi seji se je predvčeraj sestal novoizvoljeni upravni odbor Območne gospodarske zbornice za Pomurje ter za svojega predsednika izvolil Ernesta Ebenšpangerja iz soboške Mure, še-stnajstčlanski upravni odbor pa bo imel tudi štiri podpredsednike. Sicer pa je novoizvoljeni upravni odbor potrdil program dela za letos, ki je bil sprejet konec lanskega leta, del tega pa so tudi že realizirali. Program dela območne gospodarske zbornice namenja tudi letos največ pozornosti problematiki in razvoju pomurskega gospodarstva, poudarek pa je tudi na sodelovanju s sosednjimi zbornicami na Madžarskem, Hrvaškem in v Avstriji. V okviru zbornice delujeta tudi Pomursko društvo za kakovost in Razvojni forum Pomurja. Aktivnost prvega potrjujejo certifikati kakovosti, ki so jih že prejela številna pomurska podjetja, Razvojni forum Pomurja, ki je bil ustanovljen pred nedavnim, bo julija pripravil razpravo o položaju v lendavski Nafti, tej pa bo sledila razprava o strategiji razvoja pomurskega kmetijstva ob vključevanju v Evropsko unijo. L. KOVAČ I Nafta Lendava Vlada je za podaljšanje pogodbe med lastnikoma inistrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin je na petnajsti redni seji državnega zbora na poslansko vprašanje Ferija Horvata o nameri vlade glede usode rafinerije v Lendavi najprej povzela kronologijo dogovorov med lastnikoma, vlado in Petrolom ter povzela ugotovitve študij, potem pa dejala: »Vlada Republike Slovenije bo kmalu obravnavala predlog ukrepov glede dolgoročne sanacije Nafte Lendava in začela pogajanja s Petrolom za sklenitev nove pogodbe, ki bi vsaj za dve leti zagotovila normalno poslovanje Nafte Lendava. Za dokončno odločitev glede modernizacije rafinerije je treba pridobiti še nekaj informacij in uskladiti različne poglede med lastnikoma. Trenutno so izoblikovane tri različice strategij ureditve naftne dejavnosti v Sloveniji, in sicer modernizacija rafinerije v sklopu poslovnega sistema Petrol, modernizacija rafinerije z novim strateškim partneijem in postopno zaprtje rafinerije. Zadnja možnost je z narodnogospodarskega vidika najslabša. Sedaj še odgovor na drugi del vprašanja, ki se nanaša na ekološko sanacijo opuščenih vrtin. Država je zagotovila tudi sredstva za izvajanje programa ekološke sanacije vrtin v okviru zakona o rudarstvu, in sicer za izvajanje ekološke sanacije za obdobje osmih do desetih let v vrednosti 4 milijarde tolarjev.« Z nakupom delnic pekarne Mura je Mlinopek postal stoodstotni lastnik radgonske pekarne V interesu dobrega gospodarja Ob letošnji žetvi bodo soboški mlinarji za lastne potrebe odkupili le od 500 do 1.000 ton pšenice o začetka letošnje žetve sta še kakšna dva tedna, vendar je pred začetkom odkupa krušnih žit še veliko nejasnosti. Kot po navadi je država tudi tokrat zamujala z aktivnostmi, saj bi moral biti tržni red za pšenico sprejet že pred jesensko setvijo, dobili pa smo ga šele spomladi. Je pa dejstvo, da je domača pšenica za slovenske mlinarje predraga, zato se ne odločajo za nakupe večjih zalog. Država ima do domačega kmeta in tudi delavca mačehovski odnos, zatrjujejo v mlinskopredelo-valnih podjetjih, in s tem dela uslugo tujim pridelovalcem. Predpisi, ki jih sprejema, so često nelogični, saj so, denimo, ob skrbi za zaščito domače pridelave uvedli prelevmane za uvoz pšenice, medtem ko za uvoz moke ni dodatne carinske zaščite in je zato uvožena moka mnogo cenejša od domače. V soboškem Mlinopeku so na odkup pripravljeni, v silosih pa bodo skladiščih predvsem pšenico za državne blagovne rezerve. Soboški mlinarji potrebujejo za lastne potrebe letno od 10 do 12 tisoč ton pšenice, vendar je bodo po besedah direktorja Karla Poj-biča ob žetvi odkupili le od 500 do 1.000 ton. Obnašati se morajo kot dobri gospodarji, saj to od njih pričakujejo in zahtevajo delničarji, zatrjuje direktor, odkup pšenice ob žetvi pa bi jim prinesel dodatne stroške. Še vedno namreč ni jasno, kdo bo plačal stroške prevzema in analize, saj naj bi ti bremenili kupca. Zato bodo v Mlinopeku med letom pšenico kupovali od blagovnih rezerv, nekaj pa je bodo seveda tudi uvozili, pa ne zaradi cene, pač pa zaradi kakovosti, saj uvažajo v glavnem pšenico z višjim lepkom in višjim padnim številom in s tem izboljšujejo kakovost domače pšenice. Tudi zaradi davka na dodano vrednost si prevelikih zalog ne smejo privoščiti, zato bodo pšenico kupovali sproti. Čeprav bi bil tudi za soboške mlinarje zanimiv uvoz moke, tega ne delajo, saj želijo izkoristi-. ti lastne mlevske zmogljivosti. Dioksinska zasvojenost .....'I ame dioksin ni več evropska tema in me tudi ne zanima, kaj in I katera živila so nam podtaknili tuji proizvajalci in »akcijsko I ekskluzivni« trgovci s stalnimi letaki ugodne ponudbe, s katero nas »šopajo« iz dneva v dan. Dioksin mi je samo potrdil tisto, kar sem poudaril že nekajkrat, namreč to, da smo tudi mi na tem robu, ko živilska industrija ne bo več izbirala sredstev. V to jo čedalje bolj sili diktat trgovine, ki nanjo pritiska s čim nižjimi vhodnimi cenami, po drugi strani pa nedorečena agrarna politika. Do sedaj ji tovrstne malverzacije morda niso bile potrebne, ker je spretno izkoriščala nedorečeno agrarno politiko in se »okoriščala« s poceni uvozom. Toda ob stalnih aferah, ki se pojavljajo že od norih krav naprej, je vedno bolj upravičen dvom, ali se ni za tem poceni uvozom ob definiranih izvoznih pogojih (subvencijah) tako na vzhodu kot tudi zahodu skrivalo blago dvomljive kakovosti, ki mu do izbruha afer nismo namenjali večje pozornosti. Ob tem seveda ne smemo prezreti, da imamo nekaj predelovalnih mastodontov, ki imajo pod kontrolo celoten ciklus proizvodnje od vzreje do prodaje, katerim bi kazalo pogledati pod prste. Še toliko bolj sedaj, ko se je začelo s pritiskanjem predelovalcev, ob vzpostavljanju vsaj zasilnih obrisov nove agrarne politike z direktnimi plačili. Toda do sedaj še ni bilo resne debate, ki bi izkoristila afere in poudarila prednosti, ki jih ponuja naš »neprofita-bilen« in ekstenziven kmet, in postavila tako politiko kot tudi industrijo pred dejstvo, naj enkrat za Loao Lendava Lani so namreč relo mlinsko opremo1 n poleg ljubljanskega Mlinopek slovensko se lahko ponaša z najso tovrstno opremo. Nova J oprema je v celoti rac« krmiljena, kar jim o®o etje pšenice in tudi ® začasno zaprli ml® kjer so še do lani ®le “ Tudi mlinarji se.mo« gajati potrebam ®® )eZlJ. Evropski uniji, saj cionalizacijo proizvo J konkurenčni, pravi in prav z nakupom n° stf so močno počen® P .^1 oške dela. Če bi še na staro opremo, bi ®°r ti z mletjem, sa| dnja predraga. Z X v celoti pokrivajo P trebe po moki, štorij P tudi za širši slovens V Mlinopeku PaS kratkim odločili še z vno potezo - na. n^1 Mura v Gornji Kmečka družba Je P prodajo paket de n j(i otkov) te delniške Mlinopeku so ®e nakup zanje lab 0 Mlinopek je odkyp ninskega sklada še in od ene zapos stal stoodstotni X gonske pekarne. krOžujeP mursko tržišče, .^1^, razmišlja o zap® X Nato območjeb°P^ tisoč ton moke, prevzel tudi -8 pekarni Mura. S . jonM trebne nekatere ^ vendar bodo v beli, da bodo Seveda v MlmoP vanj111’ J o nadaljnjih bodo dartrdijo, das b^^oUjj le z boljšimi, $^1 podrejeno ci Je d in večje božjo voljo spoštuje to primerjalno prednost našega kmetijstva in mu prizna tisto, kar mu gre. Nav-*^ sezadnje gre za eno od kakovosti življenja. Toda ne, mi še naprej poslušamo in kimamo, kako se moramo prilagoditi EU in pristati pri standardih norih krav ali diok- . sina. Hkrati je tudi res, da na nas kot porabnike še zmeraj naredijo globlji vtis »krvavo rdeči« ostudni letaki tujih in domačih trgovskih mastodontov in raznih centrov kot pa trgovec, ki pove, daje njegovo živilo dražje, vendar je domače in zato tudi kakovostnejše od uvoženega tretjerazrednega balasta. Delavci ponovno pre uvedbo stečaja cO S"1 Na zboru delavcev podjetja Logo Lendava pristojnemu sodišču predlagajo uvedbo 4cc p^ds^111 podjetje. Drugega izhoda ni več, je P°ve vnega odbora zaposlenih Jože Lonec. Kljub vsem prizadevanjem, tudi pripravljenosti zaposlenih kot največjih upnikov, da bi podjetje odkupili, tega ne morejo rešiti. Čeprav bi svoje terjatve do podjetja ob nakupu spremenili v kapitalski vložek in četudi bi jim banka do določene mere šla na roko ter so se s poslovnim partnerjem že dogovarjali o možnem sodelovanju, bi za ponovno delo podjetja potrebovali najmanj sto milijonov tolarjev, petintrideset za sam zagon proizvodnje in skoraj toliko še za plačilo davka J. VOTEKi Skupščina delniške družbe Mura Dobiček ostaja nerazporejen N Na včerajšnji 5. skupščini družbe Mura so delničarji tega največjega pomurskega delovnega kolektiva sprejeli letno poročilo o poslovanju v letu 1998, h kateremu je dal predhodno pozitivno mnenje že nadzorni svet, sprejeli pa so tudi sklep o delitvi dobička za leto 1998. Delniška družba Mura je v lanskem letu ustvarila skoraj 153 milijonov tolarjev dobička, delničarji pa so podprli predlog uprave, da in dajatev stopa, ^l^nijoP0^^ prenašajo ag pt kot tri11168 afia Pategadme^ radi sociaine ( nekateri s® pomoč,_vecda]{0tzj(lajof’ se odločil1’ Pf dlog za uve boi° uvedbe . X t upravičen, /' stopka en ga nanjib 5 jvapP^jr^ Seršen® ptIX^ najde i^ ta dobiček ostane nerazporejen. L. K. ■ 9^niJ 1999 GOSPODARSTVO Posvet o čezmejnem sodelovanju Kdo se boji slovenskih obrtnikov? ^Gornje Radgone in Pomurja daje veliko priložnosti za slnv^?0. s°delovanje - Se avstrijski obrtniki bojijo vstopa —^n na evropska tla ali nasprotno B petek, 13 * ske obrt JUniJa’so v °k'iru prireditev ob praznovanju radgon- ^mejn*6 Zb°rn’ce Popravili tudi zanimiv posvet z naslovom ^malega e S°del°vanje in priprave na vstop v Evropsko unijo z Atriji in na ^spo^rstva. Udeležili so se ga tudi gostje iz zbornic v । ^tavsez a.Zars\ent Sodeloval je tudi Beno Jurečič, kije pre-terniinskepogodb”1?”kor'stno Mednarodno borzo za opcijske in ^'lovanjn jn (r^ln Je lahko v veliko pomoč prav pri mednarodnem Radgo- ^ougod’n,Je Opozoril na Rad-^daj va zkoristiti še pose->1^ Postale bolj Si ^Histr' Za pridobitev Intere-^ianJ^^^Bonski ?tsVetovan”aj0 Veliko P°zor- obrtnih clanov- Slo-tte^iimi i7rOni labko Porna- naen°-Ju^vni].^8U- p°tem ko tr r. da se v ob- intenzivno pripravljajo na ta korak, s tem da so njeni programi že uspeli na razpisih za pridobitev sredstev programa Phare. Gy-ula Horvath iz obrtne zbornice Žalske županije je povedal, daje pravno preoblikovanje madžarske države bolj naklonjeno obrtnikom, ponovno sta cenjena zasebno lastništvo. Zavedajo se, daje izmenjava izkušenj s sosedi zelo pomembna, takšno sodelovanje, za katerega so se odločili s podpisom sporazuma v Gornji Radgoni, pa jim bo omogočilo tudi pripravo skupnih projektov in prijavljanje na razpise za mednarodna sredstva. Ker je bilo izrečenih na račun Regionalne razvojne agencije Mura nekaj ostrih besed, je spregovoril predsednik programskega sveta Rudi Cipot. Poudaril je, da RRA Mura povezuje vse razvojne vzgibe v Pomurju, podjetniške, izobraževalne ali institucionalne. Začeli so novelirati strategijo razvoja Pomurja in poslali vprašalnik na štiristo naslovov, da bi neposredno od podjetnikov izvedeli, kakšni so njihovi interesi, strategija in razvojni cilji. Vsekakor je v Pomurju turizem tista osnovna dejavnost, na katero se bodo morale vezati vse druge gospodarske dejavnosti. Tudi mag. Ivo Vuk, ki je vodil pogovor, je poudaril, da je RRA Mura v resnici najbolj pristojna organizacija, ko gre za povezovanje in razvoj. Tone Kampuš iz OOZ G. Radgona pa je povedal, daje nujna je ustanovitev regije. Z regijo, bomo enakovreden partner sosednjim zbornicam v Avstriji in na Madžarskem; vse štiri območne obrtne zbornice zelo dobro sodelujejo in imajo tudi enotne razvojne cilje, vendar je regionalna organizacija potrebna prav zaradi mednarodnega povezovanja. BERNARDA B. P. I Dvajset let radgonske obrtne zbornice »Obrti vrniti nekdanji sijaj« Radgonski obrtniki praznovali in podpisali sporazum o medsosedskem sodelovanju '^'ul ^vstrBe vstopa uspe-^^ornih slovenskih evropski trg, saj Llov^temerih cenejši in P^ožaju kot Slo-' čakajoč Evropsko unijo se že Petkov posvet o čezmejnem sodelovanju malega gospodarstva in pripravah na vstop v EU je potekal v slovenskem, nemškem in madžarskem jeziku. II11 <1 KI 1 Kt IT FT IIII HI । HVP i protest brez razlogov !.Č,erejI se umirja - Naša krmila so zaenkrat brez ministrstva za kmetijstvo je cviček vino, sadni sok ali kis? 'M1 Ciril Smrkolj je dejal, da se problematika IJS je e)1 P°časi umirja. Razmere na trgu so se stabilizirai , u Iršičev Pf* drugem interventnem odkupu so o 'nžetrimo izvozili. ^^%JPoinenitudi ne Za kmete, k odred-,adl:o Ptičje Okovan prihodnje ^eneali dv- eh specializiranih zadrug, ki bodo tržile ponudbo rejcev, takšna zadruga pa bi bila ustrezen partner ministrstvu tudi ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. V prihodnje pa naj bi zagotovili tudi državno podporo prašičereji, saj gre za »majhno, bolj Mava Kokoni d moj j°S ^endava bodo na skupščini, ki bo ’Hja v lansL dru8'm odločali tudi o delitvi dobička, V •Mjetie en' posl°vnem letu. Po revidiranih poda-, Odlaga Us,Varilo 7 milijonov tolarjev dobička, za l v*?’1 Piiliiara0^3"6 nerazPorejen. Obseg poslovanja Atu v*' K°t leto ° 'n dvest,) milijonov tolarjev, to je za \ "t av p°siova prei- vodstv'basnih likvidnostnih, družba v °^dbe ^^Vanie^ Pa napoveduje polno zasedenost zmo-iN Sic«r čletos' V tem času so namreč P°' 'K Sr^Dta del na treh srednie velikih pr°metom Murska Sobota za gradnjo p°s|n,0 h*o Em postaje. v Gornji Radgoni bodo širili stavbo Market’v tlenju Pa bodo d°gradili ViL^ih. p0Vt°larjev .S°tech' Vrednost teh treh projektov je S StrOv v Lengr? n •*Pa bodo °Praviliv naslednjih dveh *°Vn'rnj v ’ zadn' Pa tud‘ nadaljujejo gradnjo na kot Proizv času so se tudi kadrovsko okrepili ^odnimi delavci. MH! ekološko in zato dražjo prirejo prašičev«. Po njegovem ni nobenih razlogov, da bi slovenski kmetje v četrtek, 24. junija, protestirali pred vladnim poslopjem in parlamentom v Ljubljani. Minister Ciril Smrkolj je bil presenečen nad potezo štirih mlekarn, ki so z enostranskim ukrepom samodejno znižale odkupno ceno litra surovega mleka za 9,8 tolarja, in pričakuje skorajšnjo ukinitev tega ukrepa. Tako seje državni sekretar Franc But že v torek sestal s predstavniki mlekarn, da bi zadevo uredili. Prvi rezultati preiskave vzorcev gotovih krmil in surovin, ki se mešajo v krmila, opravljene v Zdravstvenem zavodu v Mariboru, so pokazali, da je krma, ki se uporablja za pitanje piščancev v Sloveniji, neoporečna. To je na novinarski konferenci dejal direktor veterinarske uprave Zoran Kovač. Naša krmila ne vsebujejo povečanih odstotkov dioksina. Takšno raziskavo so naročili tudi pri neki italijanski ustanovi, od koder bodo prišli rezultati do konca tedna. Vino tokaj ni naše Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predstavili tudi ugotovitve »screenin-ga« za specializirane kmetijske proizvode. Državni sekretar Franc But je povedal, da se na področju vina pojavlja težava vinogradniških dohodkov, zaradi česar bo Slovenija sprožila vprašanje dohodkovne podpore. Težave bodo tudi z imenom tokaj, ki ga verjetno ne bomo smeli več uporabljati, saj je »last« Italije in Madžarske. MARJAN HORVAT I četrtek, 17. junija 1999, je potekala na sejmišču v Gornji Radgoni slovesna akademija ob 20-letnici delovanja Območne obrtne zbornice Gornja Radgona. Čeprav gre le za 20 let, pa pomeni minuli dogodek pomembno prelomnico v delovanju stanovske organizacije obrtnikov, saj so sklenili pomemben sporazum o čezmejnem sodelovanju z zbornicami iz Avstrije in Madžarske. Če je bilo 1959. leta v radgonski obrtni dejavnosti zaposlenih 168 delavcev v 125 enotah (103 mojstri, 31 pomočnikov, v uku pa 84 vajencev), je trenutno v zbornici 626 članov. Malo gospodarstvo je vse pomembnejši dejavnik v razvoju gospodarstva v radgonski občini. Na slovesni akademiji ob 20-letnici OOZ G. Radgona so podpisali dogovor o sodelovanju predstavniki obrtnih zbornic iz G. Radgone, z avstrijske Radgone in Žalske županije na Madžarskem. Slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovaške, predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stane Kramberger in državni sekretar na Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem Jože Smole. Predsednik izvršnega odbora Območne obrtne zbornice G. Radgona Anton Kampuš je v kratkem nagovoru predstavil zgodovino obrtne dejavnosti v radgonski občini, ki je mnogo daljša od obletnice, ki so jo praznovali, saj so bili prej povezani v Društvo samostojnih obrtnikov in gostincev Pomurja s sedežem v Murski Soboti. Obrtniki morajo biti po njegovih besedah bolj sposobni od »klasičnih podjetnikov«, saj morajo ne le dobro opravljati svoj poklic in spoštovati tradicijo, ampak obvladati tudi menedžerske in komercialne posle, poleg tega pa skrbeti za nenehni razvoj. V Pomurju pogrešajo močne obrtne zadruge, ki.bi skrbele za organizacijo in realizacijo poslov. Stane Kramberger iz OZS pa je povedal: »Dosedanja praksa je potrdila, kako pomembno je, da stanovska organizacija aktivno spremlja in sodeluje pri sprejemanju nove ali spreminjanju obstoječe zakonodaje in predpisov, i Nepraktičn predpisi, kažejo na dejstvo, da tisti, ki jih sprejemajo, ne poznajo razmer, in da vladajoče strukture obrt še vedno ne razumejo kot enakovredne drugim delom ekonomije. Ta trenutek, ob vstopu na evropsko tržišče, so za nas pomembne tudi tuje rešitve in izkušnje. V ustanovni listini Evropske unije je zapisana temeljna usmeritev, ki jo bo morala upoštevati tudi slovenska vlada, in sicer da nobena od držav članic ne sme sprejemati zakonov, ki obrti in malemu gospodarstvu kakorkoli škodujejo.« Banovci še privlačnejši Pred kratkim so v Termah Banovci odprli nove bazene, ki pomenijo obogatitev ponudbe tega priljubljenega kopališča, ki sicer spada pod okrilje Zdravilišča Radenci. Skupno imajo sedaj na voljo okrog 1900 kvadratnih metrov vodnih površin, od tega je novih okrog 250 kvadratnih metrov. Tudi Banovci so dobili z novimi bazeni tako priljubljene vodne slapove in podvodne masaže, posebna podvodna osvetlitev pa omogoča tudi nočno kopanje. Vsak petek in soboto bo kopališče odprto do 22. ure zvečer. Banovske toplice so z novim apartmajskim naseljem Zeleni । gaj, prenovljeno kuhinjo in restavracijo ter pred kratkim odprtimi novimi bazeni postale nadvse zanimive za domače in tuje goste. To daki/ze tudi polna zasedenost. BESEDILO IN POSNETEK: BBPI BERNARDA B. PEČEK! 8 (IZ)BRANO 24. junij 1999, Na tapeti... Ljudje in meja Tuji odmev na odprto pismo Projekt kolesarskih stez programa Phare Prekmurje idealno za kolesarjenje Predstavili projekt, ki je nastal v sodelovanju občin Lendava, Csesztreg in Radgona ter s pomočjo denarja Evropske unije iz programa Phare Načelnik občine Sv. Martin Franjo Makovec obtožuje, češ da imajo Hotižani pretenzije do hrvaškega ozemlja V soboto, 19. junija, so v lovskem domu v Dobrovniku predstavili zanimiv projekt, ki je nastal s pomočjo sredstev programa Pahre za spodbujanje čezmejnega sodelovanja. Tudi naslov V 22. številki Vestnika smo objavili odprto pismo, ki gaje predsednik sveta KS Hotiza Štefan Sobočan naslovil na Ministrstvo za zunanje zadeve R Slovenije, konkretneje: na državnega sekretarja Petra Toša. »Prosimo, rotimo in zahtevamo, da se slovenska diplomacija v resnici zavzema za celovitost celotnega prostora ob reki Muri in da s tem, ko se določi meja na sedanjem toku reke Mure, tudi ohrani njegovo identiteto in nacionalno pripadnost,« je med drugim zapisal hotiški predsednik. Odprto pismo pa so prebrali tudi na Hrvaškem. Županijski tednik Medimurje je objavil 16'junija na 2. strani članek Slovenci bi granicu pomakli na Murn (Slovenci bi mejo prestavili na Muro), v katerem beremo: »Pretenzije na hrvaško državno ozemlje ne zajemajo samo Piranskega zaliva, ampak tudi Medžimurje. V odprtem pismu predsednika KS Hotiza Štefana Sobočana se zahteva korekcija meddržavne meje pri Sv. Martinu na Muri. . Čeprav je večstoletna meja določena na starem koritu Mure, sedaj krajani Hotize, kot izhaja iz pisma njihovega predsednika, zahtevajo njeno prestavitev na sredino sedanjega toka Mure. Prek Mure, na njeni levi obali, na hrvaškem državnem teritoriju, imajo občani občine Sv. Martin na Muri svoja obdelovalna zemljišča. S korekcijo meje, kakršno zahtevajo občani Hotize, bi se bistveno zmanjšalo območje občine Sv. Martin na Muri.« List Medimurje priobčuje izjavo načelnika občine Sv. Martin nas Muri Franje Makovca: »To pismo jasno in glasno kaže na njihove pretenzije do hrvaškega državnega teritorija. Že večkrat je bilo v medijih pojasnjeno, daje meja med Hrvaško in Slovenijo na tem mestu stara 300 let in nikoli ni bila sporna. Pismo ni nič drugega kot težnja po teritoriju druge države. Ker oni danes govorijo, da so vedno živeli ob Muri, je treba pojasniti, daje bilo to za časa nekdanje Jugoslavije, ker smo pač živeli v eni državi. Prav tedaj je bil tudi izkopan kanal, kije bliže Sv. Martinu. - Če bi Hrvaška pristala na nekakvu takvu situaciju, se sprašujem, kaj bi to pomenilo za našo občino, ki bi tako ostala brez četrtine svojega teritorija? Kaj bi bilo z načrti, ki jih imamo za razvoj turizma na tem območju, saj vključujejo tudi reko Muro. O vsem sem obvestil državno komisijo za meje. Naša županija ima temeljni pristop, v katerem ni prostora za spreminjanje državnega teritorija na tem območju, vsaj dokler je na oblasti sedanja garnitura.« Brez komentaija! N. N. »Kolesarske steze treh dežel« je lahko zavajajoč. V resnici gre za skrbno pripravljene^ označene in opisane kolesarske ture, ki bodo pritegnile v Prekmurje tiste turiste, ki jih je v sodobnem času vedno več: rekreativce in ljubitelje narave. Po vseh občinah upravne enote Lendava poteka sedem kolesarskih tur in prav je, da so ga podprle vse tamkajšnje občine, saj se zavedajo pomena celovitega urejanja infrastrukture za potrebe turizma. Projekt so prijavili skupaj z avstrijsko Radgono in njihovim močnim kolesarskim društvom, ki jim je pomagal z nasveti, predvsem pa se želijo navezati na druge že uveljavljene kolesarske steze ter skupaj na madžarsko Csesztreg-Koszeg. Projekt sta predstavili Helena Kramar in Agata Sardelič, poleg gostov iz Madžarske in Avstrije, poslancev ter županov in turističnih delavcev so se predstavitve udeležili tudi Tomaž Zajc, državni sekretar za turizem, Metka Fa- rič z Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem ter Vesna Stepinšek z Zavoda za zaposlovanje. Kriteriji za določitev poti so bili dvojni: izbirali so poti, ob katerih so že ustrezna gostinsko-turistična ponudba in zanimivosti, ter tiste, ki so prometno manj obremenjene. Pri tem so ugotovili, da jim močno primanjkuje pravih domačih gostiln z domačo hrano in pijačo, prav tako imajo veliko vinotočev, vendar nobene turistične kmetije, ki Šopek sedmih kolesarskih poti bo razveselil tako domače kot tuje ljubitelje narave in kolesarjenja. Stečaj v Kmetijski zadrugi Panonka se nadaljuje Vse po načrtih Bakovska godba praznuje Stečajni upravitelj priznal upnikom za 1 milijardo 160 milijonov prijavljenih terjatev otem ko po dobrih osmih mesecih po uvedbi prisilne poravnave v Kmetijski zadrugi Panonka narok o prisilni poravnavi ni uspel, je bil 1. marca letos v tem nekoč največjem zadružnem sistemu uveden stečaj. Svoje terjatve so upniki prijavili v postopku prisilne poravnave in stečaja, v začetku junija pa je bil na okrožnem sodišču v Murski Soboti že prvi narok za preizkus prijavljenih terjatev. Godba na pihala Bakovci deluje že celih 70 let in je najstarejša v Pomurju. Godba šteje 30 članov, vodi pa jo prof, glasbe Željko Ri-tlop. V soboto so se udeležili šestega tekmovanja godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Ormoža in zasedli drugo mesto v svoji skupini. Svoj častitljivi jubilej bodo proslavili v nedeljo, 27. junija, ob 14. uri v ŠRC Bakovci, kjer bo mednarodno srečanje godb. Sodelovali bodo: Godba na pihala Kormend z Madžarskega, Pihalni orkester občine Duplek, Slovenskogoriški pihalni orkester Lenart in seveda domači godbeniki. Vse ljubitelje glasbe vabijo, da se jim na praznovanju pridružijo. Stečajni upravitelj Milan Koren je upnike razdelil v štiri skupine, v navadne, v izločitvene in ločitvene upnike ter v upnike pri stečajnem dolžniku zaposlenih delavcev. Brez izločitvenih upnikov, ki zahtevajo predvsem vračilo nepremičnega premoženja (zadružni domovi), je svoje terjatve do Panonke prijavilo 115 upnikov, te pa znašajo skupaj z glavnico in obrestmi nekaj več kot milijardo 197 milijonov tolarjev. Od teh terjatev jih je stečajni upravitelj prerekal za dobrih 36 milijonov tolarjev, priznal pa 1 milijardo 160 milijonov tolarjev. Stečaj v Panonki se nadaljuje v skladu s programom, ki ga je potrdil stečajni senat, in zdaj teče ocenjevanje premičnega in nepremičnega premoženja. S tem naj bi končali do konca avgusta, septembra pa naj bi že stekla prodaja premoženja steč- ajnega dolžnika. Po besedah stečajnega upravitelja Milana Korena je to premoženje precejšnje, sestoji se iz nepremičnin (upravni, skladiščni in drugi objekti), ki so v lasti zadruge, posebej pa rešujejo vprašanje kmetijskih zemljišč. Nekaj teh bodo prenesli v kmetijski zemljiški sklad, za prodajo pa bodo ostala tista, za katera bodo dokazali, da jih je zadruga odkupila. Pri premoženju zadruge je potrebno posebej opozoriti na zahteve občin po vrnitvi nekdanjih zadružnih domov v last občin. Nekaj teh zadev rešuje sodišče na osnovi predlogov posameznih občin, nekaj pa jih Prizidek in nadstrešek zdravstvenega doma »Pikajo« jih V lendavski občini je te dni »vroče« tudi vprašanje v zvezi s proračunom za letos, ki ga še niso sprejeli. Pravijo, da če se ne »trgaš« dovolj za denar, lahko kaj hitro »izvisiš«. Zato je svet KS Petišovci brž primaknil še svojo malho, da bi vanjo padlo kaj cvenka iz skupne vreče - da bo »denar razdeljen pošteno in pravično«. »Ugotavljamo, da imajo vse krajevne skupnosti urejen dom za krajane ali kulturni ah gasilski dom, da ne govorimo o domu v Dolgi vasi. Glede na to, da se gradi kulturni dom v Lendavi, ne vemo, zakaj je bilo potrebno delati še enega kakšen kilometer vstran spet iz občinskega proračuna... Tudi v naši KS delujejo različna društva, odbori in organizacije. V sedanjih prostorih moramo v primeru slabega vremena držati v rokah dežnike, drugje pa delajo iz občinskega proračuna domove z najsodobnejšo opremo, klimatsko napravo itd., na koncu pa moramo vse to še vzdrževati. Nas, vodilne v krajevni skupnosti, pa »pikajo«, kaj gradijo v drugih vaseh, mi pa nič.« Bo tole »pikanje« kaj pomagalo? Z zahtevo, da bi za to namenih vsa sredstva v višini 40 milijonov tolarjev, ki so namenjena investicijskim transferom v KS, gotovo ne bodo uspeh. To se da sklepati iz reakcij na občini. J. G. Te dni bodo pri murskosoboškem zdravstvenem domu gradbeni delavci dokončali vhoda ter nadstrešek za vozila nujne medicinske pomoči. S tem in že zgrajenim prizidkom bo objekt skladen z zahtevami pravilnika o nujni medicinski pomoči. Celotna investicija je znašala 43 milijonov tolarjev, denar zanj pa so prispevali Zdravstveno ministrstvo, 6, Zdravstveni dom, 22 milijonov, in občine ustanoviteljice. ' V murskosoboškem zdravstvenem domu deluje služba nujne medicinske pomoči že nekaj let, prihodnje leto pa naj bi bila organizirana štiriindvajset ur. Postavitev mreže nujne medicinske pomoči je namreč eden večjih projektov v državi. MH. Foto: NJ bi se ukvarjala s sprejemanjih izletnikov ali imela na voljo f!t nočitvene zmogljivosti. SV1 so v prospektih označili 22gostr in, 24 okrepčevalnic, 42 barov^ 10 vinotočev, poleg zemljevid1 Pa so predstavljene posamič1 ture in označene vse natiM arheološkem kulturne tosti. Avtor celostne podobe11 načitve in prospektov je Recek, besedilo je napisal^ ta Sardelič, fotografije pa val Dominik Steiner. Sedem 'f lesarskih tur s skupnim vom Kolesarjenje po Pre^. (Ravensko. Dolinsko), ki se_ nejo na različnih lokaciji111 različno dolge, imazani,,,ll ‘mena: 1. Od Črnca do Odsev »Mladosti v tnočvitj^ Romanje k »Mariji pod 4 Čudoviti svet tieokmi^č rave, 5. Po prekmurski^ h- Ob pesmi klopotcevin ■ minčica - kek-nefelejci BERNARDA B. bodo skušali no. V samem jajo po sebno skrb zadru 01« - Zadružni blag°v ?a menarstvu H° djetji pa iščejo ^0, po prodaji se nap , 0 u(. Zadružni blag . $0,> čujejo sanacj2ioa^ je sprejela skuFitveP»Li hiše. nujajotudiv manjejetudiza j skladiščnih pr°st bodo^ je mnenja, da posamezni g°sP prodajati V turniški občini so pnP*l Najprej čistilna naprava Priključitev na kanalizacijsko omrežje bo --------------!--------------—.— Tudi v občini Turnišče so se odločili za na pravimo projektu za zgraditev kanalih* ..0 V ta namen so že sprejeli poseben inveSa'a pa Z deli bodo začeli že prihodnji mesec, traj ^fjeV-^jiP , Vrednost celotne naložbe je okrog 1,5 zgradili čistilno napravo, vredno 220 mihJ0 lastn1^ nišče bo zagotovila 105 milijonov (47,7 ,]jjonoV proizvodni obrat Planika naj bi prispeval 40 mi nistrstva za ekonomske odnose in razvoj Pa P j|i 75 milijonov tolarjev (34,1 %). ■ obmo^Lo^F Lokacija je določena zunaj Turnišča na ^eijeo prečiščena voda pa bo speljana Ledavo. Na 0 ^pli"8' 0 vsa štiri naselja v občini - Turnišče, Gre za mehansko-biološko napravo, ki b° c . oF V Prav tako ne bo dovoljeno speljati v k3113*'2^ j0 ^0)0 novane kmetijske odpadne vode (gnojnica), 000b valci zbirati v zaprtih greznicah. V občinske' g6danP ! / daje priključitev na kanalizacijo znašal delež posameznega gospodinjstva o nap^^^d^ Najprej bosta torej na vrsti zgraditev cist‘ dojo ne opreme. Za prihodnje leto predvidevajoč in prvi del kanalizacije v Turnišču. Leta Turnišču, potem sledijo gradnja kanalizacij® ^av ofi,e (leta 2002), razširitev ČN in gradnja tlačne kanalizacija v vasi Gomilica (2004 in leta delici (zadnja tri leta). ( j SiLiiJunij 1999 (IZ)BRANO ^Orhačevi vztrajajo Do obvoznice z razlastitvijo Anketa so Torhačevi pustili avtomobil. Z razlastitvijo je zemljišče odslej last zemljišče, na katerem Foto: Štefan Sobočan T^^oznica v Lendavi, ki so kot prvi odsek avtoceste 7?? severovzhodni Sloveniji *s«edstvi Darsa, je P°- 'etiko hude krvi. Jezni so kot lastniki edine parcele, ki sojo darso-za 8™^°; iezni W ker niso mogli do-obvoznice naen-^akso pustili okrog deset metrov dolžine nedograjene; jezni pa so tudi dolgovaščani in lenda-včani, ki morajo kljub zgrajeni obvoznici še vedno prenašati nevzdržen tovorni promet. Pred dnevi je družina Torhač oziroma njihovo družinsko podjetje Fi-to prejelo odločbo sodišča, da so razlaščeni. To ne pomeni, da ne bodo dobili plačila, ampak da jim bodo za državne gle in pe potrebe (za lendavsko obvoznico) zemljišče odkupili,po ceni, kakršno so izračunali sodni cenilci. Zakaj je bil potreben ta skrajni korak, ki je bil bolj znan v starih socialističnih časih, ko zasebna lastnina ni imela nobene vrednosti, lahko le ugibamo, kajti vpleteni ostajajo vsak na svojem bregu. Če sodišče ne bi »pohitelo« s svojo odločitvijo, bi v tdkratni številki verjetno spet pisali o zapori ceste, po kateri poteka ves mednarodni tovorni promet od Vzhoda proti Zahodu. Dolgo-vaščanom je namreč dovolj izsiljevanja in tovornjakov, zato so napovedali, da če država prometa ne bo preusmerila kmalu na novo obvoznico, bodo državno cesto skozi Dolgo vas in Lendavo zaprli za ves promet. Dejstvo pa je, da so bili Torhačevi v preteklosti oškodovani, to sedaj priznava tudi lendavski župan Jože Kocon, zato je občina pristala na ponovno razmejitev parcele, kjer je danes dolgovaško odlagališče komunalnih odpadkov, država pa bo dodatno plačala »prisvojeno« zemljišče na mejnem prehodu. O tretjem primeru, kjer se je vmešala carina s svojo pritožbo, pa naj bi razsodilo vrhovno sodišče. Zaradi vseh teh nerešenih zadev Torhačevi niso hoteli prodati zemljišča, potrebnega za obvoznico, Darsu, ki s prešnjimi zadevami nima nič skupnega. Ker glavni razlog za neprodajo ni bilo nestrinjanje s ceno, je zadeva pristala na sodišču. Na razlastitveno odločbo se Torhačevi ne morejo pritožiti, vse pa kaže, da se z odločitvijo ne strinjajo. Tb dokazuje tudi avtomobil, ki so ga pustili na »svojem« zemljišču. Če bo Darsu vendarle uspelo zgraditi obvoznico do konca, bo otvoritev sredi prihodnjega meseca. ’ BBPi To je prava stvar! S obotna prireditev Pozdravimo poletje, zadnja v tem tisočletju, ki je bila na rakičanskem letališču, je kljub muhastemu vremenu privabila precej obiskovalcev. Ti so si lahko ogledali zares zanimiv program z vrsto letalskih in akrobatskih točk, nastopi glasbenih skupin, poskrbljeno pa je bilo tudi za pestro gostinsko ponudbo. Marsikdo med njimi se je odločil za panoramski polet z letalom, pritegnilo pa je seveda tudi Vestnikov žrebanje Izberite si darilo in žrebanje vstopnic. In kaj pravijo obiskovalci? Viktor Časar, avtoelektrikar s Tišine: Že večkrat sem bil na podobnih prireditvah. Tu se počutim prijetno, ker je videti marsikaj zanimivega, še posebno so me pritegnila različna letala, lepo pa je bilo tudi vse drugo. Če vreme tokratne bi zagodlo, bi zagotovo prišlo več ljudi. Na splošno mi je bilo zelo všeč in nimam nobenih pripomb, saj sem zares užival. Ker sem se tudi med služenjem vojaškega roka ukvarjal z letalstvom, je bilo to zame posebno doživetje. Prireditve se je udeležila tudi moja žena. Oba sva z zadovoljstvom spremljala celotno dogajanje. Simona Pondelek, strežnica iz Adrija-nec: Mi gremo na letalski miting skoraj vsako leto. Letos smo se odločili za obisk predvsem zaradi otrok. Tako je tu vsa družina. Bilo je super, samo vreme je nekoliko pokvarilo prireditev. Z letalom si nisem upala poleteti. Mogoče se bo to zgodilo kdaj pozneje. Super pa je bila tudi glasba. Čeprav nismo bili izžrebani, bomo rade volje prišli tudi drugo leto. Robert Štumpf, uslužbenec iz Brezovec: S kolegi smo se dogovorili za obisk te prireditve. Vse je bilo v redu, le vreme ste slabo »naročili«. Organizacijsko je prireditev vsekakor ugodno presenečenje. Za nekoga, kije prišel od drugod, je glede sprejema in priprave parkirnih mest vse odlično izpeljano. Če bi sijalo sonce, bi bil tukaj ve- rjetno »bum«, zdaj pa je bil nekoliko slabši obisk. Zaenkrat še hisem čutil potrebe po letenju z letalom, čeprav je ta izziv močan. Morda se bo to zgodilo kdaj drugič. Mislim, da bo ta letalski miting postal tradicionalen. Miran Flegar, uslužbenec iz Adrija-nec: To meje zelo zanimalo, zato smo skupaj z družino, odsotna je bila le hčerka, kije bila v službi, povezali prijetno z družabnim. Pritegnilo meje prijetno razpoloženje na rakičanskem letališču. Po poletu z letalom so občutki izredno lepi. Vse je bilo sicer v miniaturi, toda naša pokrajina je zares čudovita, česar se morda niti dobro ne zavedamo. Čeprav sem prvič v življenju poletel z letalom, me ni bilo strah. Le več sonca sem pogrešal in takrat bi bilo vse skupaj še prijetnejše. Miran Tutek, upravni delavec iz Murske Sobote: Tokrat sem se prvič peljal z letalom. Bilo je zares nekaj neverjetnega in enkratnega. Tega se preprosto ne da opisati. Nikoli si nisem predstavljal, daje Prekmurje tako lepo od zgoraj. Mislim, daje bila prireditev letos na zelo visoki ravni in daje prišlo kar precej ljudi. Na podobni lanskoletni prireditvi je bilo, vsaj tako se mi zdi, malo manj obiskovalcev, čeprav je bilo takrat lepše vreme. To pomeni, da vreme pri spremljanju takih prireditev ni odločilno. Če ljudje hočejo nekaj doživeti in spremeniti monotono življenje, pač pridejo. Prišel sem s prijateljem in dekletom. Vsem nam je bilo izredno všeč. BESEDILO: MILAN JERŠE, FOTO: JURE ZAUNEKER ■ v Plečnikovi cerkvi lit'z— cer« Hib Za 1184610 i6 naredil načrte s av $27 prizidali SMbarokiziiani stavbi so v ‘6t* oboke °0si’'endar p° merah obeh delov nesime n zvonik _ tt'Ol'umentalen osrednji steber. Pnn . dp)Vi domače v notr,^- - - — — ^Prij min □ no*ranjščini pa je lesen strop z izdelki domače u Pe,jejo Cp. e dan’ da si cerkve ne bi prišli ogledat turisti; včasih uPili I leta je igral na orgle šolani orga- e Ps sn l J1 1943. leta, nist lenac Maučec, ki je bil sicer katerem poje 30 pevcev. Zelo spodbudno pa je, da je v Bogojini glasba zelo ljuba tudi mladim. Tako igra na orgle pri rani maši Valerija Šomen. Pohvaliti gre tudi otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Kolenko, pa uvelja- vljen dekliški zbor, ki nastopa pod imenom Talita. »Zdaj pa se vsi skupaj pripravljamo na novomašno slovesnost. 11. julija bo namreč daroval prvo sveto mašo naš sovaščan Jože Rogač,« je povedal organist Štefan Pucko. ŠTEFAN SOBOČAN ■ W X i '" 1943- leta, Zna^^ Xr T,p „ ^armoniu- IrHaj0 °menjene Swlabo in ’k.belski X S je ni adušn° Pro- Rolaeddru^ za-> % X ki je’’SedanJi ra-0NCSret SVojih štu-k i^n^il 7a kl Sofiji in X * Po1 Okt Ual Vse' ^>°čNklave. pedaH oh e,ker- rg|e so n °dP>ranje J'"*«- <*na- »i leta je igral na orgle šolani orga- nist Ignac Maučec, kije bil sicer knjigovodja, nazadnje v KZ Pa-nonka. Njegov nenadni odhod je bil velik udarec za orglarsko glasbo v cerkvi. Še dobro, da je mož naučil not sovaščana in cerkvenega pevca Štefana Pucka, ki ga je spodbujal že pokojni župnik Jože Gjuran: »Nič ne de, če se kaj,zmešaš’; tega ljudje ne bodo opazili.« In pristal je. Od takrat je poteklo že dobrih 20 let. Štefan igra pri drugi nedeljski maši, je pa tudi zborovodja cerkvenega pevskega zbora, v Se, Skupina starejših cerkvenih pevcev iz Bogojine, ki jih vodi organist Štefan Pucko (prvi z leve). Ti pojejo pri drugi maši. Pri zgodnjem obredu pa bogatijo obred z glasbo mlajši pevci in organistka. v ■ zim zmorem Začetek obrtniškega povezovanja Neupravičena vloga Pomgrada Sejem bo prerasel v mednarodni sejem obrti in podjetništva treh obmejnih dežel N1 a sejmišču v Gornji Radgoni so v četrtek, 17. junija, odprli tridnevno predstavitev malega gospodarstva v občinah Radenci, Sv. Jurij in G. Radgona, sodelovali pa so tudi stanovski kolegi k Avstrije in Madžarske. Zbrali so 116 razstavljalcev, ki so se predstavili na sejmišču Pomurskega sejma. Želja organizatorja je, da bi s°jem prerasel v mednarodni sejem treh obmejnih dežel. Predsednik organizacijskega odbora sejma, ki so mu dali naziv Pokažimo, kaj zmoremo in s sloganom Le kdor je sposoben Prevzeti izkušnje in znanje sose-da’ ta je sposoben sosedu tudi dajati, je Milan Kurbus. Zborni- čaje zagotovila razstavni prostor razstavljalcem brezplačno. V otvoritvenem govoru pa je g. Kurbus omenil: »Žal naših idej nismo uspeli prenesti v določene državne organe, oziroma nekaterim se naša ideja ni zdela vredna dodelitve mednarodnih sredstev. Mogoče smo tega krivi sami, verjetno pa je resnica nekje drugje, predvsem v mačehovskem odnosu do -te veje gospodarstva.« Kljub temu so zamisel izpeljali in dokazali, da je bil njihov program bolj upravičen do sredstev ‘ iz programa čezmejnega sodelovanja kot nekateri drugi. Predstavnik Obrtne zbornice Slovenije pa je ob otvoritvi sejma opozoril: «...prav je, da vaša razstava postane odmevna in uspešna. Pomemben je koncept, saj vemo, da je država Slovenija izredno majhna, zato so pomembne tudi razstave lokalnega značaja...« BBPI nzteka se rok za končanje del na kanalu »KO« v KS Črenšovci -gre za graditev glavnega kolektorja za kanalizacijsko omrežje za katera je bila sklenjena pogodba s podjetjem Pomgrad Nizkogradnje. Žal ne gre vse tako, kot je bilo predvideno in dogovorjeno. Delavci Pomgrada so začeli graditi omenjeni kanal 15. marca letos, z deli pa bi morali končati do konca tega meseca. Zdaj je že jasno, da Pomgrad dogovorjenega roka ne bo spoštoval, poleg tega pa želi, da jim občina prizna 6.850.000 tolarjev dodatnih stroškov. Vodja njihove gradbene operative David Novak med drugim ugotavlja, da ves čas kopljejo do globine okrog 4 metrov, zaradi česar imajo velike težave s talno vodo (črpajo jo s petimi črpalkami), izpiranjem zemlje in odori zemlje, tako daje prišlo na odseku Č 5-J 86 do velikih dodatnih stroškov, ki niso vkalkulirani v ceno dela ... Pomgradovo vlogo je na zadnji seji obravnaval občinski svet in soglašal samo s podaljšanjem roka za mesec dni, ne pa tudi s priznanjem dodatnih stroškov, kijih mora izvajalec pripisati predvsem sebi - zaradi kasnejšega začetka del, kot je bilo ustno dogovorjeno, premalo operative, slabe organizacije dela, nemotiviranosti delavcev idr. Ker je Pomgrad v ponudbi podal tudi izjavo, da pozna terenske razmere, ne more biti upravičen do dodatnih finančnih zahtev. J.G.i INTERVJU 24. junij 1999, Dr. Jože Ramovš o kakovostni starosti in medgeneracijskih skupinah Za človeka gre ačelo se je pred desetimi leti. Nekaj socialnih delavcev, ki so se usposabljali za delo, z ljudmi v stiski, je prišlo tudi v dom za stare ljudi v Izoli. Ustanovili so skupine starih za samopomoč in doživeli pretresljivo spoznanje, daje bilo za večino ljudi iz doma srečevanje z voditelji edini stik z zunanjim svetom ter da so tudi zelo osamljeni. Voditelji skupin so se potem začeli oglašali tudi v drugih domovih in iz teh skromnih začetkov se je v nekaj letih razvil največji projekt na področju medčloveških odnosov v slovenski sociali, katerega je z razvijanjem socialne gerontologije in ge-rontagogike teoretično podprl Inštitut Antona Trstenjaka ali osebno dr. Jože Ramovš. V medgeneracijske skupine za kakovostno starost je danes vključenih že okoli šest tisoč ljudi vseh generacij, kar izpričuje, da so pravi odgovor na žive potrebe. Biti star - o tem se ne govori - V našem tedniku smo pisali o starih ljudeh in nato prejeli ogorčeno pismo bralca, češ kako žaljivo in poniževalno je govoriti, da so ljudje tretjega življenjskega obdobja stari. Takega poimenovanja smo se naučili od vas in dr. Antona Trstenjaka. Kaj porečete na odziv našega bralca? Zanimiva tema, ki pa ima lahko odgovor v več točkah. Če najprej odgovorim z vidika antopologije: Trstenjak je kot antropolog vedno trdil, da je en konec življenja pometen pod predprogo kot nekaj sramotnega. V prejšnjem in v začetku tega stoletja je bil to začetek življenja, spolnost, porod. O tem se ni smelo govoriti. In če bi kdo takrat v časopisu pisal o tem, bi dobil tisoč ogorčenih pisem. Freud, ki seje na prelomu stoletja s psihoanalizo lotil detabuizacije začetka življenja na tak način, da je o tem odprto pisal, je bil ne samo na Dunaju in Avstriji, ampak po vsem svetu in do konca svojega življenja s strani večine prezrt kot človek, ki je delal nekaj, kar je sramotno in se ne spodobi. Po njegovi smrti pa je prišlo tako v evropsko kot ameriško kulturo to, da začetek življenje s spolnostjo in porodom ni več noben tabu. O tem se govori, skorajda z inflacijo, tudi tam, kamor ne spada. Pornografija je na primer vrhunec nesmiselnega govorjenja o začetku življenja. Je pa zato postal v zadnjih petindvajsetih letih tabu konec življenja in vse, kar je povezano s tem, starost, bolezen, smrt. Popevka, ki se dosti vrti in jo mladi radi pojejo, govori o preziru do starosti -Bolje biti pijan, nego star. Na številnih ameriških televizijah se ne smeta nikoli pojavljati starost in bolezen. To kaže na enako neumnost, kot je bila neumnost, ne govoriti o začetku življenja. Z detabuizacijo pa gre vedno tudi za to, da stvari poimenujemo z nevtralnimi izrazi. Star človek, starost je nevtralni izraz, in če ne bi bila 'tabu, nekaj, na kar ne smemo misliti in o čemer ne smemo govoriti, potem bi lahko tako tudi govorili o njej. Za tiste ljudi, ki jih to vznemirja, osebno uporabljam vedno izraz, ki jim ugaja. Če želijo biti rajši starejši ljudje, jim z veseljem tako rečem. Če želijo biti ostareli, z veseljem napišem ostareli, čeprav vem, daje ostarel v resnici grd izraz, slabšalen, ki pomeni nekaj dotrajanega. Star ne pomeni nekaj dotrajanega, ostarel pa je lahko človek pri dvajsetih letih, na primer odvisnik, medtem ko je bil dr. Trstenjak mladosten pri devetdesetih letih. Glede našega projekta, priprave srednje generacije na starost, pa se zelo trudimo, da bi se na starost pripravili tudi s tem, da udomačimo besede, da ne bomo imeli podzavestno v sebi »bolje biti pijan, nego star«. - Pesem, ki jo omenjate, morda izvira iz bojazni pred starostjo. S starostjo Ustanovili so skupine za samopomoč in doživeli pretresljivo spoznanje so povezani številne bojazni, kako bo z mano, kdo bo skrbel zame, kako bom živel. Dobro je razlikovati dve vrsti strahu. Eno je strah pred realnimi težavami in v tem primeru je to navadni alarmni signal, ki sproži energijo, ki je potrebna, da zadevo bolje obvladamo. Zato je prav, da me je starosti malo strah, kako jo bom prenašal, kakšen bom, ali bom siten ali prijeten starček, saj v tem primeru nalogo, priprave na starost, jemljem bolj resno. Preveč strahu pa je nekaj bolestnega, ni zdravo za človeka in je patološko za družbo. Tabu v družbi je nekaj nezdravega in mlade ljudi in srednjo generacijo odvrača od tega, da bi se pripravljali na starost, staro generacijo pa potiska na rob, marginalizira. - Sprejemamo novo pokojninsko zakonodajo, ki je usmerjena v to, da bi bili ljudje dlje časa aktivni in da ne bi prezgodaj zapuščali delovnega procesa. Kako bo to, po vašem mnenju, vplivalo na položaj starih ljudi v naši družbi? Vplivalo bo, kako, bi vam pa težko rekel. Najbrž avtomatsko ne pozitivno in ne negativno. Dejstvo je, da delo zmanjšuje marginalizacijo. Toda sva v Maribo- ru in pred sto petdesetimi leti je Slomšek napisal prvo socialno pesem v slovenski literaturi, ki nosi naslov Fabrško dete. V mariborskih tkalnicah so zaposlovali tudi otroke in ta lepa socialna pesem, kako si »fabrški« otrok služi kruh, ne govori o de-marginalizaciji in emancipaciji otrok in otroštva, ampak opisuje črno obdobje. Delo samo po sebi še ne pomeni demar-ginalizacije, čeprav lasten zaslužek in vključenost v delovni proces pomenita tudi veselje. Odločilno je to, kako človek sam ali tudi javno mnenje v družbi sprejema neke stvari, tudi delo. Za delavko, ki dela z določeno naglico za tekočim trakom dvajset, trideset let, pomeni podaljšanje dela za pet let, da bo njeno telo še bolj iztrošeno, da bo bolj marginalizi-rana in bolj ji bo onemogočena kakovostna in smiselna starost. Kljubovanje socialnim težavam - ključ zoper odrinjenost - Kakšna naj bi bila osebna priprava na starost? Zame je boj proti marginalizaciji in boj za kvalitetno starost predvsem bitka za osebno in socialno klenost. Osebno individualno, socialno pa zlasti v mikro-okolju z ljudmi, ki so moji prijatelji, sodelavci, bližnji sorodniki, družina in jaz sam. Preprečevanje marginalizacije je to, da človek obvlada svoj položaj, ker ga potem drugi ne morejo postaviti na rob. Ali če me drugi postavijo na rob, si jaz rečem: zame to ni rob, zame je to središče. Tu ne mislim v stilu starih cesarjev, država, to sem jaz. Ampak moj svet sem jaz in ne tisti, ki me postavlja. Eden od naših znanih ljudi, s katerim sva bila nekoč skupaj v bolnici, mi je pripovedoval zgodbo, ki se mi je vtisnila v spomin za vse življenje. Pred vojno so ga stanovski tovariši politično obdelovali, češ da je prestopil na drugo stran. Eno uro jih je poslušal, potem pa jim je rekel: Poslušajte, kje sem jaz in kaj mislim, to vem jaz in ne vi. Vi me lahko postavljate na to ali ono ali tretjo stran, ampak jaz bi vam rad rekel, daje to tako, kot da igrate šah. Vi ne postavljate mene, ampak postavljate svoje predstave, svoje figure. Kaj pa jaz mislim in kje sem, to pa vem jaz, ne vi. In če hočete vi vedeti, morate mene vprašati in ne meni pripovedovati. Marginalizacija je na silo postavljanje na stran. Sociološko ali politično se to dela tako, da se človeku zmanjša vpliv, dohodek ... Toda, če sem zakoreninjen sam v sebi in po svojih bližnjih, prijateljih, potem me lahko objektivno zelo marginalizirajo, vendar vem, da mene, kljub manjšemu vplivu, dohodku, ni ntanj. Še zmeraj sem tisti, kot sem bil, in še zmeraj pri močeh, toliko kot sem, in moji prijatelji, znanci me jemljejo takega, kot sem. Res da mi je odpadla zadeva, ki mi je bila dragocena. To pa pomeni, da moram sedaj na to mesto postaviti nekaj drugega, kar bo tudi smiselno. Generacijska troedi n ost - Medgeneracijske skupine za kakovostno starost so potem tako mikro-okolje za utrjevanje osebne in socialne klenosti. Toda v čem je smisel srečevanja generacij v skupini? Tri generacije so tako navezane druga na drugo, da noben del življenja sam, brez drugih dveh, ni smiseln. Poznamo poljedelsko, obrtniško stanovsko civilizacijo prejšnjega stoletja, v kateri so poznali tisoč’običajev, kako so se vse tri generacije v tradicionalni družini povezovale v celoto. Industrijski, zlasti pa postindustrijski čas ima povsem spremenjen način življenja, tako daje nemogoče živeti po vseh teh običajih in načinu skupnega življenja. Življenje je razbito med drugim tudi med tri generacije, otroci, ki so v vrtcu, šoli, srednja generacija vpeta v dirko za uspehom in preživetjem, stari ljudje pa spet posebej. Zato je zame odločilno vprašanje, kako je življenje vseh treh generacij, pri tej medsebojni ločenosti, osiromašeno. Odločilno vprašanje stroke, kot je socialna, pa je, kako je mogoče takšne probleme civilizacije presegati. Kako naj najdemo za postmoderno, postindustrijsko obdobje nov način povezave ljudi, da bodo spet tvorili celoto. - Z obujanjem tradicionalne družine najbrž ne? S tradicionalno družino ne, saj se kolo zgodovine nikoli ne vrti nazaj. Tradicionalna tisočletna oblika obdelovanja polja so bili plug, voli, konji, vrednota pa je le tisto, kar zraste na polju, pšenica in vse drugo. In to vrednoto mi danes s sodobno tehnologijo za obdelovanje polja dosegamo dosti bolj kot pred tisočletjem. Tako je tudi za človeško sožitje treba najti drug pristop, drugo tehnologijo, ker se je način človeškega sožitja v družini spremenil še bolj, kot sta se spremenila polje in pristop do obdelovanja polja. Medgeneracijske skupine so prijateljske skupine več generacij, ki ne temeljijo na krvnem sorodstvu in ne na krajevnem sosedskem poznanstvu. Vendar dosegajo iste vrednote, kot jih je dosegala na primer tradicionalna sosedska prijateljska skupina ali skupina krvnih sorodnikov. In katere so te osnovne vrednote, za katere skrbi projekt? To, da človek na stara leta ni osamljen, ampak ima nekoga, ki je njegov prijatelj, pa ni nujno iz iste generacije. Še bolje je, da je iz prve ali druge generacije. In drugo, da stara generacija svoje življenjske izkušnje, ki so bogate, lahko nekomu preda, zlati prvi generaciji. Tretje pa je, da se človek v srednjih letih tako pripravi na starost, da ga ne bo strah pred njo, da ne bo bežal od nalog, ki so značilne samo za tretje življenjsko obdobje. - V čem se generacije dopolnjujejo? Tri stvari so, ki jih otroci in mladina gotovo potrebujejo, da zrelo odrastejo: veliko časa zase, veliko pozitivnih čustev, da se z njimi prepojijo in da ne ostanejo človeško suhi za vse življenje, ter veliko zrelih človeških izkušenj, ne samo tehničnega znanja, ampak veliko izkušenj v medčloveških odnosih. Kaj pa ima v resnici star človek? Če živi polno in smiselno življenje, ima veliko časa, s katerim lahko samostojno razpolaga, zlasti pa ima veliko čustev. Starost je s čustvi najbolj bogata, saj čustva ne poznajo arterioskleroze, kot jo poznata spomin in inte-lekt. In zagotovo ima zelo veliko zrelih izkušenj. Zato, če se prva in tretja generacija družita, mlada generacija v resnici sprejme tisto, kar za življenje najbolj potrebuje, čustva, čas, ki ga ima kdo zanj, torej, da je sprejet, in zrele življenjske izkušnje. Mlada generacija pa ima tisto, kar potrebuje stara generacija. Razposajenost in vedrino življenja. Če stara ge- neracija ni v stiku z otroštvom, s ne more spraviti v vedrino, življenja. Starost prinaša svoje tej! pred njo je konec, zato potrebuje ki pa ga prinaša otroštvo. Za«J prve in tretje generacije, ’ teljsko sožitje bistvena oboga oboje. To je demarginalizaciJa > drugih. Srednja generacija prva srečna in tretja bolj zadm° j stveno razbremenjena in ima s prvo generacijo in s sitnobo s in zato je lahko veliko lažje .I stiku z obema. ■ Ali bo vaš projekt medgene skupin res pritegnil in zna vse tri generacije? . aB1pi Ne bom govoril o tem, kaj ’ kaj je. Trenutno je v medgen skupinah za kakovostno jnvs|0 ljudi v skoraj štiristo skupi111 jjuji krajih po Sloveniji. Večina! tretje generacije, ki se v te skupinah zelo dobro počni1! generacija so predvsem vo 1 mladih pa je v tesnem sode a jektom ali v skupinah res naj lež. Vendar na to ne smemo gl a' kvantitativno, a ZJi» nam gre? V tem trenutku na da razvijemo model, v kater . kdor v resnici vanj pride. 0 tri generacije spadajo ^^nudje,^ ka pri tem obogatena. Sta® J tu^ vključeni v skupine,ra^ reCjaniso053 zelo lepo. V njih dosežejo, mljeni, da lažje sprejema!0 Unašaj0^ da so bolj mladostni in da P S(elW je življenjske izkušnje na ofesi»r generacija, tudi tisti, ki sic® b no dela s starimi ljudmi, m druženja s starimi ljudmi najboljše zdravilo proti m° vijo 4 črpanosti. To je krasno del drugi prostovoljci in se-tu zvedel, mi ne more da sfe teta. To je torej obogati jdejj generacijo. Mladi ljudi6’Ujvra medgeneracijske tabore jejo v skupine, pa spet r se mi je odkrilo, da so s zanimivi in da dajo tis • nikjer drugje. Zato mu * • ijudje ,0 jektu, vedno rečemo, _trOkovl1? naši uporabniki, kotse oStovoljcl'6llči-reče, pač pa so naši Pr oSt#J učitelji, ki nam dajo P® žep»v‘’ mo, kako se je danes in dosegati iste vredno > ^ifl^ generacijska tradiciona j -Kako je projekt skupin za kakovostno v Pomurju? da V projektu delam o^cij® na vrednota decen ^jag^oii meljno etično načelo fle pl meram. To pa pomet1' j; za bljana na primer šola J ^ju. > rje. Šolanje mora vajoč vse krajevne m pr« « Pred tremi leti PaU in dicinskih sester P° jjji l^ tinci zavzela, da bi rav s« žo tudi v Prekmurju- j^va m strokovne delavke pf6j. tudi ustanovile skupi oijk 1 p je okoli tridese^ bljanje za vodlteLbivM leti in pol smo se lepo, tudi mojim sta „ dniku in Branki jd sta p veka v združenja vs ■ telja prvih sk|?‘nveSeli!’i^ tudi ta bogatil m v j^dit« so potem Pr*š'in dfedit6V.|j0t^ usposabljanja. edinstvenega. J bOfi. P mak, banda. ^^[»6 se skupine. T° je rfaj dltev.ktsemj«^ večer druženj ® vOd m otrok. ^anov projekta je: RdZ ,999 KULTURA Mul if °Znost* naj še izdamo, da se je na tej sicer že tradicio-»asa u 'ena'n' razstavi prvič predstavila Slovenija in da je bila ^Va do septemttn’Ca ^^rana izmed 1321 prispelih del ter da bo raz-j*11/.3 Pr'h°dnjega leta potovala po vsej Ameriki, sicer pa u. °s ki precej razstavljala doma in na Hrvaškem. ^lov6n,.. w nas ^reveč znana’ ^“iete km blStVU edini’ k' ^^nke-Kak°Pra-etakodelo? < Nekaj malega pa p°tekane' v a®re^seveda nare' malih skic, jih ne-naredim karton-H^razmerjul-.l.Ker 4i,jji d .^e velikih dimen- - .e rečeno ši-e ne dobim pra- O »šivanih slikah« Rada imam čiste, vesele barve Prejšnji teden smo v kulturnici zapisali, da je lendavska likovna umetnica Cvetka Hojnik Dorojevič, ki sicer izdeluje samo in izključno krpanke, razstavljala v univerzitetnem mestu Athems v ZDA, obljubili pa smo tudi kratek pogovor z umetnico. ve nianse blaga, jih tudi poslikam in pošijem. Imajo tudi šivi likovni značaj? Seveda, ker v bistvu predstavljajo konico čopiča. Da pa dobim reljef, jih podlagam z mehko podlago in s tem se nakaže še tretja dimenzija. Kdo vas je navdušil za krpanke? Pravzaprav profesor Darko Slavec z naravoslovno-tehniške fakultete, kjer sem študirala oblikovanje tekstila in oblačil. Ker nam je od modnih revij ostalo Deset let RS in K4 v živo si tisti, ki so hodili študirat v Ljubljano, vedo, kakšen pomemben delež pri oblikovanju subkuiturnih gibanj (ki so kasneje prerasla celo v »mainstream«) sta odigrala radijska postaja Radio Študent in glasbeni klub K4. Ki v ^‘^"ikov; na ,i°!Caje> kot /SijkZnati»hL °Zenki’mo-na' JoMte^ zduho- Predr3ZStavi se s Rozic'si- Va Obe pomembni inštituciji danes praznujeta pomembne obletnice (K4 ima deset let), zato so proslavili ta jubilej pri založbi Dallas Records z izdajo kompila-cijske zgoščenke »1989/99 Radio Študent in Klub K 4 v živo«, na kateri je posnetih 17 skupin, med katerimi so tudi naši stari znanci in domačini Psycho-Path s skla- Ormoški Pridigarji vedo, da ima »vsak zakaj svoj zato«. Sv^ju na Man'mUrski kiPar Terene Kiraly, ki je letos že a zarskem, na Slovaškem in v Laškem, kjer trenutno ustvarja v tamkajšnji koloniji. Kiralyjevo kiparstvo je erupcija blagih oblin, žlahtno zlitih kontur in oblik, a tudi ostrih in koničastih detaljev, ki se zajedajo v prostor. Vitalistične, erotične in mitske Ki-ršlyjeve skuplture so dinamiziran volumen lesa, materiala, ki je poleg gline zanj nekakšna metafora življenja. Prefinjeno tonirana po-lihromija lesa, ki je pri Kiralyju Prisotna od leta 1990, je plastikam mitičnim in simbolnih vsebin, ki jim je umetnik zvest že od svojih začetkov, dodala novo vsebino. (Tanja Šimonka) precej materiala, nam je svetoval, da bi izdelali »šivano sliko«. Tudi diplomirala sem iz krpank. Ste kdaj slikali s čopičem? Da, včasih sem slikala z akrili, ki jih še sedaj uporabljam pri krpankah. Kakšnih tem se lotevate? Najprej sem upodobljala temeljne življenjske teme: rojstvo, smrt, samo življenje, ljubezen, odnos med spoloma. V zadnjem času pa ustvarjam krpanke, ki morda rahlo spominjajo na po-part. Naj še izdam, da se lotevam cikla krpank na temo vode. Zakaj ravno vode? Ker meje očaral Zdravičev film o Soči V zrcalu reke. Voda zame predstavlja eno od oblik dbo Red Sophisticated, ki so jo zaigrali letos v klubu K4. Zgoščenki bi sicer lahko očitali pomanjkanje neke osnovne linije, saj je preveč stvari nekako nametanih na kup (rock, elektro, rap, povsem neumestno metal ipd.), tako da se po prvih treh komadih zagon kar malce izgubi. Ostajajo pa vseeno biseri, kot so Japanci rade za nas skupine Gastr’baj-tr’s, ki sojo zaigrali njihovi nasledniki Demolition Group ter Kakšna noč ormoške skupine Pridigarji. Po vsebinski, estetski in produkcijski plati pa zgoščenki ni kaj očitati. Sicer pa, tokrat je pomembna ideja, ne pa vsebi. na. »Obstoj Radia Študent in Kluba K4 ter posledično tudi njuna vztrajnost dajeta metropoli nevidno energijo in predstavljata s svojimi padci in vzponi zatočišče drugačnosti, ki je bila in zmeraj bo moteča strukturam političnega, fipačnega in tudi kulturnega odločanja«, je v spremnem tekstu zapisal avtor Igor Bašin. TOMO KOLES I življenja. Odsev vode v mojih krpankah je čist. Rada imam čiste, vesele barve. Bo še kdo šel po vaših stopinjah? Imajo krpanke prihodnost? Ko sem razstavljala v Mariboru, sem vodila tudi delavnico, ki jo je obiskovalo nekaj likovnih pedagogov ter tistih, ki jih ta likovna tehnika zanima. Ne vem, če bo kdo, kot pravite, šel po moji poti, bila pa bi zelo vesela. Pomenkoval se je MILAN VINCETIČ, foto N. JUHNOVI Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski § drkokaT Portreti l itthtmoSI JANOŠ FLISAR V kulturno življenje takratne Slovenske krajine se je Flisar vključil kot Agustičev sodelavec, oz. natančneje, dopisnik v prvi prekmurski časopis Prijatel. V zvezi s tem časopisom, katerega ničta številka je izšla v Budimpešti v sredo, 15. mihalščeka (septembra) 1 875, in zadnja 15. aprili 1878, se v slovenskih evangeličanskih kulturnozgodovinskih pregledih vse v današnje dni ponavlja zmotno mnenje, da je zaradi premajhnega števila naročnikov časopis po nekaj številkah prenehal izhajati (primer Adam Luthar: Flisar Janoš, pisatelj in pesnik, Evangeličanski koledar 1952, str. 62; Vili Kerčmar, Evangeličanska cerkev na Slovenskem, Murska Sobota 1995, str. 147). Že število ohranjenih izvodov (v Budimpešti celoten II. letnik, v NUK v Ljubljani poleg II. letnika še 0., 1. in 2. številka letnika 1875 ter 11. številka letnika 1877 in 5., 6. ter 7. številka letnika 1878) je tolikšno, da ne dopušča trditve o prenehanju izhajanja po nekaj številkah, dokončno pa jo ovrže seštevek vseh številk časopisa, ki znese kar 46 (I. letnik 3 številke, II. letnik 12 številk, III. letnik - polmesečnik 24 številk, IV. letnik - polmesečnik 7 številk). Dejstvo, da je časopis v III. letniku (1877) prešel na polmesečno izhajanje pa seveda tudi ne pritrjuje misli o premajhnem številu naročnikov, prej nasprotno. V potrditev temu posrednemu sklepanju na podlagi ekonomske logike pa je mogoče-navesti tudi napoved zamenjave črkopisa v 12. številki II. letnika (1. 12. 1876), kije utemeljena takole: »Tou se zato včini, dr se z-tem 'Prijatel' bolje razširi, najmre v Medžimurji, odkec vsaki mesec več i več naprejplačarov se glasi.« Dejansko je časopis prenehal izhajati zaradi urednikove smrti (zadnja številka je izšla dva dni pred Agustičevo smrtjo). Tudi izpad prvoaprilske številke 1878 je bil posledica bolezni, kar je pojasnjeno v zadnji številki: »Za volo bolezni reditela eden broj ne mogeo žiti. Naprejpldčnike prosimo, naj so zato potrblivi, na tom ne mogoče pomagati, dr eti nikoga nega, ki bi slovenski znao i reditela namestčdvo.« Prav iz te zadnje pripombe lahko tudi sklepamo, da Flisar ni mogel biti pomožni urednik Prijatela (primer Luthar, Kerčmar, Le.), ampak dopisnik. Po vsej verjetnosti (Agustič dopisnikov namreč ni navajal) je v Prijatela prispeval članke s šolsko tematiko (npr. I/ 2 - Od ministera vučitelski, II/1 - Z-moravec i z-krištja, II/6 - obvestilo o iskanju učitelja za šolo v Velikih Kulturnica Vidno mesto prekmurskih slikarjev Pri založbi Mladinska knjiga je po tridesetih letih od zadnje tovrstne izdaje pod naslovom Umetnost na Slovenskem izšel obsežen pregled umetnosti (slikarstva, kiparstva in arhitekture) na naših tleh od prazgodovine do današnjih dni. Iz knjige, v kateri našo umetnost popisujejo znani umetnostni zgodovinarji in arheologi, je razvidna prepišnost našega prostora in množica raznoterih vplivov, ki so ga oblikovali. Delo predstavlja umetnostnozgodovinska obdobja in umetniške dosežke, stvaritve največjih slovenskih in tujih umetnikov, povezanih z našim prostorom. Urejeno je kot esejistični umetnostnozgodovinski pregled s številnimi fotografijami, sočasno preglednico in slovarčkom, v katerem so pojasnjeni manj znani pojmi. Glede na to, da takšna dela pri nas izhajajo zelo redko, je škoda, da se zadnji dve poglavji (osemedeseta in devetdeseta leta) omejujeta zgolj na prikaz slikarstva, zanemarita pa vse druge tradicionalne in sodobne načine likovnega izraza. V knjigi so seveda predstavljeni tudi pomurski umetniki in tukajšnja dediščina. V njej naletimo na kapelo sv. Martina v Do-manjševcih, nepogrešljivo selsko rotundo z njenimi freskami, na freske iz marijanske cerkve, Plečnikovo bogojinsko cerkev, soboško Vučakovo vilo, delo arhitekta Ferija Novaka, posebej pa je opazna močna pristnost sodobnih prekmurskih slikarjev Zdenka Huzjana, Sandija Červeka in Marjana Gumilarja. DS Zdenko Huzjan: Tajmir (osnutek za naslovnico pesn. zbirke M. Vincetiča) Dolencih, III/11 - kritičen zapis z zasedanji učiteljskega društva soboškega okraja) in nekatere novičke iz sveta ob Muri. Ko je začel 1885 izhajati časnik Muras-ZOMBAT Es VlDČKE (MURSKA SOBOTA IN OKO- LICA) je Flisar sodeloval v slovenskem delu, dokler je časnik ta del imel. Svoje uredniško delo pa je - že v pokoju - zaključil pri evangeličanskih publikacijah Duševni list in Evangeličanski kalendari. V »mejsečnih verskih novinah«, ki jih je začela 20. decembra 1922 v M. Soboti izdajti »Prejkmurska evangeličanska sinyorija«, je. bil Janoš Flisar skupaj s Števanom Kovačem v letnikih I/l-V/6 (20. 5. 1927) sourednik, nato do XIX/4 (20. 3. 1941) urednik. Konec leta 1931 je v 1. številki X. letnika kot urednik vpeljal gajico, saj so nove družbene in kulturne razmere že neizprosno narekovale (črkopisno) vključitev vanje. Ni pa bil več urednik, ko je med madžarsko zasedbo Prekmurja v imenu hitro preimenovanega izdajatelja - »Evangeličanske sinyorije Vendske krajine« - časopis ponovno prevzel »vogrsko litero« (XIX/5 - 20. 4. 1941). Tudi v Evangeličanskem koledarju istega izdajatelja (1920-1923 Luther kalendari, 1923-1942 Evangeličanski kalendari) je bil Flisar do XIII. letnika pomožni urednik, pri zadnjih treh letnikih pa je bil skupaj z Li-potom Harijem in Aladarjem Darvašem urednik. V obeh publikacijah je priobčil številne zapise: poročila o dogodkih v prekmurski evangeličanski skupnosti, priložnostne pesmi, leposlovno obarvana verzificirana in prozna besedila ter leposlovne prevode. Verjetno že med službovanjem, zagotovo pa takoj po upokojitvi je začel zbirati madžarsko in prekmursko besedno gradivo in ga nameraval izdati v velikem madžarsko-prekmurskem slovarju. Zaradi pomanjkanja sredstev je slovar izšel v skromnejši žepni obliki na 171 straneh pod naslovom Magyar-vend szotAr -VOGRSZKl-VINDISKI (VOGRSZKI SZLOVENSZKI, SZTAR1 SZLO-vEnszki) RECSNiK, in sicer 1922. leta v Budimpešti. Leta 1942 je bil ta slovar ponatisnjen v 180-stran-ski knjižici, 1943 pa je pri istem založniku (Lajos Kokai) izšel še prekmursko-madžarski del v obsegu 191 strani pod naslovom Vend-magyar szotAr - Vin-DISKI-VOGRSZKI R^CSNIK (VOGRSZKO-SZLOVŽNSZKI, SZTA-RO-SZLOVČNSZKl). (Nadaljevanje prihodnjič) AKCIJE 24. junij 1999, V E in sedanjosti Šopek je izdelala Tatjana Bagari v cvetličarni v blagovnici Potrošnik. Na leasing! TOLARJEV. TOLARJEV. Obe ponudbi veljata do 31. junija 1999 Seveda niso vihteli le lopat in krampov kot v prvih povojnih letih, delovne brigade, ki so gradile tudi v naših krajih, so bile predvsem »male kovačnice bratstva in enotnosti«, zato so delovne dneve popestrili s kulturnimi programi, s tabornimi ognji pa tudi marsikatera ljubezenska vez se je spletla. Tisti, ki ste bili kdaj na delovnih akcijah, se prav gotovo nostalgično spominjate teh časov: seveda vam Ujeli smo jo tik pred koncem šolskih obveznosti, kajti kmalu se bodo šolska vrata zaprla in razposajenih grl nekaj časa ne bo slišala. Gospoda ravnatelja smo izzvali in ga povprašali, kakšna je njihova tajnica. Z zadovoljstvom je dal mnenje o njenem delu. Na šoli je zelo pomembna komunikacija tako s sodelavci kot učenci, starši in drugimi strankami, kar gospe Simoni ne dela težav in jih z lahkoto obvladuje. Pri delu je zelo natančna in zanesljiva, čeprav je leto zelo raznoliko. Je iznajdljiva in inovativna. Dobro obvlada sodobne tehnične pripomočke. Delovno problematiko rešuje ob pravem času in na pravem mestu. Šopek je iz cvetličarne ROŽA v blagovnici Potrošnik in ga je izdela- LAHKA DOSTAVNA VOZILA RENAULT. V NJIH STE VI GOSP0 mesecu juniju je bila predlagana za šopek, katereg lanjajo cvetličarne M. Sobota, gospa Simona Ma ige1 niča na Osnovni šoli II v M. Soboti. niso ostali v spominu nagovori mladinskih funkcionarjev ali kramp, lopata in samokolnica, temveč predvsem prijateljstvo in druženje. V osemdesetih letih je žar delovnih brigad in akcij zvodenel. Ne le, da so se spraševali o ekonomičnosti del, tudi bratstvo in enotnost sta bledela in se že čez nekaj časa sesula ter rodila tisočglavega krvavega zmaja. Danes, ko postajamo še bolj za-plotniški, egoistični in zavistni, bi bila že pomisel na počitnice, ki bi jih preživljali v »novih« delovnih brigadah, obsojena na propad. Brigadirski horuk je spremljal - čeprav tudi po službeni dolžnosti in direktivah -tudi naš Vestnik. Za ilustracijo vam ponujamo dvoje fotografij, ki so dovolj zgovorne, kajne? fitigadirp prve izmene delavne akcije Goričko 77 v zbora (Foto: J. Herman) Samo dober gospodar pride z malimi zneski DO VELIKEGA MOJSTRA. In ZA KAKŠNO CENO! Nekaterim, kot je tudi Vlado Ščerbič, gre vihtenje pica, kakor da bi ga poganjal stroj. Ravno v teh dneh se končuje šolsko leto. Pred več kot dvajsetimi leti, v časih, kot danes posmehljivo pravimo, »enoumnja«, pa so se mnogi mladi odločili za delovne počitnice, za brigadirski horuk. TOLARJEV SE BO S 50% POLOGOM SPREMENILO V MESEČNIH la gospa Tatjana Bagan. g šopka je bila izpolnjena z cvetovi hoste bele bah^ cami. Kot dodatek so bile * dalije temno lila obdan s cvetovi rdeče® g in japonske medvejke- i( bergenij so vse skupi dali šopku celovito podobo- Pravzaprav bi vsakem g* škemu delavcumora' a fljilio< pek m besedo HVAL*^ trud za delo, ki se n zabija, kajti njihovi re* rJ) nemalokrat, ko prestopi šole. Iskrene čestitke v p^ ličarne ROŽA v blago* šnik in Vestnika! Ekspresno in enostavno boste vstopili skozi NJ DRSNA VRATA IN GA ODPELJALI. In ZA KAKŠNO CE 1.462,594 TOLARJEV SE BO S 50% POLOGOM SPREMENILO V MESEČNIH 16-739 Gospa taj 1999 KMETIJSTVO divjad še vedno pustoši Največ škode na posevkih ^zadeti in lovci iščejo ustrezne rešitve aroblematika škode, ki jo v kmetijstvu povz _ aS] na nekaterih območjih Pomurja navzoč delajo najbolj pa so prizadeti kraji ob madžars i m , Divjad skodo na poljščinah predvsem divje svinje in j „ s0 «Metako rekoč vsevprek, škodo dela celo leto,ajboh pa kadeti koruza, pšenica, sladkorna in krmna pes , Se poljščine. Najbolj ogroženi so posevki na “ mejnih območjih v občinah Šalo-Cl'Hodoš in Gornji Petrovci, zato /7 Pm^stavniki teh občin v za-* tedna sestali z vodstvom Go- jitvenega lovišča Kompas, na sestanek pa so povabili tudi poslanca Gezo Džubana. Da bi zmanjšali škodo na kmetijskih posevkih, bi bilo potrebno zasejati posebne kr- mne njive, kjer bi se hranila in zadrževala divjad, vendar bo za to potrebno zagotoviti ustrezna sredstva, zato pričakujejo tudi pomoč države. Kmetje se zdaj pri zaščiti posevkov poslužujejo najrazličnejših ukrepov, ki pa ne dajejo pravih rezultatov. Še najbolj zanesljive so ograje, vendar je za njihovo postavitev potrebno lokacijsko dovoljenje, pa tudi sicer po besedah predstavnikov občin ni primerno, da bi površine ograjevali. Ena od rešitev bi bila večji odstrel, saj se je na nekaterih območjih divjad že tako razmnožila, da je ne ustavi nobena ovira. Niti topovi, ki so jih postavili posamezniki na svojih poljih, ne zaležejo, ponekod pa prihaja divjad celo v središče vasi in tam uničuje pridelke. S predstavniki gojitvenega lovišča prizadeti sicer skušajo najti skupni jezik pri ocenitvi in povračilu škode, vendar ne pride vedno do obojestranskega zadovoljstva, zato tudi odškodninske tožbe na sodišču niso redkost. L. KOVAČ I se setev strniščnih dosevkov H6tev ozimnih in jarih žit je pred vrati. Približuje pa ^bol. MCas setve strniščnih dosevkov. S pride avo .. rodovitnost kmetijskih površin Ra..a gospodarnejšo pridelavo poljščin, ki sle ij hranj|nih St. n^a odeja vse leto varuje tla pred erozijo, izpira 1 jve J'>blje plasti tal je manjše in preprečuje Učnimi > ra strukturo In biološki Sveti v tleh. Srt** w,?Mli*»lua pridelamo kakovostno v*1™™2" t|j0 tla^^doreje in prašičereje, koreninski os an zkrojjjO S ’*> »Vio, katero mikro- In makroorganu™ rsJ?93'Aktivnega humusa. Trajni humus im čju ga ° V'°9°' saiveže vodo 'n brani'ne sn0VI’ uctotkov. Ak-^hum°VrŠ,nevsebuiei°do 5>travnate pad0 nanskosnov,ki Vcei^ Us Pa v tleh Predstav'ia laze razkro'1,vo org ^e^Zpade na osnovna hranila. K-, °re'sko usmerjenim kme-(U - ■ setev strniščnih । ^^o- 'zbor 'e- 'eh 'e Po kakowst' 'n ^Saigra pomembno vlo-n^^^^nogocvetne ljuljke in ter^Sic z ozimno grašico ^i?0, komercialni imeni h^SarHC’1 sta »'andsber-'n »grašljinka« • bi t W° 'n mešanici Pa 'SčJ^bndom pridelovali Potrebe nizkobrejih S V svetu se nam’ Soj? v prehrano 6hr^S^na silaža. Le-to pa s pravočasno belostjo zelinja. Ss '^Ko tudi sejete su-z?' 'Istnati ohrovt in in-sudansko travo je zna- čilno, da je vsestranska vrsta, saj jo lahko sejete za potrebe silaže, zelene krme oziroma paše. Zadnje raziskave pa tudi kažejo, da jo je mogoče tudi vključevati v njivski kolobar kot strniščni dosevek za zeleno gnojenje. Za njo je značilno, da ne prenese nizkih temperatur, zato jo le-te čez zimo popolnoma uničijo in se ni treba bati, da bi se spomladi pojavljala kot nadležen plevel. Za pridelavo zrnja pa bi vam svetoval, da sejete proso in ajdo. Rezultati poizkusov kažejo, da je proso tudi mogoče silirati kot celo rastlino. Silaža prosa je zelo bogata ha hranilnih snoveh, dobro pa se silira v kombinaciji s koruzno rastlino. Zelo pa je razveseljivo, da se v pokrajino ob Muri vrača pridelovanje ajde. Na kmetijah, ki ne potrebujejo voluminozne krme, pa bi bilo smiselno, da zasejejo njivske površine po žetvi ozimnih žit s strniščnimi dosevki, ki so namenjeni za zeleni podor. Izbor le- teh je pester. Prednost bi dali oljni redkvi in beli gorju- šici, nato sudanski travi ter faceliji. Za vse navedene vrste je značilno, da čez zimo ne prezimijo, zato je odvečna skrb, da bi se spomladi pojavljale kot nadležni plevel. Še posebno veliko pozornost setvi strniščnih dosevkov bi morali posvetiti pridelovalci sladkorne pese. Dognano je, da so oljna redkev, bela gorjušica in facelija zelo dobri pre-dposevki pred setvijo sladkorne pese, saj delujejo nematocidno. Za njih je tudi značilno, da v jesenskem obdobju ponujajo čebelam veliko cvetnega prahu, kar ugodno vpliva na razvoj čebelje zalege. Ob ugodnih vremenskih razmerah pa lahko facelija tudi medi. MAG. STANKO KAPUN, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. KSS ZA POMURJE I Železova in magnezijeva kloroza na vinski trti K loroza je bledenje listov zaradi pomanjkanja enega ali več elementov oziroma nesorazmerja med njimi. Pri železovi klorozi se po cvetenju vršički vinske trte razbarvajo. Posta- nejo rumenkasto zeleni do svetlo rumeni. Pozneje opazimo obarvanost listov tudi na zalistnikih. Pri pomanjkanju magnezija pa se bledica pojavi najprej na starejših listih in šele nato so znaki pomanjkanja vidni tudi na mlajših listih. Za magnezijevo klorozo je značilno, da se listje razbarva, listne žile pa ostanejo še dolgo zelene. Če je pomanjkanje magnezija večje in traja dalj časa, listi ob robovih sčasoma porjavijo, se posušijo in predčasno odpadejo. Pomanjkanje magnezija lahko vodi tudi do sušenja pecljevine. zn mo Razlogi za klorozo so različni. V (nadaljevanje) \ ^br^ ''ab'an°v cvetožer (Anthonomus pom ■&fehka, W objeda notranji del cvet protj kop- K Pi '6 be'kasto-rumenkaste baive z n odrnrlega cve a j do Se v cvetu zabubi in v tednu dni z na pOkn ju 1 do'9’ SNO-rjavi hrošč rilčkar. I . J belo prečno progo v obliki cr e _ l Preostane po rezi m ima poševno o j axrazamo 1 do 1,5 cm nad očesomp odvisno 1 ohrt6,'* dveletnega ali starega lesa. obdelujem0 1 tal - sistem obdelave tal, P" ' d preprecijo \ vegetaciie v rednih presledkih tako, I Tan9ap'evela ali drugih rastlin (sušnem) P00' ! n6CkiSe'e neka'časa uve"av'ia'/ Ker v nasadu nidr^ gete’ 6?e Potrebno varčevati z vlago. ku|turi. Obde vati z^''nsNa, ostane vsa vlaga samo goj gnojil. P° Mema6™0 sP°mladi, po trošenju mm evapo^-tija (i^ez'u le Potrebno razbiti skorjo, ča prezrace' i i^Pevanje). Tak način obdelave on^oc %ari. 1 sPodbuja delovanje mikroorg n čista obde-teva U9°dne razmere za razvoj in rast or jj0 (predv-rJma 'ud’ Pomanjkljivosti, saj pospesu obcje- hvo Dna59nier"P terenih) ter spiranje duši a zgOrnjih p'a" steh aVl ce'° P°rezem° kore2šolani površin' s° . M2° mora biti Obdelava plitva. Na obdelam P J^'ov'ma p®raturna nihanja v zemlji ’zraz’te'sab-na okusa,k''° T'S^PrnQ m an'n' rumena organska snov trp bahala edk's'ine na želoma'0, ga u6 v delih vinske trte. V moštu je tam g pedke te OeciJ.^3"1 delih grozda. Največ tanina v začetku ^e posebno če je neolesene _ m mes°> ^ndar 'a9°de ga najdemo tudi v jag। prj kle- '4ttenju ? ed frčanjem izgine. Tanin se up peljakoVI’ ^teiv ra^C'^en'e vina, saj ima lastnost, da ternnih ^Ičbv v ?P'n' netoP'iive snovi in se izloča v o mehur ali patino,^^menvinu dodajamo jajčni beljak, oStoPek Potrebi tanin, s čimer pospes' 'Posebno pri novih vinih. ALENKA MEGLIC, DIPL- 'N ■ bazičnih zemljah (vrednost pH je nad 7), ki vsebujejo mnogo lahko topnega kalcija, je železo v obliki, ki je rastline ne morejo sprejeti. Pomanjkanje železa pogosteje zasledimo v lapornatih tleh. Močnejši pojav kloroze opazimo v mokrih letih, ker je takrat izpiranje elementov iz tal intenzivnejše (posebno rad se izpira magnezij v peščenih tleh). Vzrok za klorozo v deževnih letih je lahko tudi večji delež raztopljenega kalcija v tleh. Prevlažna in premalo zračna zemlja povzroča tudi ustavitev rasti korenin, rastline pa lahko sprejemajo hranila le z aktivno rastočimi koreninami' Vsako tako zaviranje rasti lahko povzroči nastop kloroze. Sekundarni povzročitelji kloroze: - hladno, deževno vreme z malo sonca ali dolgotrajna suša; - neprimerne talne razmere, kot so preobilna vlaga, zbitost in s tem slaba zračnost tal; - obdelovanje mokrih tal in uporaba težkih strojev, ki onemogočata izmenjavo plinov v zemlji; - poškodbe korenin zaradi neugodnih talnih razmer, agrotehničnih ukrepov, napada nematod ali gnilobe korenin; - prevelika obremenitev trsov; - nesorazmerja elementov v tleh zaradi prevelikih količin makroele-mentov (Ca, P, K, N) ali mikroelementov (Cu, Mn, Zn, Co, Ni); - prevelike količine nedozorelega hlevskega gnoja v globljih plasteh zemlje. 0609 630 898, 041630 898 Preventivni ukrepi za preprečevanje kloroze: - kakovostna priprava tal pred obnovo vinograda; - zagotovitev zadostnega deleža humusa v tleh (vsaj 2,5 %); - uvajanje trajne ozelenitve tal s tra-vno-deteljnimi mešanicami (če talne razmere to dopuščajo) ali rastlin za podor, dokler ne dvignemo vsebnosti humusa na več kot 1,5 %, ki je pogoj za uvajanje trajne ozelenitve. S tem ukrepom lahko bistveno izboljšamo strukturo tal; - zmanjšanje obremenitve trsov in pravočasna izvedba zelenih del; - harmonično gnojenje z mineralnimi gnojili na podlagi analize zemlje in odvzema hranil s pridelkom; - zmerno gnojenje z mineralnim dušikom; - izvajanje ukrepov za preprečevanje erozije; - tretiranje s foliarnimi gnojili na tleh, kjer je kloroza pogostejša (nevtralna in bazična tla za železovo klorozo), vendar moramo dolgoročno rešiti sekundarne vzroke za ta pojav. Kjer se je železova kloroza pojavila zaradi pomanjkanja ali nedostopnosti železa v tleh, moramo poleg drugih nujnih ukrepov vnesti ta element v tla ali ga dodati rastlinam prek listov. Za vnos v tla so primerni železovi kelati. Ti vsebujejo organsko vezano železo, ki se počasi sprošča in neha učinkovati šele po dveh ali treh letih. Foliarno gnojenje z železovimi kelati pa vodi do hitre ozelenitve lažje klorotičnih listov. Škropimo po cvetenju, 3- do 4-krat v razmiku dveh tednov. Uporabimo lahko tudi nekatere novejše pripravke, kot sta npr. ferleaf edta inferrichel. Pri magnezijevi klorozi uporabimo poleg navedenih ukrepov gnojilo, ki vsebuje magnezij (npr. magnezijev oksid, kizerit, grenka sol). Za foliarno gnojenje pa so prirnerni magnezijev sulfat, magnesiogreen, hydromag in oligogreen, ki vsebuje tudi železo. MELITA BAHUN, DIPL. INŽ. KMET. ■ Cene sredstev za varstvo rastlin SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN SKZ KMETOVALEC KZ RADGONA LJUTOMER GORNJA RADGONA pakiranje MPC S P. D. MPC S P. D. reldan 1/1 4.142,00 4.292,40 zolone liguide 1/1 — 2.862,09 basudin 1/1 2.435,00 2.524,44 insegar 600 gr. — 9.190,40 pirimor 0,1 1.530,00 1.849,39 mimic' 0,2 2.465,41 bayleton sp. 1/1 1.980,00 2.051,61 karathane ec 1/1 — 3.908,90 cosan . 1/1 345,00 344,80 močljivo žveplo 1/1 330,00 320,00 pepelin 1/1 317,00 344,60 mithos 1/1 7.171,00 6.954,08 ?tr°by 200 g — 7.188,57 folpet 1/1 1.218,00 1.339,40 merpan 1/1 — 1.109,29 captan 1/1 — 1.186,04 delan sc-750 0,1 1.405,00 1.483,32 polyram 1/1 — 1.022,10 rondo 1/1 — 4.285,71 switch 1/1 23.530,00 24.077,55 topas c 1/1 — 3.140,00 to pas 10 ec 0,1 802,00 860,00 dithane m 45 1/1 1.115,00 1.155,20 alsystin 0,1 — 1.754,24 e u pare n 1/1 — 3.420,70 rubigan 0,1 — 1.167,64 antracol 1/1 1.380,00 1.284,19 antracol combi 1./1 3.010,00 3.119,98 ridomil plus 0,1 — 1.004,27 ridomil mz 1/1 — 2.937,02 ridomil gold 1/1 2.983,00 3.044,97 ronilan 0,1 — 1.225,00 mikal 1/1 3.037,00 2.929,00 rias 1/1 — 12.015,00 sabithane 0,2 2.329,00 2.564,72 acrobat mz 1/1 — 3.556,42 guadris 1/1 — 15.663,19 caltan 1/1 — 2.778,53 folicur ew 250 o,1 1.508,00 1.679,25 systhane 12 e 0,1 880,00 928,76 anvil 0,2 — 1.193,72 tilt 0,5 4.050,00 4.153,70 ring + extravon 1/1 3.153,00 2.629,70 tarot 25 50 g — 10.847,00 fusilade super 1/1 5.338,00 947,97 (0,1) motivel 0,5 4.982,00 9.878,60(1/1) teli + extravon 1/1 3.690,00 4.028,68 dual gold 1/1 3.780,00 3.858,00 herbocid 1/1 806,00 820,00 banvel 480 1/1 7.605,00 8.706,21 starane 1/1 6.545,00 6.660,00 bancol 1/1 — 739,00(0,1) sonet 0,1 — 2.071,13 match 0,05 836,69 mospilan 0,1 — 2.507,40 pinurel d 0,1 —. 539,00 dursban 0,05 — 810,70 volaton ec 1/1 3.120,00 3.224,20 confidor 0,05 ' 1.730,00 1.900,00 fastac 0,25 1.860,00 2.079,00 perfection 1/1 — 1.702,75 decis 2,5 ec 1/1 5.693,00 5.823,50 karate 1/1 1.796,00 1.979,58(0,2) antracol 1/1 1.380,00 1.284,19 opus team 1/1 6.298,00 6.647,73 tilt cb 1/1 3.298,00 3.218,39 duet 1/1 — 5.055,00 mpact 0,2 1.163,00 4.022,55(1/1) archer 1/1 6.571,00 6.812,00 scorbel 1/1 4.996,00 — hostaquick 0,1 880,00 923,35 boom efekt 1/1 1.955,00 2.013,60 brestanid 1/1 5.734,00 5.942,96 Turnišče: cene pujskov rW1 a četrtkovem sejmu v Turnišču so rejci prodajali 58 1^1 pujskov, starih od 7 do 12 tednov in težkih od 22 do LmJ 35 kilogramov. Prodali so jih 36, za par živali pa so morali novi lastniki odšteti od 10.000 do 15.000 tolarjev. 24. junij 1999, SOBOŠKI DNEVI/99 Program kulturnih in zabavnih prireditev Četrtek, 24. junij Vhodna ploščad soboškega gradu - ob 18.30 koncert bluesa, swinga, soula v izvedbi Hobby Brassa Banda iz Murske Sobote - ob 19.20 nastop desetčlanske bobnarske skupine Afir Bafir iz Maribora - ob 19.30 uri otvoritev soboških dne-vov z nagovorom soboškega župana Antona Slavica - ob 19.45 uri shovv ples Plesne šole Kazina iz Ljubljane; predstavili se bodo s pestrim programom, videli pa bomo tudi Storm, točko s katero je osvojila tudi naslov svetovnih prvakov v shovv dance Formacijah. Supina sedmih glasbenikov, ki sicer redno igra v dakarskih nočnih klubih, imenuje svojo glasbo salsa mbalax, kar pomeni, da vključujejo v svoj izjemno bogat repertuar tako prevzete latinsko-ameriške ritme kot tzdi originalno senegalsko različico le-teh. Grajsko dvorišče - ob 23. uri koncert rock glasbenika Dada Topiča s skupino Nedelja, 27. junija Mestno središče - ob 1O. uri nastop Godbe na pihala Bakovci Glavni oder - ob 18. uri nastop otroških plesnih skupin iz Kuzme, Bakovcev in M. Sobote - ob 18.20 žongliranje, monocikl, ogenj in manipulacije v izvedbi cirkusanta Alija in Petrine Predstava se dogaja na več prizoriščih, na katerih artisti odigrajo monumentalne, žanrsko raznolike, razkošno kostumirane prizore. - ob 23. uri koncert new rockabilly glasbe slovenske skupine Lucky Cupinds Glavni oder - ob 19. uri koncert Jana Plastenjaka Plesalci obvladajo različne plesne tehnike, zato so s svojimi koreografi sposobni ustvarjati izjemno pestro paleto različnih koreografij - od klasičnih postavitev broadwayskih musiclov do trenutno aktualnega hip hopa. Glavni oder - ob 21. uri koncert Pihalne godbe Svea iz Zagorja, godbe, ki se lahko ponaša kar s 1 35-letnico delovanja, gostil pa jo je celo papež Janez Pavel II v svoji vatikanski palači. Nebo nad Soboto - ob 22.30 ognjemet Grajsko dvorišče - ob 22.45 filmska projekcija trpke komedije iz študentskega življenja V leru Petek, 25. junij Grad Rakičan - ob IZ. uri otvoritev turnirja v preskakovanju ovir, zatem koncert narodnozabavnega ansambla Gregorja Avsenika Soboški park, grajsko dvorišče - ob 18. uri pantonimska pravljica za otroke Andres Valdes: Gospod Mimo in gospodična Ta-pa-ta - ob 22. uri gledališki spektakel Besneči Orlando v izvedbi Formalny teater iz Rusije - ob 20.30 koncert bluegrass, irish folk mušic, newgrass glasbe v izvedbi slovenske skupine Bluegrassa Hoppers Sobota, 26. junij Mestno središče - ob 11. uri predstava Kuga pouličnega gledališča Ane Monroe iz Ljubljane Glavni oder - ob 18. uri glasbeno-plesna predstava za otroke Sadna opera v izvedbo celjskega Plesnega foruma - ob 19. uri pop koncert Mirana Rudana s skupino - ob 21. uri koncert afro-kubanske glasbe senegalske skupine Super Cayor de Dakar Zabavale vas bodo Alijine in Petrine^ žongliranju s keglji, žogami, žogicanl' mnociklu ter drobne čarovnije z ogni -ob 19. uri modna revqa s P naslovom Dobrodošlo se bodo predstavili člani sekcije OOZ M. Sobota. of - ob 20. uri bo nastopila znana skupina Faraoni Vhodna ploščad gradu p ob 19. 30 monociklistični nast°^aclos<' Voroša iz G. Petrovec v °*re| P e 100.000 tolarjev boste odločili za C'' :ev oziroma 120.000 (za vse druge verz« Ponudba velja do junija. Novi Clio. Narejen v Nove e5ta> Svet je njegov0 JSijLgt. junij 1999______________________________KRONIKA Razburljiva človeška drama pri renkovski gramoznici »Dovolj mi je. Ubil se bom!« |° dejanje policista Tomaža sam a’ s Pomočjo kolegov —Jgrilca rešil iz zamuljene vode 0 D. K. iz »“S'"""1 Srečn ln nesrečo v ne-Srinie„Zat°’kerso mu Poli- zadn.^1” P°skusu samote np;em trenutku rešili ’ sv°jem globni.0 pa zat0’ ker si * ni 20ke™ obupu tega erSaPo Prih’ b°lj Pa Zat0’ ■lkap°ziVksnijaob > Policista iz poli-%,kijP^ndava Andrej b' V0dja Patrulje, So,^0 UKV zvezi in Stanovanju. Iz L110 bajalaSa’kjer sta se tre’ kiSltVe°bilnS^PriŠla nakraJ Stelja D. K L “tl s stoiJSk111 problemov alk k^nvent °m r-azdd nekaJ Kv hiranj ^čePrav ni bil več doma. S'^^1167313' da lah' ^ev^ad Je S kršitvam> Wt8’stani-SPrenien^ d tUdi sam sebi ^If^^ližn'8^ 83 POskušala 23 niSta naŠla' °bčan v ■' Uri k nj'ma °bVeStil’ gramoznici šestih že čakala služba, zato sta lahko skočila domov le po suha oblačila, nato sta morala spet nazaj na delo (oba sta bila tudi določena za opravljanje dolžnosti ob prihodu ameriškega predsednika Clintona). Novinarji smo jima naslednji dan že čestitali, zdaj pa je s kakšno konkretno nagrado na vrsti tudi policija. Prav bi bilo, saj sta oba realno menila: »Raje narediva kaj takega, kot pa kaj narobe.« TOMO KOLEŠ ■ * M • i . d , / K; " v k v Policista Tomaž Murgelj in Andrej Sobočan kažeta, kam je skočil obupani D. K., da bi si vzel življenje. »Največja ironija vsega je, da sem samo pred tremi tedni na tem istem mestu lovil ribe,« je komentiral Murgelj, ki se je prvi pognal v blatno vodo. slišal neke krike. Policista (z njima je bil še pomožni policist Tadej Fischinger) sta takoj zdrvela tja in iz razdalje dvajsetih metrov na betonskem stebru pri gramoznici zagledala iskanega, ki je ravno nameraval skočiti v vodo. Ko je ta opazil može v modrem, je zaklical: »Dovolj mi je tega življenja. Grem se ubit!« prihoda reševalnega vozila, ki ga je odpeljalo v nadaljnjo medicinsko oskrbo. Daje bila reakcija policistov res pravočasna in pravilna, je potrdila zdravnica, ki je dejala, da v primeru enominutnega poznejšega reagiranja D. K. danes ne bi bil več med živimi. Za nameček je policista Sobočana in Murglja zjutraj ob TOM pri ZPM5 MtOPIA&N KUC - VSAK DAN OD 12” DO 20” Pjjdobitev gasilcev iz Sela itisočlitrska cisterna i. l^rn^ ■ —----------------------------------- SrJe PCrnernbna pridobitev za kraj, s pomanjkanjem vode za gašenje >«3? Vi« 0 Z7 ” S^etkj^^ društv« v Selu segajo v leto 1924, vendar V požaja^a 8asi,cev v tem kraju že v čas pred drugo sve-\ b % ,u je namreč dokumentacija o gasilskem društvu v let C S° 8asilci v tem kraiu že leta 19,2 kupUi prV0 V*’ ročnin ” po prvi vojni pa so se lahko pohvalili že dvema let« pOs Z8alnama' Te so še kako potrebovali, saj so redovali pri 28 požarih v domačem kraju. štirimi leti je društvo razvilo svoj prapor, ob treh motornih brizgalnah in orodnem vozilu pa so med opremo letos dodali še 4000-litrsko gasilsko cisterno. To so slovesno predali namenu minulo nedeljo, na slovesnosti so se ob domačinih in gostih zbrali še številni gasilci iz okoliških krajev ter predstavniki gasilcev iz avstrijskega Apfelberga, od katerih so kupili omenjeno ci-. sterno. Naložba v gasilsko cisterno je stala Gasilsko društvo Selo 6,3 milijona tolarjev, pretežni del zadnjo so zagotovili sami, preostalo pa so zbrali z nabiralno akcijo in od sponzorjev, del pa je prispevala tudi Občina Moravske Toplice. L. KOVAČ ■ %lic9asi|ska c. ......— P°to9rafSija: JUre^ j° konec tedna prevzel' 9aS'IC' :i iz Sela, je pomembna pridobitev za Policisti uspešni v mnogoboju V Slovenj Gradcu je bilo osmo državno prvenstvo delavcev policije v policijskem mnogoboju, ki je sestavljen iz teka na 12 kilometrov ter streljanja s pištolo. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Policijske uprave Murska Sobota, ki je v konkurenci 13 ekip zasedla četrto mesto. Prvo mesto so zasedli policisti Generalne policijske uprave, drugo tekmovalci Policijske uprave Nova Gorica, tretji pa so bili tekmovalci Specialne enote MNZ. I Zgodilo se je ... V istem trenutku je skočil v vodo. Ker je policist Tomaž Murgelj od občana zvedel, da je D. K. neplavalec, se je takoj kar v uniformi pognal za njim. Zaradi temne, zamuljene vode in kriljenja D. K. z rokami in nogami je Murgelj hitro uvidel, da sam ne bo mogel rešiti utapljajočega, zato sta v gramoznico skočila tudi Sobočan in Fischinger. Vsi trije so potem izvlekli D. K. iz vode, ta pa je poskušal takoj znova skočiti v gramoznico! Tako so ga morali kar močno držati do Gasilsko društvo Selo, ki letos uradno praznuje 75 let neprekinjenega delovanja in šteje 60 članov, je danes sodobno opremljeno, ponaša pa se s pionirsko, žensko in člansko desetino ter z desetino veteranov. Pred j Prometne nesreče | Na lokalni cesti v Trimlinih se je zgodila 17. junija prometna nesreča, ker je voznik kolesa z motorjem Štefan K. iz Lendave izsilil prednost pred voznikom osebnega avta Kristjanom H. iz Lendave. »Izsiljevalec« se je v trčenju hudo poškodoval, gmotne škode pa je za 230.000 tolarjev. I Avtomobilist Vlado L. od Svetega Jurija, ki je 17. junija vozil po regionalni cesti Sveti Jurij-Žihlava, je v Jamni izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na desno bankino, nato pa trčil s prednjim delom avta v betonski prepust, nakar je vozilo obstalo na boku. Škode je za. 150.000 slovenskih tolarjev, poškodbe voznika pa so hude. 19-letni Mirko Č. z območja Lenarta, kije 16. junija naredil izpit, je imel že 18. junija prometna nesrečo. Med vožnjo iz smeri Pernice proti Mariboru je v naselju Dragučova prehiteval na ravnem delu ceste osebni avto in tovorno vozilo ter z bočnim delom oplazil sprednji del tovornjaka. Potem je izgubil oblast nad avtom, zapeljal s ceste in trčil v obrežje potočka. Voznik seje poškodoval hudo, sopotnik Franc Š. iz Ščavnice pa lažje. Iztok P. iz Cerkvenjaka, star 21 let, seje peljal 19. junija iz smeri Vitomarci proti naselju Drobtinci. Tam je zapeljal na levo na nasprotno smerno vozišče, kar pa je bilo usodno, saj je pripeljal z nasprotne smeri voznik kolesa z motorjem 18-letni Marjan Z. iz Cerkvenjaka, ki je tudi vozil sopotnika mladoletnega sopotnika A. F. iz Cerkvenjaka. Ob trčenju je voznika kolesa z motorjem in sopotnika odbilo v drog električne napeljave. Prvi se je poškodoval lažje, drugi pa hudo. Nobeden ni nosil čelade. 21. junija se je zgodila prometna nesreča v Strukovcih, kajti avtomobilist Franc R. iz Lemerja je zaradi neprilagojene hitrosti in domnevne alkoholiziranosti trčil v tovorni avto, ki gaje vozil Kodrijan B. iz Spodnje Voličine. Franc R. se je lažje poškodoval, materialna škoda pa znaša kar 1,3 milijona tolarjev. Voznica osebnega avta Anita T. iz Murske Sobote je 21. junija trčila v Černelavcih v osebni avto Draga N. iz Černelavec. Lažje sta se poškodovala Drago in hčerka - sopotnica. Vzrok trčenja: prekratka varnostna razdalja. Protipravne prilastitve Operativno-komunikacijski center Policijske uprave Murska Sobota je 21. junija prejel prijavo o izginotju osebnega avta Daihatsu Charade, registrska številka MS 13 18D. Vozilo je lastnica pred nekaj dnevi »posodila« svojemu prijatelju, nakar sta oba izginila kot miš. Začuda: tudi avto je »mišje sive« barve. Če gaje kdo videl, naj sporoči na 113. 17. junija so odkrili v LB Pomurski banki v Murski Soboti pona- | rejen bankovec za 100 nemških mark. Vnovčil ga je neznanec, | | zato ga bodo verjetno težko odkrili. I | 20. junija dopoldne je neznanec prišel do stanovanjske hiše v | Žibercih na Apaškem polju in se splazil v notranjost skozi straniščno okno. Preiskal je vse prostore in našel v spalnici kovinsko blagajno, ki jo je nato odnesel. Lastnik hiše je povedal, da je bilo v blagani 24.000 šilingov in tisoč mark. V Miklavžu pri Ormožu je bilo vlomljeno v prostore kmetijske trgovine in skladišča in odnesenih več kos, škropilnic, avtomobilskih pnevmatik, varilnih in drugih aparatov, zaščitnih oblačil in še česa. Škode je kar za 1.600.000 tolarjev. Ilegalce bodo vračali V Moravskih Toplicah so se sestali predstavniki mejne straže R | Madžarske, ki jih je vodil Jozsef Bendek, in predstavniki sektorja za državno mejo in tujce pri slovenski policiji, ki jih je vodil Rajko Komat. Vsebina tokratnega sicer rednega delovnega pogovora je bilo sodelovanje dveh držav oziroma policij pri preprečevanju tihotapljenja ljudi čez mejo. Doslej so morali imeti slovenski policisti materialne dokaze, da so tujci resnično prišli ilegalno čez madžarsko-slovensko mejo, z julijem pa naj bi bilo manj težav pri vračanju tujcev nazaj na Madžarsko. Madžarski parlament naj bi kmalu ratificiral sporazum o vračanju tujcev. SS Prijateljstvo množi veselje V župniji sv. Cirila in Metoda v Radencih so imeli v nedeljo, 20. junija, tradicionalni dan prijateljstva. »Praznik, ki nas združuje po domovih, ulicah, na sprehajalnih poteh, v šolskih klopeh in srcih...« je dejala v imenu ŽPS gdč. Mirjana Ljuboje. Pri bogoslužju, ki sta ga darovala župnik mag. Peter Ivančič in g. Nace, sta sodelovala otroški in mešani pevski zbor. Bogat srečelov, razvedrilni in tekmovalni športni program, ansambel Špik ... so navdušili. Tudi za pijačo in jedačo so poskrbeli. Moto druženja je sicer bil: Prijateljstvo množi veselje. Izkupiček bodo dali v dobrodelne namene. DM ■ na kratko•na kratko Lipovci V KS Lipovci občane zgledno obveščajo o trošenju krajevnega samoprispevka, saj jih o tem obveščajo prek internega kanala kabelske televizije, določene objave izobešajo na oglasne deske, pred kratkim so izdali v tristo izvodih še krajevno glasilo Občan. V njem so predstavili vodstvo KS, gasilsko društvo, turistično društvo, hokejski klub, ljudske pevke in moški pevski zbor ter seveda referendumski program za obdobje 1999-2004. (J. Ž.) Lendava V lendavskem domu za ostarele prebiva 130 starostnikov. Zgraditi nameravajo še 100 kvadratnih metrov velik večnamenski prostor. Vrednost naložbe je 60.000.000 tolarjev in plačalo jo bo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Načrtujejo pa tudi nadzidavo »starega« objekta, da bi tako pridobili prostor za 24 varovancev. Pri tej naložbi bodo pomagale občine z območja UE Lendava. (J. Ž.) IZ NAŠIH KRAJEV 24. junij 1999, 14-letni glasbeni virtuoz Amadej Herzog. - Foto: Š. S. Virtuoz na harmoniki Na harmoniko igra klasično glasbo V rodbini oziroma družini Herzogovih na Cankovi so skoraj vsi tako ali drugače glasbeniki. Omenim naj le tri: oče Lavrencij igra na harmoniko, hčerka Tadeja je učiteljica plesa (in pri tem ne gre brez glasbe), 14-letni sin Amadej pa je pravi virtuoz na harmoniki. Vsi pa imajo veliko podporo žene oziroma mame Bernarde. Amadej ne igra polk in valčkov kot njegov oče, ampak klasično glasbo avtorjev: Beethowna, Bacha, Mozarta, Derbenka, Zolotarjeva ... Pravkar je končal nižjo glasbeno šolo v Murski Soboti, kjer mu je bil mentor prof. Slavko Magdič. V jeseni bo nadaljeval šolanje na glasbeni gimnaziji v Mariboru. Nekaj Amadejevih dosedanjih glasbenih uspehov: na letošnjem tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani, ki je vsaka tri leta, je v kategoriji harmonikarjev do 15, leta že drugič zasedel prvo mesto, saj je zbral vseh sto možnih točk. Tam je igral Bachov preludij In fuga v F-molu ter Repnjikov capriccio. Na letošnjem mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Pulju na Hrvaškem pa je Amadej zasedel drugo mesto. Amadej Herzog, ki igra na svojo koncertno klasično harmoniko znamke Pigini, je nedvomno glasbeni talent in že zdaj pravi virtuoz, po domače povedano: mojster v igranju na harmoniko. ŠS ■ Zanimivo pričevanje o kapeli, ki stoji v Cogetincih Če bi vsi prinašali z bojišč granate, bi lahko zamenjale gozdove, toliko bi jih bilo. Granato prinesel iz prve svetovne vojne iz hvaležnosti, ker mu je ohranilaži^J ■ b cesti, ki pelje iz Cerkvenjaka proti Sv. Juriju ob Ščavnici, stoji kapela in pred njo granata. Kapela je v Cogetincih tik ob glavni cesti. In nekoč je stalo znamenje na manjši vzpetini in pod njim se je mimo vlekel blaten klanec. To je bilo v časih po prvi svetovni vojni, ko se je znašla v Cogetincih granata. Dogodki, spomini gredo neverjetno hitro v pozabo. Zamenja se nekaj generacij in krajevni spomin se razblini. In več vojn je previharil Slovenec. Mnogi so v njih umirali, bili razseljeni, doživljali nepredvidljive usode. O tem sem razmišljal. Prvi, starejši sogovornik iz Cerkvenjaka, je dodobra spoznal strahote druge svetovne vojne. In vedel je povedati, daje topovska granata, ki stoji pred kapelo v Cogetincih, priletela skozi streho štaba avstro-ogrske vojske in je ni razneslo. V prostoru je bil tudi oficir Zemec, doma iz Coge-tinec. Iz hvaležnosti, da mu je ohranila življenje, jo je pritovoril domov. Njegov naslednik na po-sestvu v Cogetincih je bil Livald, ki pa se je odselil v rojstno Češko. Podjetnik Rajh je povedal: »Po pripovedovanju domačinov naj bi granato prinesel ujetnik iz nekega ruskega ujetništva iz prve svetovne vojne. Več o tem vesta Granata, ki stoji pred kapelo v Cogetincih, hrani spomin na grozote Jože in Tilika Borko, ki živita blizu kapele...« Povprašal sem pri Borkovih in so mi rekli, da so premladi, da bi vedeli kaj več. »H Golobu se odpravite na Peščeni Vrh. On je starejši in ve več.« Odpravil sem se h Konradu Golobu na Peščeni Vrh, ki čemi za gozdom nad kapelo. Konrad se spominja, daje ležala granata v letih 1928-29 pod brajdami Osemnajst kuharic in (en) kuhar pred hišo, ki je bila takrat last Čeha Livalda. Ob kapeli sta v tistem času stali dve lipi... »Hulz-no« so postavili pred kapelo verjetno leta 1930. V času druge svetovne vojne je bila Livaldova družina poslana v internacijo in se po vojni ni več. Odselila se je na Češko. Na posestvo so bili med drugo svetovno vojno naseljeni kolonisti. In povedal je še: »Zdaj imamo domačini, ki se tu in tam vozimo z avtobusom, navado, da rečemo šoferju: Pri granati ustavi!« Pred dnevi mi je poslal Konrad Golob pismo. V njem omenja, da je verjetno dal postaviti kroglo pred svojo kapelo Alois Sernetz v zahvalo, ker je srečno preživel prvo svetovno vojno. Po domače se je reklo nekoč tej domačiji Zernečovi. Golob je priložil tudi odtis pečatne štampiljke te nekoč premožne družine. prve svetovne ,j(jt Pečat hrani on. dajeimd stiko, kije bila P menom Livaldo^ Vojne dvse srečni so vrnejo z bojišč na j vi. In tako je Prin netz v Cogetince , teže ni čutil, vP ^je. (Ji ker mujeosta0' tem je prišla < na. Družino nJ Nemci posla11 čeL" J je bil mož P°r . živUe J Tako teče znamenja obc / na neki dogo jn ved » va si ljudje z jtj, a vina ne sme P°; Z/ vojščaki pod soče, na ton gfg , I Mali »ritar« iz Kupši11^ Turistično društvo Cankova, ki ima člane iz sedmih vasi, je organiziralo kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo 18 žensk in deklet ter upokojeni Franc Šadl, ki se prav tako zelo zanima za novosti v kuharstvu. Na 40-urnem tečaju, ki ga je vodila upokojena učiteljica kuharstva Olga Godina, so se tečajniki veliko naučili, predvsem s področja zdrave prehrane in hitre priprave jedil, kar je v tem času, ki ga zdaj živimo, še posebej aktualno. Seveda pa je zdaj, ko je tečaj mimo, v marsikaterem gospodinjstvu pogosteje na mizi tudi pecivo. Tega tudi ni manjkalo na razstavi, ki so jo pripravili na koncu tečaja. - Š. S., foto: N. J. Dolga vas opozarja olga vas je eden od slovenskih krajev, ki ga tako rekoč vsak dan omenjajo v radijskih informacijah v zvezi s tamkajšnjim mejnim prehodom. To pa še zdaleč ni edina tema, ki »žuli« domačine. Trenutno jih najbolj »vznemiija« nedokončana obvoznica. Vse kaže, da se bo otvoritev le-te zavlekla še bolj, kot seje zdelo sprva, kajti eden od lastnikov ne dovoljuje, da bi potekala obvoznica čez njegovo ozemlje, tako da so tamkaj (z ene in druge strani) dela prekinjena. Sprašujejo se, ali to pomeni, da bo ta lastnik iztržil za svoje zemljišče več, kot so dobili drugi; še bolj pa jih skrbi, da bodo morali predolgo čakati na dan, ko se skozi njihov kraj ne bodo več valile kolone tovornjakov proti madžarski meji. Nadalje ugotavljajo, da se pred trgovino Dolac ob večjem deževju na cesti nabira kamenje, ki ga voda prinese iz bližnjih goric, to kamenje pa potem voda odnaša na dvorišča in vrtove nekaterih domačinov. Kdo naj poskrbi, da bo temu konec? Potrebna bi bila tudi takojšnja sanacija hudourniških cevi, ki so speljane mimo trgovine Mercator pod magistralno cesto do jarka ob železniški progi. Tudi omenjenega jarka že več kot 10 let nihče ni očistil. J G ■ Slovesnost v Babincih PGD Babinci je v nedeljo proslavilo 70-letnico. Slavnostni govornik je bil župan Občine Ljutomer Jože Špindler. Gasilce in druge pa je nagovoril tudi predsednik Gasilske zveze Ljutomer Drago Colnarič. Na prireditvi so prebrali kroniko gasilskega društva, podelili gasilska odličja, zapel je Ljutomerski oktet, zaplesala pa je domača (babin-ska) folklorna skupina. Na koncu je bila še gasilska veselica. JMa ■ 57-letni Franc Makari že dvanajst let op & !e c6pr oliyi Pravi, da se je tega opravila naučil kar sa so obvestiti o kakem pomembnem sestanki in podobno, s svojim majhn n krajevne zadeve. »Čeprav se poleg tega idno tudi s fotografije, ij^^snel Tomislav. Vzroki Saso naiman! trbe; iz: W P^očje na desni (gledano iz lenda-P° katerem teče m kanalizacija za ukrepi? ^ada' , se ™ m°g°če uPre" •'odo u c^° molimo zanj!)! Wwez,kva P° pobočju, bi % (v ° ‘Postregli« z »lovil-jarkom), toda Sla^ 'Spijejo (in kdo bi ^haik 0 pa so na mestu’ 1 Prorebiti stal, že cevi obcestne kanalizacije ... Tomislav, ki stanuje v neposredni bli-žni poplavnega mesta, meni, da bi vodo, ki se zliva ob nalivih na cesto, kanaliacija morda »požirala«, ko bi le imela cevi večjega premera. Sedanje imajo namreč le 30-centimetrski premer, povrh pa naj bi bile še zamašene. Na možnost nefunkcioniranja cenene kanalizacije je opozarjal, ko so pred petimi leti modernizirali cesto, a ga niso poslušali. Bo objava v časopisu kaj pomagala, da čez čas ne bo več »špricanja«? - ŠS Aktiv kmečkih žena pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah deluje 16 let, ima 40 članic od Trojice in sosednjih krajev, vodi pa ga Fanika Družovec. Tudi letos so se članice izobraževale v kuharstvu in peki. Tečaj je vodila učiteljica kuhanja Ida Mir iz Rade-nec. Na koncu so pripravile razstavo in pokušino, kjer pa seveda tudi ni manjkalo moških. -Foto: L. Kr. Pri založbi Kmečki glas je izšlo novo knjižno delo s področja kulinarike Zlatoporočenca Rengeo »Zelo hitro je minilo teh petdeset let,« pravita zlatoporočenca Marija in Franc Rengeo iz Meli-nec. Svojčas sta živela na Krap-ju, saj je bil Franc zaposlen na VŽK Ljutomer. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, žal pa je eden umrl, tako da živijo: Pavel, Franc, Brigita, Ciril, Marija in Emil. Imata pa tudi devet vnukov. Rengeova sta povedala, da sta vejiko delala, kajti le na ta način sta lahko prehranila veliko družino. Nekoč sta ročno izdelovala opeko! Poskrbela pa sta tudi za duhovno snovni namen njene druge knjige s kulinarično tematiko - prvo je pred dvema letoma naslovila Jedi naših babic iz obrobja Slovenskih goric in Prlekije - je vsaj dvoplasten: ohraniti stare ljudske jedi ter popestriti vsakdanji jedilnik z domačimi jedmi. Zaradi dobre vsebinske zasnove ter raziskovalnega terenskega dela, saj je recepte zbirala pri starejših gospodinjah s širšega območja Prlekije in dela Slovenskih goric, ki še pripravljajo jedi po starih re- na interne : Ivan Maučec iz Beltinec rast svojih otrok. Zahvalno mašo za petdeset let zvestobe poročnim zaobljubam je v melinski kapelici daroval župnik Jože Hozjan, župan beltinske občine Jože Kavaš pa je slavljencema izročil zlatoporočno listino. -Foto: J. Žerdin. čje petje je moja duševna hrana!« ---—-----rVnSi^Tiezagotovo zanimiva osebnost. Vsega, kar se je v življenju ---------------------------------------------------------- FU /sn°vnišoli. rkotvodjo tl ^sPeu’ r$ket in a ’ Zma-f eli tud‘ ■^drž^riiho^ 250 po' aVnih in r P°Sebei 0 'V-Zavojih epubl'ških Ve^ 5°Zask‘g Vh X<0°lna’ki XX., mn,čr- W "bit,/ Mura ’ 1 d dru' seenenaj. Ivan Maučec z najvišjim priznanjem za svoje dolgoletno delo Pri varstvu in vzgoji ptic. Foto: M- JERŠE uspešnejših sezon, ko sem iz NK Mura prišel v Beltince. Takrat sem dal namreč v 17 kolih 50 golov, v svoji bogati karieri pa skupno okrog 350 golov. Zdaj se že nekaj časa posvečam trenerske- mu delu z mladimi. Nekoč sem v Beltincih vodil kar štiri ekipe, in sicer dve pionirski, kadetsko in člansko, pri čemer so bili v devetih letih v raznih kategorijah kar sedemkrat prvaki. Pozneje sem sedem let treniral mladince NK Mura iz Murske Sobote, od koder je izšlo deset slovenskih reprezentantov. Trenutno vadim mladinsko moštvo NK Potrošnik, ki se je letos uvrstilo v finale slovenskega pokala.« Prepevanje v dveh zborih Ivan Maučec je še bolj znan po vrsti konjičkov. Privlačijo ga ptiči, s katerimi se ukvarja že 30 let. »Ko so me nekoč učenci vprašali, zakaj imam doma ptiče, sem odgovoril, da ptiči niso hudobni. Kot pevec v zboru nadvse rad poslušam ptičje petje. Imam veliko lastnih vzgojenih ptičev, zlasti kanarčkov in križancev. Zelo rad zahajam v naravo, kjer poslušam čudovito petje zunanjih ptic, predvsem slavčkov. Sedaj prepevam v dveh zborih, in sicer blizu trideset let v kulturno-umet-niškem društvu in v cerkvenem zboru. Menim, daje beltinsko ptičje društvo Slavček eno najbolj delavnih v Sloveniji. Poleg razstav ptic pripravljamo tudi znano Ptičje gostiivanje, edinstveno pri nas, nadalje Slavčkovo noč itd. Trenutno imam okrog osemdeset ptičev. Privlačijo me križanci, kajti sparati zunanjega ptiča s kanarčkom je zelo težko, če uspe, je to nekaj izrednega.« Ponosen na priznanja »Največje priznanje je srebrni znak Društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije za 25-letno delo, ki sem ga prejel pred kratkim. Omeniti velja še zlati znak z vencem ža delo v raznih organizacijah, ki sem ga prejel še v prejšnji Jugoslaviji. Za igranje nogometa sem prejel priznanja, od jugoslovanske do slovenske nogometne zveze, lani pa sem prejel kot častni član .tudi najvišje trenersko priznanje. Za vodenje tehničnega krožka na šoli sem dobil vsa tri najvišja priznanja kot najboljši mentor.« Podoba Ivana Maučeca pa ne bi bila popolna, če ne bi omenili, da rad ustvarja. »Tako sem naredil nekaj intarzij s prekmurskimi motivi in celo Prešerna ter precej vaz iz raznovrstnega lesa. Modeliral sem več predmetov, pritegnilo pa meje tudi sadjarstvo, zlasti cepljenje raznih vrst.« MILAN JERŠEB S fe- 080 1234 TOM pri ZPMS PREZRAČEN KLK ♦ VSAK DAN OP 12* PO 20* ceptih ali pa se vsaj spomnijo, kako so kuhali nekoč, je avtorica omenjeno tudi v drugi knjigi več kot imenitno združila. Kako pomemben in veličasten odnos imajo Prleki in Pr-lekinje do ohranjanja svoje pristne kulinarične kulture, smo se lahko ob predstavitvi knjige na Kapelskem Vrhu. Izjemen obisk je dal priznanje vsaj dvema -zelo priljubljeni domači avtorici, ki je bila nekoč na kapelski osemletki učiteljica kemije in gospodinjstva, ter izvirni kulinariki, ki po zanimanju obiskovalcev sodeč, tako kmalu še ne bo pozabljena. Knjiga Prleška kuhinja je vsebinsko razdeljena na dva dela: v prvem avtorica opisuje kmečka opravila, najbolj tipične krščanske in ljudske praznike, post ter posebne, ki jih dopolnjujejo najbolj tipične jedi za zajtrk, malico, kosilo in večerjo; v drugem pa so zbrani recepti najpogostejših prleških jedi - od juh, jušnih zakuh, jedi brez mesa in z mesom, pogač, kolin, prilog, solat, sladic, drobnega peciva in kruha. Knjigo dopolnjujejo na 191 straneh z vsebino povezane ilustracije Ide Petek, fotografije nekaterih tipičnih prleških jedi so delo avtorja Cveta Sonca iz arhiva revije Pet zvezdic, izdajatelj in založnik dela pa je ČZD Kmečki glas iz Ljubljane. GEZA GRABAR I 18 KO PRIDE BILL 24. junij 1999 J®! ISO 9001 tel. 064 795 230 let. 064 340 090 KRANJ. Primskovo, M. Vadova 14, Pet Pomurcev, ki so PRODAJNI SALONI: BLED. Ljubljanska c. 27, LJUBLJANA - BTC, hala A. 1NTERIER. tel,; 061 185 26 42 j M. SOBOTA, center Šavel. tel.; 069 22 941 • VELIKI JUNIJSKI POPUST ZA VHODNA VRATA IZ PROGRAMA A3 LLRKNK \ PODSKRAJNIK - PAPtGAL. tel. 061 793952 Popust volja tudi pri preostalih trgovcih z LIP-ovimi vrati. lip bled LIP lesna industrija Bled d. d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 21.-22. junij 1999 VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL PO IZREDNO UGODNIH CENAH! NOVO! NOVO! ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO! Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel. 062 783-828 fAAM Al 10 v ICUJCUlffA Clinton in L24- junij 1999 POZDRAVIMO POLETJE RAJANJE - Ob prijetnih zvokih Davorja Radolfija in skupine Ritmo loco se je marsikdo poskočno zavrtel. ^NOVec'^’ ALA - Opravil gaje direktor Območne enote Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti g. Cipot. Ltl4„nanireč sredi ri>eniDd°dobra napolnili ^nis ;aP °stor> vedro raz-oh^Vr6ltiene,e k,Jub muha- U preneslo med >Ma|a So9a privabila h^Srir le' 2 b- Pa tudi zabav' Z*b^ Poleg ^breXV-°rn° P°’ S?05 %)?arS'katere9a Po-naveličane- ^fc*%-SQa.del^ Sam da rak|čans-<>čeniarTla Prireditev pa Prava pasa za od in ušesa Prejemniki Vestnikovih nagrad Izberite si darilo: 1. Stanko Vogrinčič, Gradišče 66a, 9251 Tišina -mobilni telefon; 2. Karmen Mesarič, G. Bistrica 195a, 9232 Črenšovci - glasbeni štolp; 3. Franc Štertak, Grad 137, 9264 Grad - nahrbtna motorna škropilnica; 4. Anica Šoštarič, Kocljeva 14g, 9000 M. Sobota -vrtna kosilnica. Nagrajenci bodo potrdila o nagradi lahko prevzeli po predložitvi davčne številke na Podjetju za informiranje, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. S^obat?0, kije na’ So%oak^ Atrak-% .Sr9rii ie n °batsko obar-Spišeš? alcev- Mno-dMurskoSobo_ Štiriletna Tanja Trajbar iz Kobilja (z mamico), ki je prvič poletela z letalom, bo fotografijo poslala atiju, ki dela v Nemčiji. to in njeno okolico. Za tri osebe je bila popularna cena 6.000 tolarjev, torej po 2 tisočaka za posameznika. Ogledali pa so si lahko tudi padalce, zmajarje, balone, lov na balone z letali, krst novega akrobatskega letala itd. Vse skupaj pa je s svojim duhovitim nastopom začinil Vanek. Sprva v popolni padalski opremi rdeče barve, le na nogah je imel sandale, je privabil marsikaterega radovedneža. V pričakovanju njegovega skoka s padalom - pozneje se je izkazalo, da je imel strah prevelike oči, zato je skočil le z mize - so se množice zgrinjale ob osrednjem odru, kjer so se nenehno izmenjavale razne glasbene skupine. Najprej se je predstavila domača skupina Šarm, sledili so ji Frajkinclari (vedri Štajerci), ki so ob smešnih dovtipih igrali na harmoniko, kontrabas in ljudske inštrumente. Zlasti so navdušili z uspešnico Srčna napaka. Marsikdo je z veliko upanja pričakal skupino Radolfi in ritmo loco iz Zagreba, naposled pa še znano slovensko skupino Victory. Skratka -za vsakogar nekaj. Bil je to vsekakor nepozaben dan! MILAN JERŠE Fotografije: JZ ■ in O ia s T sre-spre-in strokovnem fun-b?S&3^ ^4?M'hael ai nTreneria Mirka ^Ijko n ra9° Posavec, koncila k Skem delu Pr- ^'^i Šport ai° t-endavčani lekarn njatekma med ^Ih^ihlLp arr,i in Nafto v s°dnikove-X'1' minuti jj^rsplača-B%|ZSovitj 9re 50 namreč ^bir^epo^defek, k(J^ *a škoda?S6?' Sicer p s Uh, ličijo ;,’Ce bl Nafta z ^IuML Padla iz druge rW6. e,radunana f&ri, Feri Maučec Tratnjek Fal^>fcenstvav Preda Llp°vcih X rW^®C2i" Za n °bal za tretje m °b kon- Atletika Priložnost za mlade v Soboti Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota je pripravilo na atletskem stadionu 3. mednarodni atletski miting Priložnost za mlade. Tekmovanja se je udeležilo blizu 150 atletov in atletinj iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi so bili tudi številni člani AK Pomurje ter dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Med učenci se je izkazal Tomaž Roudi, ki je v teku na 60 m (7.88) zasedel drugo mesto. Gregor Marušič je bil v teku na 1000 m (3:11,36) tretji. Gregor Hull je bil v skoku v višino (1.65) četrti, Serdej Šadl peti in Dejan čeleš šesti. Gregor Lenarčič je sunil kroglo 13,10 m. Med učenkami je Laura Korčulanin v teku na 60 m (8.66) zasedla prvo, NinaJakopec pa drugo mesto. Laura Korčulanin je zmagala tudi v teku na 300 m (45.67). Lucija Cvetko je v teku na 600 m (1:45,41) zasedla drugo mesto. V skoku v višino je Anja Cipot (1.45) zasedla prvo, Karmen Srnjak pa drugo mesto. V skoku v daljino je zmagala Nina Jakopec (4.76) pred Anjo Cipot in Patricijo Liber. Petra Sunčič je sunila kroglo 8-25 m, Petra Lenarčič pa 7.65 m. Med ml. mladinci je zasedel Darjan Gomboši v teku na 100 m (11.91) šesto mesto, prav tako tudi v teku na 600 m (38.64). Tadej Šiftarje bil v teku na 100 m deveti, na 600 m pa sedmi. Pri ml. mladinkah je v teku na 100 m zmagala Manica Ružič (13.58), Minika Maček je bila tretja, Vanja Hozjan pa četrta. V teku na 300 m je Vanja Hozjan zasedla tretje mesto. V teku na 600 m je bila Tjaša Hujs (1:46,21) tretja. V konkurenci st. mladincev je pretekel Samo Pelci 100 m v času Hitrostno rolanje Sobočani drugi v Italiji V italijanskem Lignanu je bila druga tekma za pokal Alpe - Jadran v hitrostnem rolanju. Za reprezentanco Slovenije in klubske barve so nastopili tudi člani RK M. Sobota in dosegli lep uspeh. V reprezentančnem dresu so se izkazali: Jasna Šantavec (mladinke), Davor Šijanec (člani) in Tinka Kuplen Konjske dirke V nedeljo dirke v Ljutomeru Preteklo nedeljo je pripravil KK Slovenske gorice deseti tekmovalni dan za kasače. Med 73 konji so bili tudi Ljutomerčani in dosegli nekaj prvih mest. Prvi mesti sta zasedla: Nogomet V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v 3. SNL vzhod je Tromejnik iz Kuzme na Bistrici premagal domačo Bistrico s 3 : 0. Strelci: Cener, Rogan in Horvat. Povratna tekma bo v petek na Kuzmi. V zadnjem krogu prvenstva v drugi slovenski mladinski nogometni ligi je Potrošnik iz Beltinec igral z Železničarjem v Mariboru 1:1. Potrošnik je tako zasedel prvo mesto in se uvrstil v prvo slovensko mladinsko ligo. V prvo slovensko kadetsko ligo so se uvrstili tudi kadeti Potrošnika, ki so zasedli tretje mesto. Za konec nogometne sezone je bila v beltinskem športnem parku odigrana prijateljska tekma med reprezentancama prve in druge medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Zmagala je reprezentanca prve medobčinske nogometne lige s 6 : 5. Strelci: Kerčmar 2, Horvat 2, Škerlak in Hošpel za prvo ligo ter U. Tratnjek 2, J. Tratnjek, Senčar in Skledar za drugo ligo. V času od 24. do 27. tega meseca poteka na Cankovi nogometna šola, ki jo vodi trener Drago Ha-bot. Šolo obiskuje 44 mladih. V petek, na dan državnosti, bodo na Cankovi organizirali turnir, na katerem bo sodelovalo 6 ekip. V prijateljski nogometni tekmi je novi prvoligaš Pohorje iz Ruš v Veliki Polani premagal domačo Polano s 3 : 2. Za Polano sta bila strelca: Dobaj (avtogol) in Krčmar. (FH) V Križevcih na Goričkem je bila prijateljska nogometna tekma ženskih reprezentanc Slovenije in Madžarske. Zmagala je Madžarska z 9 : 0. V Veliki Polani pa je ženska nogometna ekipa Pande iz Gornjih Petrovec premagala Tigrice iz Hrvaške z 9 : 0. (FH) 11.80. Pri članih je Damjan Špur zmagal na 100 m (10.81), Tomaž Horvat pa je bil drugi. Tomaž Horvat je bil drugi tudi v teku na 300 m (36.88). Marija Števanec je pri članih v teku na 300 m dosegla čas 40.96. (FM), fotografija: JZ (ml. deklice), ki so zasedli prva mesta. Miha Cvernjak (začetniki) je bil tretji, Katarina Jambor (začetnice) pa četrta. Za klubske barve je Kaja Kuhar (ml. deklice) zasedla drugo, Robert Ferčak (člani) pa tretje mesto. Ekipno je Roler klub M. Sobota zasedel drugo mesto. Don MS (Marko Slavič), 1:29,9, v prvi dirki dveletnikov - Lia (Bojan Kukolj) je bila druga - ter Paterson (Franc Novak), 1:22,6, v tretji dirki. Erotik OM (Zvonko Osterc) je bil drugi, 1:22,7, Arabela (Vlado Žnidarič) pa tretja. V osmi dirki uvoženih kasačev je Soulman (Marjan Tramšek) zasedel drugo, 1:21,6, Amita (Darja Jureš) pa tretje mesto, 1:21,8. V nedeljo, 27. junija, ob 14. uri bodo kasaške dirke na hipodromu v Ljutomeru. Nove gume iz Alpetourja Bandaga Alpetour Bandag iz Škofje Loke je največje slovensko podjetje za proizvodnjo in prodajo obnovljenih gum. Po licenci ameriške korporacije Bandag obnavljajo tovorne pnevmatike, po lastni tehnologiji in z domačim znanjem pa tudi pnevmatike za osebna vozila. Tako sta prispela v prvih majskih dneh s proizvodnih trakov dva nova profila letnih gum za hitrostni razred do 180 km/h. V Škofji Loki so prisluhnili vse bolj zahtevnim potrebam slovenskega voznega parka in se odločili za obnovljene gume v velikosti 13 in 14 col z modernim asimetričnim profilom in sistemom aquaplaning za hitro odvajanje vode. Zaenkrat je na voljo šest dimenzij (od 155 do 175/70/13 in od 165 do 185/65/14), drobnoprodajne cene pa se gibljejo od 5.388 do 5.630 tolarjev. Pri Alpetourju Bandagu že gledajo naprej ip pripravljajo 15-colske izvedbe, ni pa daleč čas, ko bodo slo- venski avtomobili »obuti« tudi v 16-colske obnovljene pnevmatike. Sicer pa raste prodaja letnih obnovljenih gum pri tem škofjeloškem podjetju v povprečju 10 odstotkov letno, nova profila pa naj bi dosegala v skupni prodaji letnih gum več kot polovični delež. IGOR DRAKULIČ 22 MULARIJA 24. junij 1999 Varna povezava Hiša Gnilo bogat- Ameriška revija Forbes, ki je v lastništvu enega od skupine republikancev, ki upajo, da jim bo uspelo dobiti nominacijo za predsedniške voli- Hiša zjutraj vstane, si z roko oči pomane in z nogo ob tla udari, da še mene predrami. Potem se naje in si opere zobe. Popoldne me iz šole čaka, veselo mi nasproti koraka. Zvečer mi nalogo naredi, nato pa mirno zaspi. Včasih v sanjah joče, se smeji, včasih pa se dere, da nas vse zbudi. MIHA RITUPER, 4. RAZ. OŠ SV. JURIJ Vidiš, v pesmi je vse mogoče! ■M tve leta 2000, Steva Forbe-sa, vsako leto objavlja sezname najbogatejših ljudi na svetu. Medtem ko se je pred približno desetimi leti na seznamu znašlo največ dolarskih milijonarjev, pa so ti zdaj kot reveži, če jih primerjamo z novodobnimi bogataši. Revija Forbes je pri letošnjem brskanju za podatki naletela na 465 oseb z vsega sveta, katerih premoženje znaša več kot milijardo ameriških dolarjev. Na vrhu lestvice, če si izposodimo športni izraz, že od leta 1995 naprej ni spremembe, saj nosi od takrat naprej žezlo najbogatejšega zemljana izumitelj računalniškega operacijskega sistema Windows Bill Gates. Slednji je bil lansko leto težak »le« 51 milijard dolarjev, njegovo bogastvo pa se je do danes povzpelo kar na 90 milijard dolarjev. Za boljše razumevanje se ponuja primerjava z deviznimi rezervami države Slovenije, ki znašajo okrog 5 milijard dolarjev. Takih, ki imajo več denarja od celotnih deviznih rezerv Slovenije, ki kljub svoji majhnosti niti najmanj ne spada med revne države, pa je na Forbesovem seznamu še vsaj 50. Revija Forbes je letos poleg seznama najbogatejših »delovnih« oseb, to je tistih, ki poleg tega, da so neizmerno bogati, delajo še kot predsedniki ali direktorji podjetij, objavila še seznam »lenuhov«, ki svoje bogastvo črpajo večinoma na račun sodržavljanov. Forbes te osebe uvršča v kategorijo: »Nedelavni bogataši, kralji, kraljice in diktatorji«. Na čelu teh je brunejski sultan s 30 milijardami dolarjev premoženja pred savdskim kraljem Fahdom z 28 milijardami. Njegovi državljani umirajo od lakote in živijo od drobtinic, ki ostanejo od programa OZN »Hrana za nafto«, iraški predsednik Sadam Husein pa se je na lestvici »lenuhov« znašel na 7. mestu s premoženjem, ocenjenim'na 6 milijard dolarjev. Sadam Husein naj bi svoje bogastvo ohranjal z različnimi neuradnimi državnimi programi tihotapljenja nafte, ki jih nadzira njegov nič manj krvoločen sin Odaj. Angleška kraljica Elizabeta je na omenjeni lestvici šele na 10. mestu z »ubožnim« premoženjem 450 milijonov dolarjev, bila pa bi mnogo višje, če bi v to premoženje všteli več kot 15 milijard dolarjev vredne kronske dragulje (krone, žezla in podobno). Lestvica delovnih bogatašev tudi nima čisto pravega imena, saj so nanjo uvrščeni tudi tisti srečneži, ki so boga- stvo nasledili in živijo, po domače povedano, od obresti, oziroma točneje od delnic podjetij, ki so jih nasledili. Revija Forbes je letos naštela 200 »delavcev in obre-stnikov«, med katerimi si jih deli zadnje mesto sedem š premoženjem 1,6 milijarde dolarjev. Naj bogatejši je torej 43-letni Gates, ki je v času objave tega članka spet bogatejši za nekaj milijonov, če je verjeti strokovnjakom ameriške televizije NBC, ki so v času kontaktne oddaje na ekranu prikazali števec. Ta števec je v času oddaje spremljal rast Gatesovega bogastva, ki je naraščalo z za navadne zemljane svetlobno hitrostjo - 13.000 dolarjev na minuto. Gatesovo bogastvo vzbuja nelagodje celo pri k bogatenju zapisanim Američanom, za zdaj le pri levem liberalnem delu. Strokovnjaki so izračunali, da bo šef Microsofta ob takem tempu leta 2004 ne več le milijarder, ampak bilijonar (milijon = 1.000.000, milijarda = 1.000.000.000, bilijon = 1.000.000.000.000), in si bo v primeru političnih ambicij omislil ne le državo, ampak lahko kar cel kontinent. Za zdaj se omejuje le na res zelo radodarne prispevke različnim programom OZN, ki si prizadevajo izboljšati kakovost življenja najrevnejšim na svetu. Na sedežu OZN v New Yorku zdaj že skoraj vsak mesec z veseljem oznanijo, daje Gates spet navrgel milijonček ali dva. Na lestvici 10 najbogatejših sta še dva soustanovitelja računalniškega giganta Microsoft -Paul Allen (30 milijard) in Števen Ballmer(19,5 milijarde). Na drugem mestu za Gatesom pa je »daleč« zadaj investitor iz podjetja Berkshire Hathaway Warren Buffet s 36 milijardami dolarjev. Med prvimi desetimi najbogatejšimi na svetu je letos kar sedem Američanov, medtem ko so pred desetimi leti prevladovali Japonci. Finančna kriza v Aziji je naredila svoje. Omenjeno bogastvo pa seveda ni v denarnici, ampak je večinoma sestavljeno iz delnic in drugih vrednostnih papirjev ter nepremičnin. Bogastvo pa ne prinaša le zadovoljstva, ampak tudi resne skrbi. Eden od teh, ki je bil prvič uvrščen na lestvico dvesto najbogatejših, je bil najprej zelo ponosen, nato pa otrpnil, ko mu je prijatelj razložil, da lahko v prihodnosti zagotovo pričakuje poskus ugrabitve - lastne ali pa katerega od družinskih članov. Zaradi podobnih razlogov tudi Forbesova lestvica nikoli ne bo popolna. ROBI POREDOŠ Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Izlet, izlet Danes je imel naš razred izlet. Odpeljali smo se z avtobusom na Meljski hrib, kije poleg Maribora. Tam smo spoznali gospodinjo. Katja nam je pokazala 4 koze, 14 konjev, 4 pse, 3 zajčke in 2 papigi. Potem smo imeli malico. Jedli smo pogačo in pili sok. Malo kasneje smo imeli kosilo. Jedli smo klobase, čevapčiče in drugo meso. Nato smo se' igrali in se skrivali poleg vinograda. Medtem je prišel iz šole stric Miha. Učil nas je jahati. Ko smo se vračali, nas je dobila toča. Marka je bilo strah. Na izletu je bilo zelo lepo. DOMINIK MAČEK, 1.B OŠ III M. SOBOTA Na končni izlet smo šli v živalski vrt v Ljubljani. Najprej smo si kupili vstopnice, da smo lahko šli na ogled živali. Videli smo zebre, volka, medveda, kače, žirafo, leve, rise, opice, papige, divje prašiče ... Po ogledu smo se malo igrali na ig- rišču. Na poti domov pa smo se ustavili v restavraciji, kjer smo jedli hamburgerje. Zraven je bila tudi trgovina, v kateri smo si lahko kaj kupili. Na avtobusu smo se lepo zabavali, saj nikomur ni bilo slabo. Domov smo se vrnili z majhno zamudo, zato so nas starši že nestrpno pričakovali. NINA ČERNEL, 1. B OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI Najprej smo se peljali h Gradu. Tam smo videli puške, sablje, skrinje, vinske steklenice ... Gospa nam je povedala dosti zanimivosti o gradu in pravljico o zmaju. Potem smo šli v Filovce k lončarju. Pokazal nam je, kako dela vrče. Nato smo si ogledali cerkev v Bogojini in cerkvico Sv. Trojice pri Lendavi. Tam sem videla Hadikovo mumijo. Gospa nam je povedala pravljico o tej mumiji. Odpeljali smo se v Veliko Polano in si ogledali rojstno hišo Miška Kranjca. Malico smo imeli pri reki Muri. Voda je »dišala« po blatu. Tam smo si ogledali tudi mlin. Bil mi je všeč. ANDREJA Š, 1. RAZ. OŠ SV. JURIJ T nšS*'* Učenci 4. razredakL|ipe)if so pred kratkimo 1 ,^1 no Štručka, v kater |jte( tudi sami oblikova poskusili dobrot«' . To je bilo za vse mivo doživetje, .jjl^ seveda »ovekovečit' grafiranjem. Ponosni smo ntn0 t S^^ivečne M «■ Se9el v ce Globoko9 *'moram. k°Se9elvsr-pometaš k^A 1.861.000 SIT ' tonirana stekla kontrolna lu<~ KUMa Že ZA 99.999 SIT ALI PRESENEČENJE Sem predebela! Kot mnoge moje vrstnice imam tudi jaz težave, najbolj pa me mučijo težave s kilogrami. Že od nekdaj sem močnejše postave, tako da bi se morala že navaditi na to, pa se nikakor ne morem. Toliko hujše je, ker se sedaj bliža poletje, ko se nosijo majice z naramnicami, obleči pa bo treba tudi kopalke. Konec julija gremo na morje in do takrat bi rada shujšala za več kilogramov. Kakšno hitro dieto mi predlagajte, saj je zelo pomembno, z nami gredo namreč prijatelji, ki imajo sina in je eno leto starejši kot jaz in mi je zelo všeč. Če ne bom shujšala, si ne bom upala Draga Tanja! Nekatere stvari se lahko uredijo v enem dnevu, za nekatere pa je potrebno več časa, kajti če želimo prehitevati in delati na hitro, lahko naredimo več škode kot koristi. Tudi shujšati se ne da v dveh tednih. Čeprav marsikatera dieta obljublja hitro izgubljanje kilogramov, jim ne moreš zaupati. Najpomembneje je, da se odločiš za drugačen način prehranjevanja, paziš, kaj in koliko poješ, kilograme pa izgubljaš postopoma. Le tako bo tvoja oblikovana postava dolgotrajna. Tudic na razgibavanje, sedaj bo priložnost za to, ne smeš pozabiti. Rezultati (| pogosto niso vidni takoj, ampak čez nekaj časa boš opazila spremembe. Nezadovoljna sam s sabo! Stara sem 14 let in sem zelo razočarana, saj mi gre vse narobe. Zadnjič sem premišljevala o sebi in ugotovila, da je z mano vse narobe. Premajhna sem, predebela in imam mozolje, in zdi se mi, da me nihče ne mara. Tudi prijateljic nimam, letos pa mi je šlo vse narobe tudi v šoli in bom razred končala s slabim uspehom. Si lahko mislite, kako hudi bodo starši, ki mi že sedaj ne zaupajo več in mi pravijo, da iz mene ne bo nič in naj grem čim prej delat. Počitnice bodo, jaz pa se počutim tako osamljeno in se najraje zapiram v svojo sobo, kjer me nihče ne vidi. Borka Draga Borka! Vsak človek ima slabe in dobre plati, ti pa si se osredotočila predvsem na svoje slabe in svoje neuspehe. Res je, da včasih pride v življenju čas, ko smo nezadovoljni sami s sabo, vidimo pa samo svoje napake. V takih trenutkih se nam zdi, da nas nihče na svetu nima rad. Ampak moramo zbrati toliko moči, da si v spomin prikličemo tudi tisto, kar smo storili prav, kjer smo bili uspešni, kdo je rad z nami in komu lahko zaupamo. Še posebno se nam kaže pomanjkanje samozavesti in j j nezadovoljstvo v času odraščanja in vsak, prav vsak ima kdaj dneve, da ni zadovoljen s sabo, ampak v teh trenutkih se zavedaj, da nisi sama. ZE ZA 1.250.400 SIT Kodirni ključ, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, zvočni opozorilnik prižganih luči UDOBEN FRANCOSKI AVTO www.citroen.si Citroen Slovenija d.o.o., Ulica 15. maja 18, 6000 Koper 24 O TEM IN ONEM 24. junij 1999, DEKOR - KOVINARSTVO, Murska Sobota, d. o. o. Murska Sobota, Kopališka ul. 2 objavlja JAVNO DRAŽBO zaradi spremenjenega proizvodnega programa za prodajo osnovnih sredstev: 1. linija za izdelavo oken in vrat iz ALU profilov izkl. cena 1.246.000,00 SIT 1. stroj za upogibanje pločevine, veliki izkl. cena 100.000,00 SIT 1. stroj za zavijanje pločevine izkl. cena 60.000,00 SIT 1. motorne škarje, električne izkl. cena 200.000,00 SIT 1. lestev, raztegljiva - lesena . izkl, cena 5.000,00 SIT 1. stroj za upogibanje pločevine, mali izkl. cena 45.000,00 SIT 1. stroj za robljenje pločevine izkl. cena 25.000,00 SIT 1. stebelni vrtalni stroj LEMETAC izkl. cena 15.000,00 SIT 1. camp prikolica izkl. cena 20.000,00 SIT 1. lestev, raztegljiva, ALU izkl. cena 50.000,00 SIT 1. stružnica, stara izkl. cena 150.000,00 SIT 1. dvigalo, kanalsko izkl. cena 20.000,00 SIT 1. stebelni vrtalni stroj CH 18 izkl. cena 18.000,00 SIT 1. varilni stroj VIRMAG 40 izkl. cena 45.000,00 SIT 1. varilni transformator VAREX 400 izkl. cena 50.000,00 SIT 1. varilni transformator VARUS 400 izkl. cena 60.000,00 SIT 1. usmernik za varjenje izkl. cena 55.000,00 SIT 1. tehtnica izkl. cena 10.000,00 SIT 1. rezalnik za kovinske profile, električni izkl. cena za kos 10.000,00 SIT 1. lestev ALU 2 kom izkl. cena za kos 2.500,00 SIT 1. nakovalo kovaško izkl. cena 5.000,00 SIT 1. kotni brusilni stroj 5 kom izkl. cena za kos 3.000,00 SIT 1. polnilec POKO 10 izkl. cena 3.000,00 SIT 1. varilni stroj VAREX 2 kom izkl. cena za kos 10.000,00 SIT 1. pnevmatsko kladivo izkl. cena 3.000,00 SIT 1. varilni aparat VAREX 2 kom izkl. cena za kos 5.000,00 SIT 1. vrtalni stroj električni (bormašin) 2 kom izkl. cena za kos 2.000,00 SIT 1. vrtalni stroj baterijski izkl. cena 3.000,00 SIT 1. električni vrtalni stroj izkl. cena 3.000,00 SIT 1. HILTI Te, 2 kosa izkl. cena za kos 30.000,00 SIT 1. garnitura za upogibanje cevi izkl. cena 7.000,00 SIT 1. jeklenke za plin butan, 2 kosa izkl. cena za kos 1.000,00 SIT 1. jeklenke za 00 2 in kisik, 24 kosov izkl. cenaza kos 5.000,00 SIT 1. talileczaled izkl. cena 5.000,00 SIT T. stroj za rezanje navojev, električni, 2 kosa izkl. cena za kos 10.000,00 SIT 1. stroj za rezanje navojev, ročni izkl. cena 5.000,00 SIT 1. električni vrtalni stroj ISKRA izkl. cena 2.000,00 SIT 1. stojalo za rezanje navojev izkl. cena 1.000,00 SIT 1. kljunasto merilo (.šublet), vel. izkl. cena 3.000,00 SIT 1. garnitura C02 2 kosa izkl. cena za kos 3.000,00 SIT 1. garnitura za rezanje s kisikom izkl. cena 5.000,00 SIT 1. krožna žaga za rezanje profilov izkl. cena 10.000,00 SIT 1. motorna črpalka za vodo izkl. cena 3.000,00 SIT Vsi stroji in oprema so shranjeni v proizvodnih prostorih, so že starejše izdelave, nekateri so stari že trideset let. Stroji in oprema so. bili primerno vzdrževani, zdaj ne obratujejo že dve leti. Javna dražba bo v torek, 29.6. 1999, ob 8.00 na dvorišču podjetja v Kopališki ul. 2, v Murski Soboti. Interesenti morajo položiti pred dražbo pri blagajni podjetja Komunala, d. o. o., M. Sobota varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne. Prodaja bo po načelu videno - kupljeno, zato reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled je možen uro pred pričetkom družbe. Kupec je dolžan kupnino s pripadajočim davkom plačati ob prevzemu stvari, najkasneje do 30. 6. 1999. KOMUNALA Javno podjetje, d. o. o. Kopališka 2 Murska Sobota telefon (069) 31 600, telefaks (069)31 401 objavlja DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev: 2. OSEBNI AVTOMOBIL znamke ZASTAVA, tip YUGO 45, JUNIOR, leto izdelave 1990, vozen, registriran, izklicna cena 105.000,00 SIT. Dražba bo v torek, 29. 6.1999, ob 8.00 na dvorišču KOMUNALE, d. o. o., Murska Sobota, Kopališka 2. Interesenti morajo položiti pred začetkom dražbe pri blagajni podjetja varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene. Plačana varščina se kupcu všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne. Prodaja bo po načelu videno - kupljeno, zato reklamacij ne bomo upoštevali. Kupec je dolžan kupnino s pripadajočim davkom plačati ob prevzemu stvari. Živa meja Kot dodatno nagrado smo letos pri izboru naj... kmetije dodali plot - ograjo ri tem je več možnosti. Prikrajšani so morda tisti, ki imajo hišo - kmetijo v takem prostoru, da ograja sploh ni potrebna oz. jo celostna podoba izključuje prav zaradi vključevanja v širšo okolje. Kljub temu pa lahko imamo zaradi namemb nosti več vrst ograditev. Ni nujno, da se z ograjo obda celoten obhišni prostor, lahko je ta ograditev, meja omejena le na določen manjši prostor, ki je ločen od preostale površine zaradi namena, varovanja, videza... Tako lahko ogradimo le zelenjavni vrt, predvrt, zeliščni vrt, ograja ima lahko funkcijo razmejitve, ločevanja oz. označevanja meje - ločitve prostora. Če se odločimo za živo mejo, moramo pri tem biti pozorni na izbor rastlin, ker vse rastline niso primerne za živo mejo. Seveda vpliva na izbor rastlin več faktorjev. Pri izboru moramo vedeti za namembnost te ograje, rastišče, višino, kakšna bo linija, skladnost s prostorom, cena. Navsezadnje je pomembno tudi, koliko časa imamo na voljo, ker so rastline pač žive in jih je potrebno oskrbovati. V bistvu vsaka ograja zahteva negovanje, les je potrebno barvati, rastlino pa zalivati, dognojevati, rezati... Žive meje delimo na različne skupine glede na obliko, rast, izbor rastlin ... Ločimo nizke oz. visoke žive meje, zimzelene oz. listnate, strižene oz. prosto rastoče ... Zdi se mi, daje najmanj znana zadnja delitev, in sicer predvsem druga kategorija, to so prosto rastoče žive meje. Strižene, rezane, oblikovane meje iz ‘tuje’ kleke - ciprese po domače, ligustra - kaline, gabra, bukve so dokaj znane. Nekoliko manj znane pa so prosto rastoče žive meje. Za te je značilno, da jih pustimo prosto rasti, da jih ne režemo v neki strogi, ravni liniji, ampak jih pustimo, da rastejo in s svojo obliko formirajo linijo. Te so tiste, ki lahko obdajajo marsikatero hišo, ki stoji blizu gozda, vinograda, polj, zunaj gostega urbanega naselja. Meja je dovolj gosta, neupadljiva, a dovolj pestra, da poživi celotni videz in obenem še razmejuje, zadržuje prah, hrup, deluje pestro, ponuja dom in hrano za drobne se pa lahko zelo hitro zgodi pri cipresi. Živa meja iz tise je lahko tudi kot prosto rastoča in višja živa me- živali ... Barve so pestre, a izbor rastlin mora biti tak, da ne deluje moreče ali preveč živo. S temi tipi živih mej se lahko približamo barvam in oblikam širše okolice. Tako zasnovana živa meja je lahko iz mešanih grmovnic, v njej ni iglavcev, kot je cipresa, ampak se doda le kakšna tisa, ki se v naravnem okolju tudi pojavlja in ne deluje kot tujek. Sadimo jo ravno ali pa rastline zamikamo, če imamo prostor, da dobimo bolj nepravilno linijo. Tudi če posadimo grmovnice v ravno linijo, bo kasneje linija nepravilno oblikovana, ker rastline s svojo prosto rastjo oblikujejo svoje linije, ki niso tako stroge kot pri striženih živicah. Meja je lahko zasajena tudi iz ene vrste grmovnic, npr. medvejke, peteroprstnika, japonskega šipka, češmina ali tise, ki Na obisku pri vas doma Jesen življenja v družbi s psom Rek^z V prostem času tudi rada veze a rek, da je pes človekov najboljši prijatelj, prisega tudi Helena Novak iz Sela na Goričkem. V zaselku, ki ga domačini poznajo pod imenom Betlehem, preživlja v lepo urejenem domu v družbi z igrivim psom Reksijem jesen življenja. Ker poznam gospo Heleno že veliko let, je kaj hitro stekel sproščen. Ko smo jo poprosili, naj se nekoliko podrobno predstavi za bralce Vestnika, ki ga ob četrtkih nestrpno pričakuje tudi sama, je začela nekako takole: »Narodila sem se leta 1933 v Prosenjakovcih. V Selo sem se primožila leta 1952, tri leta zatem sva z možem Elemirjem povila sina Karčija. Ker sva imela z možem velike načrte - v prvi vrsti zgraditi novo hišo -, sem se kot večina Goričancev 1963. leta tudi sama odpravila za zaslužkom v sosednjo Avstrijo. Kljub invalidnosti je mož vztrajal na skopi gorički zemlji, jaz pa v Avstriji, saj sva vedela, da lahko samo na tak način doseževa želeni cilj.« Naša sogovornica se spominja velikega domotožja in težkih časov, saj je v tujini najprej začela kot delavka na polju. Kasneje se je zaposlila v bolnišnici. Zadnjih petnajst let pred upokojitvijo pa je delala v gostilni ob Donavi pri Dunaju, ne- daleč od avstrijsko-slovaške meje. »Vedno, ko sem prišla za praznike ali dopust domov, so me ljudje spra- Helena Novak s svojim nepogrešljivim prijateljem Reksijem z 99 je primerna za zimzeleno živo mejo v naravnem okolju. Barva tise je sicer bolj temno zelena, razen spomladi, ko odganja, a se kljub temu s širšo okolico bolj povezuje v harmonijo in ne deluje kot tujek, kar O ja, je pa bolj P°časne ra?z uspešno rast potrebuje* čedna tla in nekoliko bolj । stišče.Sepavsetospr* saditvijo in upoštevanjem da doseči in s tem jj nam nemoteno rast. Po meji pazimo na izbor grmo de končne višine rastl|’ Čanja in barv cvetov ter i smemo kombinirati preve in pisanolistnih rastlin, ® || ne ograja preveč vpadjv. je, da si naredimonacrt fI)0Sli in se pozanimamo o P posameznih rastlin. V tako živo mejo. sadimo kakšno manjše p so npr. jerebike, navadni dren, lešnik -■ so tudi vsestransko up^ mive so po rast', Zgis-užitnih plodovih. Plodg^ ga, da so užitni, tudi dekorativni. Pl _ ajihnin’9' mo v naši prehrani, ce mo radi ali nam nMgM stimo, da jih pozobje। štor pred ograjo izpoP^ ^ jimi grmovnicami, traj da če imamo dovo-jov. do vzdrževanja taki ne.se raje odločimo pred ograjo zaseje izpopolnimo z drugim' tevnimi rastlinami- Novo tisočletje J® dalije vaša, v svetu na v« ■ delujejo naravovars na takšen ali drugam; nazaj k naravi, UP p^ materialov, biosadja - ✓ tu, zaznamujte tisočletje in posa _ jov#!I da bo vaš jutri lePsl’ ^ meuta . yl univ-“P Pomurska banka d.d., Murska bančna skupina Nove Ljubljans BRAMAC' zavarovalnica Območna enota Murska ševali, kako je delati v tujini. Kdor je že takrat okusil delo v tujini, je vedel, da za zasluženim plačilom stoji trdo in vestno delo. V tujini te je namreč vsak plačal le toliko, kolikor si bil dejansko vreden, lenuhov tam že takrat niso marali,« razmišlja gospa Helena. V sedemdesetih letih so na domačiji v Selu uspeli zgraditi novo hišo, kljub boljšim življenjskim raz- meram 19^ jala v Avstriji- 9 vdova. xota na Kerje^jtu^ inzimsk®Ve marala z°^rOxe Znji"s.eP^ selanskih 9 je sti čas, k pok^C dilatudid°%^ rada^e^ seg fla^® Vesela sn .Z . I IBM, 24. junij 1999 OVEN DOBRO JE VEDETI____________________ Ali uspešno obvladujete svojo telesno težo? (2) Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu nekega I I prijateljstva, ampak živi raje tako, kot ti narekuje tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čimprej dosegla svoj cilj. On: Poslovni načrti se ti lahko tudi izjalovijo - seveda pa je vse odvisno predvsem od tvojega pravočasnega reagiranja. Prijateljica ti bo predlagala povsem konkreten predlog, ki te bo malone šokiral. Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu v nastavljene mreže ujela ti sama. In takrat ti ne bosta I pomagali niti tvoja samozavest niti aroganca. Le I stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede. On: Prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in se prepustil lahkotnemu življenju. Resje, da v tem načinu ne boš našel nikakršne varnosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej. Ona: Pripravi se na resnično presenečenje, ki bo dokaj spremenilo tvoje dosedanje občutke do moškega spola. Nekdo ti bo povedal nekaj zelo lepega, ti pa mu ne boš verjela. Še žal ti bo. On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila doslej zaprta. In to tako na poslovnem področju kot tudi pri Povsem zasebnih zadevah. Res ti se splača potruditi! Ona: S sprenevedanjem ne boš dosegel ničesar, zaigrati bo potrebno na povsem druge karte. In predv-. sem: kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega vreden ni. Pričakovano povabilo pa bo prišlo prepozno. On: Precej se boš moral potruditi, da ti bo uspelo pridobiti osebo, ki ti že dalj časa ne da miru. Toda pozor: vsaka medalja ima dve plati, zato nikar ne dovoli, da bi zaradi ljubezni trpelo tvoje poslovno življenje. ava človeškega telesa se i spreminja vse življenje. V prvih dvajsetih letih normalno prevladujejo procesi izgrajevanja, temu sledi obdobje, ko so procesi zgraditve in razgraditve uravnoteženi. V poznih tridesetih letih pa se začne obdobje biološkega staranja, ki se kaže v obliki po- ---:Ania ranje. V razvitih državah pridobi človek med 35. in 60. letom starosti vsako leto od 0,2 do 0,8 kg maščobnih rezerv. Žal znanstveniki v razvitih deželah ugotavljajo, daje poleg vedno večjega števila debelih odraslih (vsak peti moški in vsaka tretja ženska) vedno več tudi otrok in mladostnikov, ki imajo čezmerno telesno težo. Otroška debelost Marsikje še vedno velja, da je rejen otrok zdrav, in tisti, ki veliko V* V Ona: Vsega sicer res ne moreš imeti, vendar lahko I dobiš prav tisto, kar te najbolj mika. Našla boš čas za I Popestritev konca tedna, ki ti bo v tvoje veliko veselje. Izkoristi ugodno priložnost! Pn: Nikar ne razlagaj problemov.tistim, ki mislijo, da iih nimaš. Pomoč boš našel na povsem naključen način, a ne bo zato prav nič manj dobrodošla. Konec tedna se ti obeta prijeten dogodek, ki ti bo ostal v spominu. Ona: Dobra novica te bo povsem pomirila, nekdo pa bo to prav lepo izkoristil. Obeta se ti prijeten in ro-mantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane oelo trajnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahuj, ampak... °n: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle nekdanje priložnosti, ki si jih po neumnosti zapravil. Obeta se ti težak poslovni sestanek, iz katerega boš lahko potegnil dober nauk in kasneje tudi profit. Ona: Izlet v neznano ti bo odprl neslutene možnosti v labezenskem življenju. Obeta se ti teden neobičaj-nib. toda prijetnih presenečenj. Nasploh bo vse sku-Paj na prvi pogled povsem nora zadeva, toda po-Rtembno je uživati. °n: Bodi previdnejši, saj ti nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se ahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar bo takrat Ze Prepozno. Raje malo pohiti. poje, »priden«. . Podatki v svetu kažejo, da se je število debelih otrok v zadnjih desetih letih povečalo za približno 17 odstotkov. To je seveda slaba življenjska popotnica za otroke, saj obstaja velika nevarnost, da bodo imeli težave s preveliko telesno težo tudi kot odrasli. Otroci se ne rodijo »že« pretežki, torej visoka porodna teža ne pomeni, da bo otrok kasneje debel. Najbolj »nevarni« obdobji za na: Zaupala se boš človeku, za katerega veš, da ti naklonjen z vsem srcem. S pravilnim nasvetom se 08 Približala cilju, ki si ga tako zelo želiš. Predvsem Qa n£ar ne hiti, ampak vsak korak dobro premisli! p' p°večal boš svoj krog prijateljev, karte bo ponosi? P°pe'ial° na Pota stalnih zabav. Pazi se, da te vse ve fPai prevea ne zanese, saj bo vrnitev v stare toko- ezka in nadvse neprijetna. nil^h^^'3 Se bo® 8 sreco, vendar ti le-ta ne bo obr-vd .rbta' Partner bo nad tvojim novim videzom na-zahvT '11 Se bo na lep nap'n Poskusil kar najbolje Op. p Okoristi priložnost, ne bo ti žal. bost' ■ ° besedo •' bo uspelo precej več kot z gro-rezn|f°tin nasi|iem- Na koncu so pomembni samo sredin f° Pa seveda ne pomeni, da cilj opravičuje ravn^ a' ^kdo ti bo poskušal nagajati, a mu ne bo avno najbolje Uspe|0. pojav prve c JI med 2. in 4. ter 10. in 14. letom. , Vzrok za to sta vsaj dva dejavnika: napake v prehranjevanju ter pomanjkanju telesne dejavnosti. Hormonske motnje in dednost sta redka vzroka za debelost. Ker telo dobi več energije (kalorij), kot jih porabi, se teža veča, zato je treba otrokove prehranske potrebe prilagoditi njegovi starosti. Pomembni dejavniki tveganja in ukrepi proti s Or)Q' iz Pomen° 56 &08 Ponovn° srečala z osebo, ki ti veliko še za 11, 0 tem Premisli. Ne delaj preveč načrtov, saj ie akti i6 nu*ek ne ve8, te labko P°'e^L $e vedno 0n: pra na ideia. ki si jo dobila od prijateljice. Poznej Večkrat si zadajaš skoraj nemogoče naloge, Prihoda Pa se zaradi te9a predajaš melanholiji. V videi b0JPrn obd°bju se raje posveti realnim ciljem in s’da se sreča lahko nasmehne tudi tebi. koneJmrTni dnev'se bodo prevesili v še prijetnejši k°tsamo oseb°, do katere gojiš nekoliko več ve, moo pr'tateljstvo, se boš prav prijetno ujela. Kdo On: Ma?Ce pa prav to tisto pravo. velik0 bol' b° nerodno Priznati napake, saj je to ca. Nekd16 k°f trmasto vztrajati do še slabšega kon-vrrrešai v n ■ S' ^a nek°d že ljubil, se bo ponovno tvoje ljubezenske dogodivščine. ®na- Zaradi samoljubja in zagledanosti vase si o& '" '6‘Veliko do tebe, povzročila obilo skrb. .86 ii dolgo časa ne boš uspe a p On t31' 'n si pridobiti njenega zaupanja. kri_ „ ■ ^oje nove ideje bodo sicer naletele PoskLi-^vendar bo to ie znak, da so te vzeli zares^ uveljaviti, dokler je možnost, za ljube d6v® bo že še čas. Debelost in hujšanje trukturna in tkivna sesta- I Motnje hranjenja Strokovnjaki odvračajo od shujše-- ■----------------------------I . _ ... v . valnih diet in jih seznanjajo s pravil- — —^hrann tpr oreusmerjajo k pri mladih ženskah Motnje hranjenja se ponavadi pojavijo sredi mladostniških let. Za njimi trpi občutno več žensk kot moških. V zadnjih desetletjih je vse več najstnic in mladih žensk, ki trpijo za anoreksijo ali bulimijo, ki je pogostejša. _ Pri duševni anoreksiji (anorek- oliurvuvt ijuim-- valnih diet in jih seznanjajo s pravilno prehrano ter preusmerjajo k športnim dejavnostim, ki niso povezane s. kasnejšo ogroženostjo z motnjami hranjenja. Kje tiči maščoba pri moških? Med 20. in 35. letom se v mo- 93 staranja, m OC . časne atrofije mišic, manjšanja Pri duševni anuie^o,,, vsebnosti vode v telesu, povečane- sija nervoza) osebe ne jedo dovolj, ga deleža maščobnega tkiva in dru- - *Aiaenn gih procesov, ki so značilni za sta- KOpiGI liiaooovjo r.- pasu. V naslednjih dvajsetih letih poklicni stresi, odgovornost za d - " - X«« to Olj« i iv/, --, da bi ohranile normalno telesno j težo. Ponavadi imajo neredne menstruacije ali je sploh nimajo, pogosto izzivajo bruhanje, zlorabljajo odvajala ali zdravila za odvajanje vode (diuretike) oziroma so nenehno telesno dejavne - vse za »uravnavanje« teže z namenom (nezavednega) zavračanja odraščanja. Anoreksija se pojavlja pri 0,5 do 1 odstotku deklet med 13. in 17. letom, in če je ne zdravimo, lahko privede do hudih telesnih težav (ne-dohranjenosti, okvar srca in ledvic škem telesu pod vplivom hormonov kopiči maščevje predvsem okrog ..................‘:u '"^h pa dru- pur\nu»i ii v»«.i __,_ žino in še kaj okrnijo čas za konjičke. Povprečni moški z leti manj obremenjuje mišice in se.redi. Zaradi upadanja telesne ravni moškega spolnega hormona testosterona se začne maščevje nabirati tudi na zgornjem delu trupa. Po 55. letu pa nekje do 70. leta se telesna teža moških z leti nekoliko zmanjša, vendar se zaradi pomanjkanja gibanja poveča delež maščevja, predvsem na trebuhu. Zaradi nadaljnjega upadanja testosterona se maščobno tkivo množi tudi v prede- ter celo do smrti). Bulimija je pa motnja »trpanja in čiščenja«, kjer oseba v kratkem obdobju poje veliko zelo kalorične hrane in potem izzove bruhanje, uporabi odvajala ali oboje, da odstrani hrano iz prebavil, preden se absorbira. Ti valovi trpanja in čiščenja se ponavljajo in se praviloma izmenjujejo s hudimi shujševalnimi prizadevanji. Pojavijo se lahko dehidracija, izčrpanje telesnih zalog pomembnih rudnin in okvare življenjsko pomembnih organov. Motnje hranjenja, ki jih najstnica spretno prikriva, so resne in jih moramo tako tudi obravnavati. Čim- za ženske Pozabite na hlače iz najstniških dni in se raje naučite biti zdrava ženska srednjih let. Okrog 40. leta postaja vaš tre- >lj »nevarni« .— debelušnosti sta obdobji Prei ie potrebno opravm iuia«. ■ in 14 letom, pregled in začeti z morebitnim po- •• -■--U, o neihntp- U IUI\V *-- _ potrebno opraviti zdravniški I buh nekoliko podložen, tudi števi- —- ^Amhitnim do- | Ika na tehtnici lahko kaže občutno več kilogramov kot leta poprej. Dobrodošli v širjenje srednjih let! Med 35. in 55. letom se žen- ---------------- trebnim zdravljenjem ter s psihoterapijo. Priporočljivo je tudi svetovanje za starše, mladostnike pa -- --- Dojite takoj po porodu! Dojenje je nekaj tako naravnega, da to ve vsaka ženska. O tem ni potrebno govoriti. Zgodi se samo po sebi, samo otroka moraš roditi, vse drugo pa opravi narava sama. Ali je to njim so: - prehitra opustitev dojenja I . Vsaj trimesečno dojenje zmanjša možnost kasnejše debelosti. ' - uporaba premastnega ali preveč koncentriranega mleka Do 1. leta uporabljajte mleko, ki i je prilagojeno in ustrezno predelano otrokovi starosti. - prezgodnja zamenjava mleka z mesom (že pri 6. mesecih) povzroči preobilen vnos beljakovin - neredni obroki | Potrebni so trije glavni obroki in popoldanska malica. - količinski presežki Zmanjšajte količino škrobnih I jedi, živih* bogatih z živalskimi maš-I čobami, ter sladkarij. I - nepravilna sestava hrane j Potrebnih je več sladkorjev s hi- | tro absorbcijo, manj ocvrtih živil, j industrijskih omak, čipsov, majoneze in peciva ter dosti vlaknin in vitaminov (sveže sadje in zelenjava) - pomanjkanje gibanja Pomembni so tel^vac po stopnicah, plavanje in drugi športi. । _ . Tako kot pri odraslih, se tudi pri takoj po porodu. To bo v pr iu __________ otrocih ne smemo uvajati strogih Dolenje namreč pozitivno vpliva na izločanje diet ali celo stradanja.___________________________________________■ --—Ani ha boste Ker predstavlja debelost za otroka duševno stisko, je priporočljiv tudi obisk pri otroškem zdravniku. Pomembno je, da otroka ponovno »naučimo« jesti in pozitivno spremenimo njegove prehranske strum m iinex„v,... navade. Ne pozabite: prej ko zač- proteinov. Mlezivo je nemo, lažje je. »n čeorav ga novoro res? Mnoge ženske, ki so že gojile, se bodo ob teh trditvah nasmehnile. Seveda, dojenje je res preprosto, po nekaj mesecih, potem ko o njem »vse« veš. Začetki pa so boleči in polni skrbi: imam dovolj mleka, zakaj otrok joka, čeprav sem ga že podojila, kako pogosto naj ga dojim .... zato uvajamo novo rubriko, v kateri lahko postavite vprašanja Danijeli Zelko Škalič, ki spodbuja matere, da bi svoje otroke dojile, ne pa hranile po steklenički. Raziskave kažejo, da so dojeni otroci bolj zadovoljni, manj jokajo pa tudi čustveno so stabilnejši in samozavestnejši. Najnovejše raziskave pokažejo, da dojenje vpliva na inteligentnost dojenčka. Zato pa: mlade mamice, uredite si prijeten kotiček za dojenje. Pripravite si udoben stol, blazine, pručko za noge in kozarec pijače! Če pa vas kaj skrbi ali bi rade delile svoje izkušnje z dojenjem, ’ nam pišite za rubriko »Kotiček za starše« Kako pogosto naj dojim? yiUa,,J„ Kmalu bonT rodila. Kako kmalu po porodu naj telovadba, hoja | dojim? Kako pogosto naj dojim, da ne bom imela ■ I vnetih bradavic? Olga H. Če je le mogoče, novorojenčka pristavite k prsim ' To bo v prid tako vam kot vašemu "" Mnčanie otroku. Dojenje namreč puziu»,,~ .r., posteljice in krčenje maternice, to pomeni, da boste I izgubili manj krvi. Dvajset do trideset minut po rojstvu je I novorojenčkov sesalni refleks najmočnejši. Če zamudimo prve priložnost, je novorojenčka kasneje, na primer po enem ali dveh dneh, težje pripraviti k dojenju. Ob prvem dojenju bo vaš novorojenček pil kolo-strum in mlezivo, ki je idealna prva hrana, saj ima veliko -‘*i~w Mie7jV0 je obenem izjemno lahko prebavlji-'orojenček popije zelo malo (polovico dobro počutje d.d. MURSKA SOBOTA Krema za nego I kože pri celulitu sko telo začne spreminjati. Večina žensk doživlja spremembe telesne teže in s tem tudi povečanje trebuha v letih perimenopavze, to je v obdobju, ki se razteza do mene. Tedaj v telesu začne upadati nastajanje estrogena, to pa povzroči spreminjanje postave in teže. Žal širjenje maščobnih celic ni edina sprememba, ki vas čaka. Večinoma se tudi upočasni presnova, mršava telesna masa pa se zmanjša. Mnogim ženskam daje širjenje pasu neprijeten občutek staranja in izgubljanja privlačnosti. Kaj lahko naredite? Pravi odgovor je: gibajte se in bodite telesno dejavne. Aerobna vadba pospeši presnovo in pomaga porabljati maščobe. Čeprav je omejevanje kalorij slaba zamisel, vseeno pazite, kaj jeste. Pozabite na stroge diete, saj te samo izčrpavajo mišice in kosti ter upočasnijo presnovo. Jejte pametno! Prehrana naj bo pestra in naj obsega več manjših obrokov. Jejte samo, kadar ste lačne, in samo toliko, da ■■ ,o. lu prsi... Za moške vseh starosti na splošno velja, da z maščobami revna I Uai --------------------------------------- prehrana in zadostna športna deja- potešite lakoto. Večino kalorij za-vnost preprečujeta rejenje in ugod- ... Aro«nnva hi- no vplivata tako na razporeditev maščevja kot tudi mišičja. pUltJOiiu . užijte čez dan, ko je presnova hitrejša, pri izbiri živil pa bodite pozorne na količino kalorij in tudi Zdrava telesna teža I maščob. Pri ženskah, ki jemljejo I HNZ (hormonska nadomestna zd. ravila), strokovnjaki ugotavljajo, da HNZ ne povzročajo rejenja, a ga tudi ne preprečuje. Zadnji, a ne najmanj pomemben nasvet je, sprejmite se, kakršne ste. Gibajte se, skrbite za zdravo prehrano ... in kupite si nove hlače iz džinsa. Zaslužite si jih. ANITA RITONJA, MAG. FARM. ■ MlIffrniBiim--............. čajne žličke ob enem podoju), je s svojimi hranilnimi in ii zaščitnimi sestavinami vse, kar vaš novorojenček potrebuje. Novorojenček naj bo z vami podnevi in ponoči. Ponudite mu prsi vsakič, ko se prebudi. Na ta način boste začeli uspešno dojiti. Med drugim in petim dnevom pa se bo v vaših prsih pojavilo pravo mleko. Ker je vsak novorojenček edinstven, bo imel tudi vaš otrok svoj ritem hranjenja. Ne glejte na uro, pač pa opazujte otroka in ga hranite po potrebi. Otrok naj bo dojen 8- do 12-krat v 24 urah. Pogostost dojenja ne povzroča bolečin in razpokanih bradavic, večkrat je krivo nepravilno pristavljanje. Prepričajte se, ali dojenček leži na boku in se s svojim trebuščkom dotika vašega. Njegova usta naj ne prekrivajo le bradavice, pač pa dobršen del bradavičnega kolobarja. DANIJELA ZELKO ŠKALIČ, V. M. SR. I DOBRO JE VEDETI 24. junij 1999, Z našega štedilnika hldibMi Grahova juha z rižem Svinjska ribica z jogurtovo omako Zelenjavni pire Ohrovtova solata Jagodna torta Grahova juha z rižem Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana 200 g graha, 3 c/ olja, 100 g čebule, 80 g riža, 1,51 goveje juhe, sol, poper V kozici segrejemo olje, vanj stresemo na kocke narezano čebulo. Med stalnim mešanjem pražimo do polovice, potem dodamo grah in vse skupaj pražimo, da čebula porumeni. Zalijemo z govejo juho, če je nimamo, zalijemo z vodo in dodamo jušno kocko. Pokrijemo in kuhamo 20 minut. Na polovici kuhanja dodamo riž. Kuhamo do mehkega, po potrebi solimo in popramo. Svinjska ribica z jogurtovo omako 720 g svinjskih ribic, 100 g trdega sira, 80 g čebule, 5 cl olja, 5 cl belega vina, 25 cl jogurta, 5 g česna, 8 g škrobne moke, 3 g mlete rdeče paprike, zelen peteršilj, poper, sol Sir narežemo na pol centimetra debele trakove in z njimi pretaknemo svinjsko ribico. Nato jo solimo, popramo, povaljamo v škrobni moki, kateri smo dodali mleto rdečo papriko. Premažemo z oljem, damo v pekač in pečemo v pečici 15 minut pri temperaturi 180 °C. Nato ribico preložimo v drugo posodo. Na preostanku maščobe prepražimo sesekljano čebulo, kateri dodamo česen in zalijemo z belim vinom, jogurtom ter prevremo. Omako prelijemo po napol pečeni ribici in dušimo še 20 minut. Na koncu dodamo sesekljan peteršilj in po okusu dosolimo ter popramo. Zelenjavni pire 600 g krompirja, 80 g brokolija, 50 g korenja, 30 g cvetače, 80 g masla, 15 cl mleka, sol, muškatni oreh Krompir olupimo in v slani vodi skuhamo. Zelenjavo očistimo in skuhamo. Kuhan krompir in zelenjavo odcedimo, prepasiramo, dodamo surovo maslo, muškatno oreh in vroče mleko. Z metlico ali kuhalnico dobro premešamo. Serviramo vroče. Ohrovtova solata 800 g ohrovta, 20 g česna, 5 cl olja, 5 cl kisa, sol, poper Ohrovtove liste očistimo, operemo pod tekočo vodo. Narežemo na rezance, damo v posodo, zalijemo z vročo vodo in kuhamo do mehkega. Kuhan ohrovt odcedimo, ohladimo v primerni posodi, dodamo sesekljan česen, olje, kis in poper. Dobro premešamo. jagodna torta 6 jajc, 3 rumenjaki, 210 g sladkorja, 70 g škrobne moke, 70 g masla, 90 g gladke moke, sok in lupina 1/4 limone. Nadev: 500 g jagod, 30 cl sladke smetane, 50 g sladkorja, 20 g želatine, 1 vanilin sladkor. Žele: 20 d vode, 10 g sladkorja, 20 g želatine, sok 1/4 limone. Maslo razpustimo in ohladimo. Rumenjake, jajca, sladkor, limonin sok in lupino nad soparo stepamo do gostega. Potem odmaknemo kotlič s sopare in še stepamo, dokler se masa ne ohladi. Ohlajeni masi počasi vmešamo moko, škrobno moko in raztopljeno maslo. Pečemo v pomaščenem in pomokanem tortnem modelu v vnaprej segreti pečici 45 minut pri 1 75 °C. Ohlajeno torto enkrat prerežemo, spodnji del namažemo s tremi četrtinami nadeva in prekrijemo z drugo polovico. Premažemo s preostalim nadevom, obložimo z jagodami in prelijemo z ohlajenim želejem. Tako pripravljeno torto damo za 2 uri v hladilnik. Nadev: Jagode operemo in narežemo. Želatino razpustimo v 5 cl tople vode. Smetano stepemo, vanjo vmešamo sladkor, vanilin sladkor, jagode in želatino. Žele: Vodo s sladkorjem segrejmo, dodamo precejen limonin sok in namočeno želatino. Premešamo, da se želatina enakomerno porazdeli in razpusti. V prejšnjem članku smo vam na kratko predstavili nekaj splošnih podatkov o nevarnostih, ki jih prinašata poletja in počitnice. V naslednjih člankih pa bi vam radi na kratko povedali nekaj več o nezgodah, ki so po statističnih podatkih najpogostejši vzrok zelo hudih poškodb ali celi smrti pri otroku. Poškodbe v prometu V prometnih nezgodah se vsako leto poškoduje ali umre za posledicami več otrok, kot jih letno hudo zboli za katerokoli drugo boleznijo. Tem poškodbam so izpostavljeni otroci v vseh starostnih obdobjih! Mlajši otroci so pogosto žrtve kot sopotniki v avtomobilu; večji pa so izpostavljeni kot nadobudni pešci in kolesarji. Vse razvite države po svetu, med njimi je tudi Slovenija, ima-. jo uzakonjeno obvezno uporabo homologiranih ležišč, varnostnih sedežev ali drugih pripomočkov za otroke, ko so prilagojeni različnim starostnim skupinam otrok; seveda mora biti sedež pravilno nameščen in pritrjen (upoštevajte navodila proizvajalca!). Otroke, ki se v promet vključujejo kot pešci in kolesarji, pa je najprej potrebno naučiti pravilnega obnašanja v prometu in na cesti.To pa pomeni pridobiti otroka, da sam prevzame odgovornost za svojo varnost v prometu: - varno prečkanje cestišča (prepričati se, ali je varno prečkati cestišče; prečkati je potrebno le na označenih delih cestišča - zebra ali semafor); - hojo po pločniku ali po levi strani cestišča; zelo pomembno je, da otroci ne hodijo po robu pločnika ali tik ob njem; tudi v spremstvu staršev naj otroci hodijo vedno po notranji strani pločnika; - obnašanje na cesti naj bo umirjeno; brez prerivanja in suvanja; - čelada naj postane nepogrešljiv pripomoček pri majhnih kolesarjih; - otroci naj bodo vidni tudi ponoči (odsevni trakovi, kresničke...). Utopitve Za otroka je voda in vse, kar je povezano z njo, privlačno in zanimivo. Otrok jo želi poskusiti; želi jo prijeti; se igrati z njo - skratka uživati v njej. Utopitve so po statističnih podatkih drugi najpogostejši vzrok umrljivosti pri majhnih otrocih. Otrok se utopi že v nekaj sekundah, in to v nekaj centimetrov globoki vodi, zato naj v bližino vode nikoli ne zahaja sam. Otroci naj dobijo možnost, da se naučijo plavati; tisti pa, ki to že obvladajo, naj plavajo izključno v dogovorjenih normah - nikoli v nenadzorovanem območju. Najbolj nevarno je zadrževanje in kopanje otrok v zapuščenih gramoznih in drugih jamah, ki so pri nas kar številčne. V zvezi z veseljem v vodi in ob /m; Mobilna telefonija in davek na dodano vrednost njej pa moramo opozoriti še na nevarnosti poškodb glave in hrbtenice, ki nekatere stanejo življenje, druge pa dosmrtno priklenejo na invalidski voziček. Take posledice zapuščajo skoki v vodo! Zato je pomembno: - pred vsakim skokom preveriti globino vode; - prvi skok naj bo vedno skok na noge; - pri skoku na glavo naj so roke vedno iztegnjene naprej. To lahko rešuje življenje! Padci Se bo telefoniranje podražilo? "..1 rvi julij, ko bo začel veljati nov davek na dodano vred-I nost, se nezadržno približuje. Tega se nadvse dobro za-■ vedajo tudi na področju mobilne telefonije, zato se zadnje čase pogosto zastavlja vprašanje, koliko bo davek na dodano vrednost s splošno 19-odstotno stopnjo vplival na ceno telefoniranja. Bo prišlo do podražitev ali celo pocenitev? Znano je, da se je mobilna telefonija pri nas močno razširila. Pri našem prvem operaterju mobilne telefonije Mobitelu, ki je hčerinska družba Telekoma in v kateri je že skoraj 274 tisoč naročnikov mobilnih telefonov, od tega kar 142 tisoč naročnikov GSM-a, zatrjujejo, da se v domačem prometu cena storitev mobilne telefonije ne bo zvišala. Po drugi strani naj bi se telefonski pogovori celo pocenili za eno odstotno točko, medtem ko se bodo vse dodatne storitve podražile. Glede mednarodnega delovanja pa velja omeniti, da ima Mo- bitel doslej sklenjene že 104 pogodbe o gostovanju s tujimi partnerji iz 60 držav. Ker pa tudi v državah Evropske unije, kjer imajo že dalj časa uveden davek na dodano vrednost, še nimajo razčiščenih vseh zadev, tudi pri Mobitelu iščejo najsprejemljivejšo rešitev. Poleg tega so v teh državah različni davčni sistemi, kar onemogoča enotne poglede. Uvedba davka na dodano vrednost pa bo terjala tudi obsežne spremembe v zahtevnih sistemih obračunavanja, ker mesečno izdajo okrog 170 tisoč računov. Glede telefoniranja je treba upoštevati, da je telefonski pogovor zdaj obremenjen z 20-odstot-nim prometnim davkom, naročnina, priključnina in nekatere dodatne storitve pa s 6,5-odstotnim davkom. Vse dosedanje prometne davke bo namreč s 1. julijem letos zamenjala splošna 19-odstotna stopnja davka na dodano vrednost. In kako je s Simobilom, ki je začel tržiti na področju mobilne GSM-telefonije 25. marca letos? Trenutno imajo več kot 18 tisoč naročnikov, do konca leta pa naj bi se to število podvojilo. Predvidevajo, da se bodo z uvedbo davka na dodano vrednost pocenili vsi telefonski pogovori za odstotno točko, to pomeni, da bo zdajšnji 20-odstotni prometni davek za- menjal 19-odstoten davek na dodano vrednost. Istočasno pa se bodo vse dodatne storitve podražile, ker bo zdajšnji 6,5-odstotni prometni davek zamenjal 19-odstoten davek na dodano vrednost. V isti sapi pripominjajo, da bo šlo v praksi zgolj za manjše zneske. Po njihovih izračunih bodo največ pridobili tisti naročniki, ki opravijo veliko telefonskih pogovorov, nekoliko višje zneske pa bodo morali plačati tisti, ki malo telefonirajo. To pa zato, ker se bodo telefonska naročnina in druge storitve po novem zvišale zaradi višjih odstotkov davka na dodano vrednost. Sicer pa bo najbolje, da počakamo na uvedbo davka na dodano vrednost in se bomo na lastni koži prepričali, kolikšen bo njegov vpliv na cene mobilne telefonije. MILAN JERŠEi Vsakega padca, odrgnine ali buške verjetno ne boste mogli preprečiti. Preprečite pa lahko padce, ki puščajo trajne posledice na zdravju in življenju otroka. Že v zelo padci L bodisi «^ >6 balkona ali zara^ raje. Namen več pozornosti otroC ■ j, oblikam P°šk°dn^ sikdo od vasi6' formacij ne^^teO OdVeČ,’ In ne le, da P nekaj za vam neža! Vsak otro\nra*%^ Nihče m"*p sli smol«" “'»'' Z odraščajo vornivsi, k| S način! y 30^°V - p, v«— rOd^P dva, in sicer Jugo Koral, letnik 1991, prev . jetnik trov, za 200.000 tolarjev, in VW-Golf D'®® 1 voženih 141.000 kilometrov, za 500.000 PrevJ^L 119.000, 174000, JLOOO, 78^00, IISOOO, j2^ ■160^00, 229^00, 93^ Znamka Letnik OpelVectra 1,6 GL 1990 Mercedes 190 D 1985 Škoda 135 L 1992 Suzuki Swift 1,3 1991 Fiat Uno 1993 Peugeot 306 1996 VW-Golf Diesel 1989 Opel Kadet 1,3 S 1988 Renault 5 Campus 1991 za zdravje in dobro počutje DOBRO JE VEDETI 24. junij 1999 Črte Besede Mode m telo Združenje potrošnikov Pomurja svetuje d linijo Dn po zemlji, z luPotabl/an °bra2u- s kre-tu Papirja KSVlnčnikom po >e,^atke^i dolge, Ke|0/l0t°nadvaalimi- Jp°daljšaj da črte telo op-so 3 želene namare nam ,ahko ^^Paneh,^ e’ k' so mno-^Mahna % pl9nien^ H? Principu fp"tlSkaje aP1'- Ce '2b,ramo ^L^aPtiam daj°2osn°vno medse" kisi oh • ° °bčutek ene ^ial'PI^ ^■Si^n n različnih dol-sojne- mata. Vzorec Ormož ospod je pri krojaču naročil izdelavo hlač. Ko jih je prevzel, je ugotovil, da niso v redu, da mu ne stojijo tako, kot bi morale, in tudi malo prekratke so bile. Krojač se je strinjal z ugotovljenimi napakami ter obljubil, da bo napake odpravil. Ko se je gospod ponovno vrnil in hlače pomeril, je ugotovil, da ni nič boljše. Čeprav je bila sedaj dolžina v redu, pa se v njih ni počutil dobro, saj drugih napak ni odpravil, kvečjemu je bilo še slabše. Sprašuje nas, kakšne so njegove zakonske možnosti za uveljavitev reklamacije. Po Zakonu o varstvu potrošnikov (38. in 39. člen) gre za očitno napako. Lahko zahteva vrnitev stroškov, ki jih je imel za nakup blaga, hlače pa naj pusti pri obrtniku. Če obrtnik ne bi ugodil njegovi zahtevi, naj o tem obvesti tržno inšpekcijo. Po 71. členu ZVP lahko tržna inšpekcija izda odločbo, da se zahtevi ugodi. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. Tel./faks: (069) 27 300, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. VODJA PISARNE ANDREJ ČIMER Na kratko prevladuje obliko. Levi model optično podaljšuje navpična črta. Črta na zgornji majici se igrivo konča s »piko« na pasu spodnjega do meč dolgega krila. Desni model širi črta v pasu »capri« hlač, ki se navezuje na zgornji del čez prsi. Dinamika, ki jo soustvarjajo črte z gibanjem telesa, je skladna, če razmišljamo o svojem telesu kot slikarskem platnu ali praznem listu papirja, ki čaka na nam lastno pisavo. TATJANA KALAMAR hfcjačetknm Soboških dnevov ^^liVliit-Tl akovostni dogodki za skupine ljudi Mirk'°bliki se začenjajo Soboški dnevi, ki v razši- I I ~ „ I I •mfOUirilA* ^075 Božič in potem, francoski film >2.10 Trend >2.40 Sobotna noč g 40 Srhljivo, avstralska nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Reboot, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Doktor Seuss, risanka - 9.00 Bojevniki prihodnosti, risanka - 9.30 Batman -10.00 Šport za otroke, nanizanka - 10.30 Skrivnosti svet Alexa Mačka, nanizanka - 11.00 Morska deklica, nanizanka -11.30 Parker Lewis, nanizanka -12.00 Pop’n’roll -13.00 Formula 1, trening - 14.00 Sabirna, mlada čarovnica, nanizanka - 14.30 Dogodivščine družine Robinson, nanizanka - 16.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka -16.50 Sinbado-ve pustolovščine, nanizanka - 17.45 Clean & Clean, glasbena oddaja - 18.15 Herkul, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Philadelphia, ameriški film - 22.15 Ženska liga, ameriški film - 0.30 Komedijant, ameriški film - 2.35 Mož z rdečim čevljem, ameriški film KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Kri ni voda, nanizanka - 11.00 Charles je glavni, nanizanka - 11.30 Meego, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Bravo, maestro - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Hotel zmešnjav, ameriški film -16.00 Diamantna past, ameriški film - 18.00 Odklop - 19.00 Lovec, nanizanka - 20.00 Zmenkarije -20.30 Resnični svet, dokumentarna serija - 21.00 Mreža, nanizanka - 22.00 Skrivna strast Roberta Claytona, ameriški film - 23.40 Cestni bojevnik, nanizanka - 0.40 Atlantis IDEA TV - GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Reportaža s seje Občinskega sveta G. Radgona - Ameriški Prekmurci v Radgonskih goricah - Idea TV v Beli hiši: ekskluzivni intervju z Mickom Hammerjem in Victorjem Jackovichem - Ponovno med rojaki v Betlehemu -11.00 Pregled dogodkov tedna - 14.00 Ogledalo, nanizanka -14.30 Power Rangers, nanizanka - 15.00 Biblija, ameriški film -18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.00 Radijska postaja, nanizanka - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Kanadska šunka, ameriški film - 22.00 Za znoret, ameriški film - 0.00 Sreča pa taka, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - inf oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55 - Sosedje (110. del avstralske nad), 1170 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 17.50 - Najspot - glasbena oddaja, 18.35 - Sosedje (110. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - inf oddaja, 20.45 - Rezervirani čas, 21.40 -Videotop 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Power Rangers - 9.25 Sezamova ulica -10.25 Koncerti - 11.25 Otroška serija - 12.00 Dnevnik -12.35 Ekhaja, nadaljevanka -13.20 Roseannin šov -14.05 Risanka -14.15 Občutek sovraštva, ameriški film -16.20 Poročila - 16.30 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik - 20.15 Samo ti, ameriški film - 21.50 Opazovanja - 22.20 Polnočna premiera: Vranina cesta - 2.00 Film TV HRVAŠKA 2 12.35 Koledar -12.45 JAG, nadaljevanka -13.30 Črno-belo v barvah - 15.00 Sodobniki -16.00 Dokumentarno glasbena oddaja - 16.30 Film - 18.20 Hišni ljubljenci -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Inteligenca živali, serija - 21.00 Melodije Istre in Kvarnerja, prenos - 23.05 Svet zabave - 23.35 Pearl, nanizanka - 0.00 Razglasitev zmagovalca festivala TVMADZARSKA1 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za otroke - 10.25 Šestnajst, mladinski film - 11.05 Tropska vročina, nanizanka - 12.00 Zvon, poročila- 12.05 Evrominute - 12.10 Odgovarjamo na telefone -12.20 Otok metuljev - 12.30 Formula 1, trening - 14.10 Saint Tropez, nadaljevanka -15.05 Otroški pokal -16.00 Delta 2000 - 16.30 Iz delavnice Naše stoletje - 16.50 Niso geniji, .štrebarji’, temveč talentirani - 17.10 Skrivnosti zračnega oceana - 17.40 Varstvo mest -18.25 Sončni mrk - 18.30 Kviz - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Rokovnjači, 1. del - 21.40 Rock Cafe - 23.15 Siciljanski križ, italijanska kriminalka TV MADŽARSKA 2 6.00 Zlati dim - 8.00 Vaška TV - 9.00 Aktualno - 9.30 Okno v Evropo - 11.30 Za otroke -13.35 Zgodovina književnosti -14.05 Rondo -14.5512 mesecev v gozdu, junij - 15.15 Izbor pop glasbe - 15.30 Varstvo mest - 16.00 Razpad monarhije -16.40 Domoznanstvo -17.00 Bonbonniere - 17.30 Od blizu - 18.00 Portreti -18.30 Dharma in Greg -19.00 Dogodivščine - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Nova odprta knjiga - 21.00 Vodni policisti, nan. - 22.00 Telešport, najboljši športniki stoletja - 23.00 Publikum, kultura TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.00 Konfeti šov - 9.30 Vroča sled - 9.55 Albert pravi... - 10.15 Ena, dve ali tri - 10.40 Smrkci - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Šaljivec Carey -12.20 Skoraj popolna -12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij -14.30 Sabrina -14.55 Dawsonov potok -15.40 Beverly Hills 90210 - 16.2'5 Melrose Plače - 17.15 Srček - 18.00 Šport -18.35 Gospod Bean - 19.00 Pleško -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Beethoven, filmska komedija - 21.40 Rdeča vročica, akcijski film - 23.25 Narejeno iz železa, akcijski film - 1.00 Miami Blues, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Veliki Caruso, film -11.15 Deček na delfinu, pustolovski film -13.00 Poročila -13.10 Dva v enem avtu, filmska komedija -14.55 Kjer poje slavček, film -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Grand Prix narodnozabavne glasbe, prenos iz Lienza - 22.00 Poročila - 22.05 Vse je komedija - 23.45 Čas v sliki - 23.50 Priča obtožbe, kriminalka EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 9.30 Motociklizem, ogrevanje -10.30 Motociklizem, prenos priprav - 11.00 Motociklizem, prenos dirk za veliko nagrado Nizozemske iz Assna - 15.00 Formula 3000, prenos četrte dirke iz Magny-Coursa -16.30 Superbike - 17.30 Pogon na štiri kolesa - 18.00 Nogomet (ž.): Kanada - Rusija, prenos iz New Yorka - 20.00 Vleka traktorjev - 21.00 Sumo - 22.00 Motociklizem: TT dirka na otoku Man - 23.00 Motociklizem - 0.00 Bowling TV SLOVENIJA 1 9.30 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Boj za obstanek, angleška serija 11.55 Druženje in praznovanje, serija 12.25 Po Sloveniji, dokumentarni film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Portret Petra Božiča 14.30 Zoom 0377 Z/MOezezz.ske vez/, zzadaOevarzka - /0.80 Precfosa, nadaOevanka - 7/. 70 Prevare, ~ nadakevanka - 73.770 l/rtog/ava kariera, nanizanka - /3.00 l//menu pravice, nanizanka Cz £? £f£-74.30Hotko ve avanture, nanizanka - /5.30 Ste fante, angel v be/em, nanizanka - 7. 7. 7999 /6.30 Ljubezenske vez/, nadaljevanka - 1 7.20 Preciosa, nadaljevanka - /8.15 Prevare, ' “ nadaljevanka - /9.1524 ur - 19.55 1, 2, 3 - kdo dobi? - 30.00 Maktub, italijanska 16.30 7.00 7.35 8.00 8.10 9.15 9.30 '0.05 Slovenski utrinki Enajsta šola, oddaja za radovedneže Moj prijatelj Piki Jakob Obzornik, vreme, šport Spoznavajmo, ameriška serija Risanka Dnevnik Tednik 21.00 Leteči cirkus M. Pythona, serija 21.30 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Somrak stoletja 23.50 Brane Rončel izza odra 1.15 Spoznavajmo, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 INildbach, nemška nanizanka 11.20 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv-nad. 12.15 Svet poroča 15.25 Tabaluga, risana nanizanka 15.50 Božič in potem, francoski film 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Doktor Finlay, škotska nanizanka 19 .00- Kolo sreče mini serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Glava družine, nanizanka - 9.30 Želite, prosim, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprali Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Manekenke, nadaljevanka - 15.00 Oprah Show: lyanla svetuje najstnikom - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka -10.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.20 Brewsterjevi milijoni, ameriški film - 0.10 Petek, trinajstega, nanizanka - 1.00 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tv-pika: Kuhajmo skupaj -16.00 Mestne skrivnosti, nanizanka - 17.00 Oče in sin, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Glavni igralec, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Portret: Jože Špilak -Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddajat, 10.00 - Moji mali prijatelji, 10.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30-Risanke„12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 17.00 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.30 - Moji mali prijatelji, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej?, mladinska oddaja v živo, 21.15 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 21.45 Videotop, 22.30 - Gnes - informativna odreja, 23.00 -Videostrani 73.43 /Co/edar - /5./Ž0ZgoM/z o S/7/ren Lauman, amer/3M f/7m - /7.00 Sto/etje, senja -/8.05 Hugo - /8.30 Pnjate/j/, nanizanka - /9.00 Hrvaška danes - /9.30 Dnevnik -30./OKviz - 30.30 Čarovnija, nadaljevanka - 3/. /O Popo/na tujca, nanizanka - 3/.50 DosjejiX, nanizanka - 32.35Reševalci, nanizanka - 33.30Melodije hrvaškega Jadrana TV MADŽARSKA 1 600 inf. program - 9.00 Vino in oblast - 9.35 Otroška matineja - 10.55 Thalassa, magazin morja- 11.30 Skrivnosti peska - 12.00 Zvon, dnevnik- 12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13.25 Skupaj, evropska galerija - 14.25 Kralj pamp - 15.20 Zakladnica - 15.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Predstavlja se verska skupnost Kristusova ljubezen - 18.20 Mladi kantor Attila - 18.25 Risanka - 18.40 Sončni mrk - 18.50 Podlež, nan. - 19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 318. del - 20.30 Kviz - 21.00 Erzsi Mathe - 22.00 Aktualno - 22.35 Doktor Semmelweiss TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Aktualno -9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje -12.35 Dnevnik ' - 13.00 Tv-magister - 14.00 Otroška matineja - 15.30 Vino in oblast, nanizanka - 17.00 Za manjšine - 17.55 T. I. R, nanizanka - 19.00 Zrcalna slika, družbenopolitični magazin -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Islandija dežela ognja in ledu - 20.55 Dediščina obvezuje - 21.25 Senzacija nanizanka - 22.15 Jurg Da Vaz, avtoportret -22.55 Globoka voda 19.30 20,00 20.25 21.00 22.00 23.25 0.15 Video ring Ekstremne avanture: Majevske brzice Filmski triki: Zgodbe o duhovih Stoletje šansona, serija Paul Mc Cartney, angleški dok. film Sovražnikov sovražnik, švedska nad. Aliča, evropski kulturni magazin TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine, serija - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih, serija -12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Beach, nadaljevanka- 13.15 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka - 14.00 Poročila -14.10 Kaj je sonata? - 15.10 Koledar - 15.20 Poslovni klub - 16.05 Risanka - 16.15 Za otroke in mlade - 17.15 Poročila - 17.30 Jalna, serija -18.15 Usode: Pelješka legenda - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bajeslovni zakladi, serija - 21.10 Kviz - 21.45 Francoski film petdesetih - 23.25 Opazovanja - 23.50 Predpremiera - 0.30 Poročila TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.45 Obalna straža - 10.30 Nogomet: šolska liga -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.35 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.10 Zvezdna vrata - 21.55 Dosjeji X - 22.45 Absolutno Resetarits - 23.30 Life Bali 1999 - 0.40 Priselila - kraljica puščave, filmska komedija AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.40 Bogati in lepi - 10.20 Ko ni bilo več luči, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik -14.30 Umor je njen konjiček - 16.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick -17.00 Poročila ■ 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila -22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Visoka družba EUROSPORT 8.30 Avto-moto šport - 10.00 Triatlon -11.00 Atletika -12.30 Avto-moto šport - 14.30 Ribarjenje - 15.30 Nogomet: legende EP - 16.30 Nogomet (ž.): četrtfinale SP -18.30 Olimpijski magazin - 19.00 Avto-moto šport - 20.00 Nogomet: četrtfinale SP - 22.00 Boks: Torsten.May (Nemčija) - Adolpho VVashington (ZDA), posnetek iz Frankfurta -23.00 Sumo - 0.00 Avto-moto šport - 1.00 Tovornjakarji RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu- 14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.1 5 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20- Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13,00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju -21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. 7.QQ JetsoncvT/rtsanka - 7.^0 Kaspet, v\'iav\'x.a - Kremeatkovt - pr\U odrto st, tvsanKa - 9.00 Darovate možganov, mtatfmsKv Vx\m - OogocVvv&tv ne družine Robinson. nanizanka - \X.60 NJebose P\ace, nadaVjeManka - in stinkt, ameriška nadaVjevanka, 4/4 - Formuta A zaMH Francije, prenos - TV SLOVENIJA. 1 8.00 Živahni svet iz zgodb R. Scania 8.25 Risanke 9 .25 Pika Nogavička, nanizanka 9 .55 Veliki skladatelji: Rahmaninov 11 .00 Podvodni raziskovalec, serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.25 Pomagajmo si 13.55 Resje! 15.20 TV Poper 16.00 Trik-trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Po Sloveniji, dokumentarni film 19.15 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 22.00 Portret Petra Božiča 22.55 Poročila, vreme, šport 23.20 Princ Pagod, angleški kraljevi balet 1.25 Po Sloveniji, ponovitev TV SLOVENIJA 2 ■ 9.00 Videoring 9.30 Emily z Mesečeve domačije, nad. 10.20 Življenje z Rogerjem, am. nanizanka 10.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Hollywooda: Charles Bronson 11.40 Trend 12.10 Policija na naši strani 13.00 Šport 19.30 Videoring 20.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne, tv-nadaljevanka 21.00 Nacisti - svarilo zgodovine, angl, serija 21.55 Šport v nedeljo 22.25 Trpljenje Device Orleanske, Iran, film 16.60 Veliki kuharski mojstri - 16.30 Spomini, ameriški tlim -18.16 Obala Malibuja, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Romanca v Seattlu, ameriški tilm - 21.55 Šola golta - 22.30 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.30 Brez opozorila, ameriški tlim - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Kri ni voda, nanizanka - 11.00 Charles je glavni, nanizanka -11.30 Meego, nanizanka - 12.00 Prijatelja v krilu, nanizanka - 12.30 Stilski izziv - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Pesnikovo poletje, ameriški film - 15.50 Klik! - Pravdarji, nanizanka - Katie Joplin, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Princ z Bel Aira, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Težka osmica, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Jeans - 22.30 Moja domovina, ameriški film - 0.20 Nezgodni oddelek, nanizanka IDLA TV - GAJBA TV 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Soboški dnevi '99 - 20 let Območne zbornice Gornja Radgona - Tv-pika: Kuhamo skupaj - Intervju: Izidor Horvat ■ Izak - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Power Ran-gers, nanizanka - 16.00 Mati, pusti me, ameriški film - 18.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.00 Clean & Clean, glasbena oddaja - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Ne imejte me za norca, ameriški film - 22.00 Odvetnik, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden.ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12,30 ■ Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Iz produkcije ZLTV, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej?, mladinska oddaja v živo, - 21.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Naš Charlie, nanizanka - 9.10 Deček iz Andromede, novozelandski film - 10.45 Otroška serija- 11.15 Briljantina - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Springfield Rifle, ameriški film - 15.30 Risanka - 15.55 Lassie, nanizanka - 16.20 Poročila - 16.30 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik - 20.10 Koncert - 21.40 Dokumentarni film - 22.45 Opazovanja - 23.10 Lovci, švedski film - 1.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 10.05 Koledar - 10.15 Pustolovščine Robina Hooda, nanizanka - 11.00 Grškokato-liška liturgija, prenos - 13.20 Polnočna premiera: Vranina cesta - 17.00 Opera Box - 17.30 Nikita, nanizanka - 18.15 Hišice v cvetju, nanizanka - 19.00 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvaški skladatelji - 21.05 Film - 23.00 Zakonske vode, nanizanka S .SO klaStaTM -7\»b 'e.VcAVvi. - 7 .as OVtAVA močvaro - tO.OO VS\xV.a - NSS.TAi PuOer, butta Ba\O - XX .Ob Heba\\ska maša - AZ.nn Zmw, poxotA\a - \7.AO VNmma za stoto - 12Ab Pesem doni - X6A6 Retotmatorskv Merski program - \2Ab Formata X. prenos iz Francije - 16.05 dani gre na dom - 15 AO Halo, svet, turizem - 11.25 Ciljni križ - 18.00 Dharma in Breg, nanizanka - 18.50 Sončni mrk - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Rokovnjači, 2. del - 21.40 Dan madžarske svobode - 22.35 Glasbeni kviz z gosti zvezdniki - 23.05 Telešport, SP v atletiki - 23.35 Po enajsti uri, Peter Heltai TV MADŽARSKA 2 7.00 Izobraževalni program -9.25 Kanon - 10.00 Za otroke - 11.00 Telešport, DP v atletiki - 13.05 Zlati dim, magazin - 15.00 Poje Laszlo Lovay -15.30 Delta 2000, znanstveni poročevalec - 16.00 Iz tv-arhiva: Nepomirljiv, zgodovinska igra - 17.25 Medigra, izbor - 17.55 Petofi, nanizanka - 18.55 Gimnazija strtih src, nanizanka -19.45 Risanka - 20.00 teden, Dnevnik - 21.00 Zlati mladenič, tv-film - 22.25 Madžari ob koncu stoletja: Istvan 6rkeny - 23.30 Na poti, magazin TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.05 Risanke - 11.15 Beethoven, filmska komedija - 12.35 Šport - 13.00 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Francije iz Magny-Coursa - 16.05 James Bond - Človek živi samo dvakrat, akcijski film - 18.00 Gospod Bean - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kraj dejanja - 21.50 Policist iz Tolza - 23.20 Jack Reed: Zaupni morilec, kriminalka - 0.50 Narejeno iz železa, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Izginula ženska, filmska komedija -10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija -13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Divje življenje - 15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Vojna devic, film - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ka-stelruther Spatzen - 21.45 Poročila - 21.55 Don Giovanni, opera - 0.55 Don Gil z zelenimi hlačami, gledališka komedija EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Tovornjakarji - 9.30 Superbike, prenos ogrevanja - 10.00 Motociklizem: dirka na otoku Man - 11.00 Formula 3000 - 12.00 Superbike, prenos dirke št. 1 iz Misana (San Marino) - 13.00 Motokros, prenos iz Kesterja (Belgija) -14.00 Nogomet (ž.) - 15.30 Superbike, prenos dirke št. 2 iz Misana - 16.30 Dirka s prikolicami, prenos iz Misana - 17.30 Atletika: Miting v Gatesheadu (GB) - 19.30 Motokros - 20.00 Superšport serija: posnetek iz Misana - 20.30 lndyCar: dirka v Clevelandu (Ohio), prenos - 22.30 Nogomet (ž.): Mehika - Italija, prenos - 0.30 Motociklizem Ponedeljek, 28.6.1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Otroška oddaja 9.40 Lahkih nog naokrog 10.20 Otroška oddaja 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, avstralska serija 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Mendel, norveški film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 RadovedniTaček 17.15 Pika Nogavička, nanizanka 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.00 Tv-konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Ljubezen v albanskih gorah, alb. film 0.10 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.25 Simpsonovi, risana nanizanka 12.50 Nacisti - svarilo zgodovine, serija 15.00 Kapitan Blood, ameriški film (č.-b.) 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18.05 Sestre, ameriška nanizanka 19.00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio City 22.30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 22.50 Brane Rončel izza odra 0.15 Kapitan Blood, ameriški film (č.-b.) POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Vrtoglava kariera, nanizanka - 13.00 Brez zapor z Jonasom -14.30 Obala Malibuja, nanizanka - 15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka -16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur -19.551, 2, 3 - kdo dobi? - 20.10 Nepravi čas za smrt, ameriški film - 21.40 Popolna varnost, nanizanka - 22.30 Naravnost fantastično, nanizanka - 23.00 Nevarne dirke, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Glava družine, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11,00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Manekenke, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: V spomin žrtvam v Coloradu -17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadaljevanka - 21.00 Ujetnica, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.20 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.10 Misija: Nemogoče, nanizanka -1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Mestne skrivnosti, nanizanka -17.00 Oče in sin, nanizanka -17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Šola golfa - 20.30 Zamenjava, ameriški film - 22.15 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Kasaške dirke v Ljutomeru - 23.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Mladinski film, 11.35 ■ Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Mladinski film, 17.30 - Videostrani, 1 8-30 - Risanka, 18.35 ■ Sosedje (110. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 -Rezervirani čas, 22.05 - Sosedje (110. del avstralske nadaljevanke), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.30 Poročila -10.40 Carstvo divjine, serija - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih, serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Beach, nadaljevanka -13.15 Sirota mala bogatašinja, nad. -14.00 Poročila -14.10 Koprivnica v domovinski vojni, dok. oddaja -15.00 Kosovska kriza -15.10 Opera Box - 15.40 Koledar - 15.56 Risanka - 16.20 Otroška serija - 17.15 Poročila -17.30 Jalna, serija -18.15 Izobraževalna oddaja - 18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Mamin poskusni zajček, nizozemska drama - 21.00 Evropa 2000 - 21.30 S. 0. S. - potrebujejo nas - 22.35 Opazovanja - 23.00 Pregon brez milosti, am.l film -1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Valček z zahodne strani, ameriški film - 17.00 Stoletje, serija -18.05 Hugo - 18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nadaljevanka - 21.20 Murphy Brown, nanizanka - 21.50 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 6.00 Inf. program - 9.00 Vino in oblas - 10.55 Mecen, kulturni program - 11.30 Skrivnosti peska, nan.a -12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez, nad. - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp, nan. -15.20 Zakladnica -16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Nujna pomoč -18.10 Novi reflektor -18.40 Sončni mrk -18.50 Podlež, nan. -19.15 Za otroke -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Rokovnjači, 3. del - 21.35 Najstniški žur - ne le za mlade - 22.00 Aktualno - 23.05 Dokler še živimo, nan. TV MADŽARSKA 2 0.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Jani gre na dom - 9.30 Zakladnica -11.00 Izobraževalni program -12.00 Zvon, Sosedje -12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Od melodije do melodije, operete - 14.30 Vsakdanja legenda, tv-film - 15.40 Skupščinski dnevnik - 16.40 Hagedornova hči, nanizanka - 17.30 Nihče se ne vrne -19.05 Dharma in Greg -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Socialistično-kapitalistični vsakdan, današnji meceni - 21.25 Harmonika, mednarodna gala prireditev - 22.10 Deset božjih zapovedi, poljska nadaljevanka - 23.10 Klub znanstvenikov '99 TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža -10.15 Policist iz Tolza -11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.35 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Flodde-rjevi.za vedno - 22.15 Dva dneva v L. A., srhljivka - 23.50 Nikita - 0.35 Brannigan TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Dva v enem avtu, filmska komedija - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 V Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Deželni zdravnik - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Prodana domovina, zadnji del TV-filma EUROSPORT 8.30 Atletika: miting v Gatesheadu - 10.00 Nogomet (ž.) - 11.30 lndyCar - 13.00 Kar-ting: posnetek iz Genka (Belgija) -14.00 Duatlon: EP v Avstriji -15.00 Veslanje: svetovni pokal na Dunaju - 16.00 Motociklizem zunaj cest - 17.00 Nogomet (ž.) - 18.30 Ekstremni športi - 19.30 Atletika: prvenstvo ZDA v Eugeneu (Oregon) - 21.00 Nogomet (ž.): Nemčija - Brazilija, posnetek iz Washingtona - 23.00 Sumo - 0.00 Superbike -1.00 Dirka s prikolicami TV SLOVENMAT 9.30 Radovedni Tatek 9.45 'Navnove dogodivščine, nanizanka 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Trik-trak 'X SRk 'j wt\, - x\k - XX xa.vY.-a. - VKbVja\v.a.5raxvrV^X,vvaK<\x^ - xa.vY.-a. - V\w'oaxavax\a. zaAnfc ^o\xx\š.x\\ca. ’^\xax\Y.-a - Wa\a.- \X vnosi lanlasltano. nanizanka - T6.66 V Imenu javite, nanizanka - 6.66 nanizanka - 0.30 Slavni na vasi, risana serija - i .00 24 ur KANALA 6.66 v'06'^i - 6.66Nmo«\ oVtes. - 666 - \6661tai maniri - \\ .66 SiVsintosVi - M .66 esiaiiaiV. - 11.40 12.10 13.00 14.25 15.40 16.30 17.00 17.15 17.35 18.00 18.10 19.15 19.30 20.00 21.00 22.00 22.50 0.20 1.10 Parada plesa Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka Poročila, vreme, šport Salvador Dali, angleška oddaja Tv-konferenca Brez meje: Moja vas Sprehodi v naravo Najlepše počitnice, nadaljevanka Otroška oddaja Obzornik, vreme, šport Frostovo stoletje, ameriška serija Risanka Dnevnik Župnik za deset tednov, nanizanka Mednarodna obzorja Odmevi, vreme, šport Duplessisove sirote, kanadska drama Gledališče T. Kantorja, francoska oddaja Frostovo stoletje, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 12.15 13.45 15.10 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 22.00 23.50 0.20 Videoring Sestre, ameriška nadaljevanka Gospodarska panorama Studio City Jasno in glasno Škrlatno in črno, ameriški film Po Sloveniji Saint Tropez, francoska nadaljevanka Lingo Videoring Nigel Kennedy, portret violinista Zbogom, Kitajska, hongkonški film Svet poroča Murphy Brown, ameriška nanizanka 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 3.00 Merk in Mindy, nanizanka - 3.30 Bradvjevi, nanizanka- 9.00 Glava družine, nanizanka - 9.30 No, ato, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Mlantis - 12.30 Bravo, maestro - 13.30 Oprah Shovr, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Manekenke, nadaljevanka - 16.00 Oprah Shovr: Notranja oprema 2000 -17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Nežni težit’, nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Pustolovca - 21.00 Mesto umora, ameriški film - 22.30 Alo, alo, nanizanka - 23.10 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.00 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Mestne skrivnosti, nanizanka - 17.00 Oče in sin, nanizanka -17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 AktuaL no, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Lov za azteškim zakladom, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia - 23.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 9.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Rezervirani čas, 11.35- Sosedje (110. del avstralske nadaljevanke), 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes-informativna oddaja, 16.30 - Rezervirani čas, 18.05-Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (110. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30-TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 22.30 ■ Gnes - informativna oddaja, 23.00-Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine, serija -11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih, serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Bea-ch, nadaljevanka - 13.15 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka - 14.00 Poročila -14.05 Ameriška glasba - 15.05 Kosovska kriza - 15.15 Koledar - 15.25 Evropa 2000 - 16.00 Risanka - 16.20 Otroška serija - 17.15 Poročila - 17.30 Jalna, serija - 18.15 Po naši lepi - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvaška vojska in policija -20.40 V ospredju - 21.55 Legende ir^kronike: Lokrum - 22.30 Opazovanja - 22.55 Bruc, ameriški film - 0.35 Poročila IZ. SainVtinpez - 16.16 7.arnan\^ine - 1116KieKi gamg - \6.Zo laktadiilna-162.5 V močita s sere vlade - 16.99 Gimnažga sirita src, nanizanka - M A6 Regionalni dnevniki - \6.99 Katoliška kronika -1519 Srečan\e z Jezusom -1115 Risanka -18.49 Sončni mrk - 18.59 Podlež, nanizanka - 19.15 la otroke - 19.89 Dnevnik, šport - 29.99 Osupljivo območje -11.99 Velike romance 20. stoletja -11.89 Tele-sreča - 22.99 Aktualno - 23.90 Dosjeji X, nanizanka TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Aktualno -9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Prestolonaslednik, koprodukcijski film - 15.45 Tropska vročina - 16.35 Zvezdooki - 17.05 Za manjšine - 18.00 T. I. R., nanizanka - 19.00 Za upokojence - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Dežela sanj, balet Bolšoj teatra - 21.30 Senzacija, nanizanka - 22.20 Predilni festival, 2. del -22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Obalna straža - 10.15 Pustolovščine Toma Sawyerja, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam • razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Sexy Lissy, srhljivka - 21.50 Smet, srhljivka - 23.25 Erotični dnevniki Davida Duchovnyja - 23.50 Betty Lou, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi -10.TO Kjer slavček poje, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Euroaustria - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.00 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Visoka družba EUROSPORT 8.30 Superbike - 10.00 Duatlon - 11.00 Veslanje - 12.00 Motociklizem zunaj cest -13.00 Turni avtomobili: dirka BTCC v Donington Parku - 14.00 Triatlon: ITD v Mar-, seillu - 15.00 Atletika - 16.30 Nogomet (ž.) - 18.30 Avto-moto šport - 20.00 Avtomobilizem: FIA GT v Hockenheimu - 21.00 Boks: Darren Bruce (GB) - Frederic Noto (Francija), prenos iz Londona - 23.00 Sumo - 0.00 Golf: turnir v Ryeu (New York) -1.00 Jadranje *ORID Sreda, 30.6. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Sprehodi v naravo 9.45 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.05 Otroška oddaja 10.20 Frostovo stoletje, ameriška serija 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Župnik za deset tednov, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Gledališče T. Kantorja, francoska oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Boj za obstanek, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Roka pregnancem - Slovenska vas, prenos 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Okrogla miza o jazzu na Slovenskem TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.20 Nigel Kennedy, portret violinista 13.56 Tenis Grand Siam, četrtfinale (m.) 16.00 Angel, irski film 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Wildbach, nemška nanizanka 19 .00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20 .00 Zlata liga v atletiki, prenos 22 .00 Tenis Grand Siam 23 .00 Kralj v svojem mlinu, francoski film POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Vrtoglava kariera, nanizanka - 13.00 V imenu pravice, nanizanka -14.30 Bolnišnica upanja, nanizanka -15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka -16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka -18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur -19.55 1, 2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Mreža prevar, ameriški film - 21.40 Hulkove avanture, nanizanka - 22.30 Naravnost fantastično, nanizanka - 23.00 V imenu pravice, nanizanka - 0,00 M.A.S.H., nanizanka -0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Glava družine, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Manekenke, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Cristina Ferrare o izgubi libida - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka -19.00 Sam svoj mojster, nanizanka -19.30 Skrita kamera -20.00 Zelenci vračajo udarec, ameriški film - 21.50 Sever in jug, nadaljevanka -22.50 Alo, alo. nanizanka - 23.20 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.10 Misija: Nemogoče, nanizanka - 1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia -16.00 Mestne skrivnosti, nanizanka -17.00 Oče in sin, nanizanka -17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Vzpon, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tv-pika: Kuhajmo skupaj - 23.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna Oddaja, 20.30 - Moji mali prijatelji, 21.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, -21 .-30-Najspot, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine, serija -11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih, serija -12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Bea-ch, nadaljevanka -13.15 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka -14.00 Poročila -14.05 Kaj je melodija? -15.05 Kosovska kriza -15.15 Velike romance 20. stoletja -15.45 Koledar - 16.00 Za otroke - 17.10 Poročila - 17.25 Jalna, serija - 18.10 S Hrvati v Danski - 18.45 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.55 Vojak Dundee, ameriški film - 23.00 Opazovanja - 23.25 Don Juan de Marco, ameriški film -1.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Reka, ameriški film - 17.00 Stoletje, serija - 18.05 Hugo -18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Čarovnija, nadaljevanka - 21.20 Po poteh uma, dokumentarna serija - 22.15 Črno-belo v barvah TV MADŽARSKA 1 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast - 9.35 Otroška matineja - 10.55 Madžarska leta 2000 - 11.30 Skrivnosti peska - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp - 15.20 Zakladnica - 16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Otroška soba - 18.10 Zrcalna slika, družbenopolitični magazin - 18.40 Sončni mrk - 18.50 Podlež, nanizanka -19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ključ, šov - 21.00 Muštra, filmski magazin - 22.15 Aktualno - 22.45 Izbor madžarskega filma TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Aktualno -9.30 Zakladnica - 10.30 Svet v slikah - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Otroška matineja - 15.30 Vino in oblast - 17.00 Za manjšine - 17.55 T. I. R„ nanizanka - 18.45 Izbor pop glasbe -19.00 Novi reflektor - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Kolodvorski vitez, tv-film - 21.50 Mecen, kultura - 22.20 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.20 Obalna straža - 10.05 Časovni stroj, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.05 Polna hiša - 17.35 Nogomet, prenos - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Quigley v Avstraliji, pustolovski film -22.10 Nogomet - 23.15 Zakon sem jaz, srhljivka - 0.55 Molly in odpadnik John, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.40 Bogati in lepi - 10.20 Vojna devic, film -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Help TV -22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki -0.30 Visoka družba EUROSPORT 8.30 lndyCar - 10.00 Motociklizem - 12.00 Avtomobilizem - 13.00 Motokros - 13.30 Avtomobilske dirke: zgodovina - 14.00 Jadranje - 14.30 Konjeništvo - 16.30 Golf -16.30 Prosto plezanje: svetovni pokal v Leipzigu - 17.00 Triatlon: Ironman Europe v Rothu (Nemčija) - 18.00 Avto-moto šport - 20.00 Bowling - 21.00 Ribarjenje - 22.00 Mojstrske veščine - 23.00 Sumo - 0.00 Avto-moto šport IZ NAŠIH KRAJEV Zakonca Gutman sta hvaležna Mariji Neverjetno: zasebna kapela v Filovskem Gaju s*— mesecev bolezni otroka bila si zdravnica...« u- hn če se bo srečno 111» je, da se nekdo v stiski zaobljubi da b , Fj. IV | izteklo, naredil to ali ono. Zakonca Jožef kanete hotela ■Al lovec se nista zaobljubila, pač pa sta se z gra in za 75 let ® zahvaliti za ozdravljenje sina, za 45 let dobrega za Oljenja. pravi, da je po zgledu svojih dobrih staršev vzljubila Marijo, ki ji je postala i?9 ^'Sel ^$arici 'n Jožefu iz Filovec se je vsakemu posebejporo->1 ^hvalnega božjega hrama. Oltarno slike> Marje X* otjJ°Ze’ki se ie sam zahvalil za skorajda ozdravljenje, ko ^ŽTtaženica'^« zahvalni izpovedi, ko prijateljica že v otroških letih. Nadaljuje: »V viharnih dekliških letih bila si branilka ... V zrelih letih priprave na zakon bila si svetovalka ... V težkih porodih bila si pomočnica ... Deset mesecev bolezni otroka bila si zdravnica ... Mnogokrat v žalosti bila si tolažnica ... Marija, danes ti poklanjam na tvoj oltar vse svoje žrtve, dela in trpljenje za vse družine naše župnije: Hvala ti, mati Marija, za vse!« Ne bojte sel Pa še Baričin nasvet: »Mlade družine, ki ste v tegobah in stiskah, ne bojte se! Prosite za pomoč Marijo, kraljico družine. Vztrajajte, ne obupujte, počakajte - in ona vam bo pomagala, saj še ni bilo slišati, da bi koga, ki se zateka k njej, zapustila. In njen sin, Jezus Kristus na križu, vam bo dal upanja.« Besede zahvale so zapisane v listini, vgrajeni v ploščo kapele. Škof dr. Jožef Smej, ki je blagoslovil kapelo na območju Filovskega Gaja, je čestital dobrotnikoma za njuno odločitev. Kdaj in kje pa Marija kraljuje v družini? Tam in tedaj, ko družina moli. Tam, kjer je zakonska zvestoba, kjer so otroci, božji dar, je cerkev v malem ... Kdo pa sta Gutmanova, ki sta trdo delala in denarja nista »vrgla« v potrošne dobrine, ampak sta okrog štiri milijone tolarjev dala za gradnjo kapelice, da bi se zahvalila za prejete darove? Pionir elektrifikacije Jožef Gutman se je rodil 21. februarja 1924. leta v Filovcih, Bariča Trajbar pa se je narodila 25. novembra 1923. leta v Strehovcih. Poročila sta se 1953. leta kot 30-letnika. Bariča je nadaljevala z delom na kmetiji, Jožef, po poklicu elektrikar, je hodil v službo. Bil je pionir elektrifikacije Pomurja v prvi povojni desetletki. Gradil je daljnovode, krajevna omrežja, vgrajeval hišne instalacije ... Rodila sta se jima otroka Jožef in Emica in si ustvarila družini. Imata pa tudi štiri vnuke. Rada jih imata in spomnita se tudi, kako je bilo, ko je njun sin v prvih desetih mesecih nihal med življenjem in smrtjo. Veliko sta molila in prosila za ozdravljenje sina. Dolžna sta se bila zahvaliti tudi za 45 let zakonske zvestobe. Torej: skupno življenje v dobrem in slabem. Ne nazadnje sta se zahvalila tudi za 75 let življenja. Komu se je porodila zamisel o kapelici? Bariča je povedala, da je razmišljala, kako bi se zahvalila Mariji za uslišanje oziroma pomoč. Utrnila se ji je misel, da bi postavila zahvalni križ, tega pa si ni upala povedati možu. Čudež: enake misli so »rojile« v Jožefovi glavi in mož je prišel z besedo na dan: »Čuj, Bariča, mar ne bi bilo lepo, ko bi dala zgraditi kapelico v Filovskem Gaju, v križišču, kjer je križ.« Bariča je bila navdušena nad predlogom, nato pa priznala, da so se njej pojavile podobne misli. Solze sreče Potem je vse steklo z božjo pomočjo. Zet je odstopil zemljišče, sin Jože je naredil skico za načrte; pridobili so lokacijsko in gradbeno dovoljenje in začeli graditi. Zelo pridni so bili vsi, ki so jo - kot sicer že zapisano - blagoslovili in posvetili Mariji, kraljici družine. Gutmanova kapela je zrasla tudi s pomočjo drugih dobrotnikov. Graditelja si je ne lastita, kapelica pa je namenjena vsem ljudem dobre volje. ŠTEFAN SOBOČAN ■ območju Filovskega Gaja. Pot k njej je označena na turističnem kažipotu. Tam so tudi ohranjene vinogradniške hišice. Velik obisk pričakujejo 29. avgusta, ko bo pri Gutmanovi kapelici proščenje. vam Mlajtince a *daj) še brez zvonika in gostilne paradni konji v Moravcih ter Ivancih Sll? J? Pet Vask Lu-Vuč'a .lQ8g n esanovci. V ^Sa^^fc^tod- "Vks kr°Sl3mi- Vi Ha bralki?9 vrsti ka" Cži|ici L^terosebkHToplicdo V^hk^^i^0 Priključi- UkaČ6Vce' ^nce >rizS8>droč-nisi niče. i, za sar naredil. Razvoj se mora uskladiti.« Problem Mlajtinec je bilo divje odlagališče na levi strani ceste proti Ivancem, ki je sedaj sanirano. Mlajtin-ci imajo 186 prebivalcev, Lukačevci pa 60. »Z Lukačevci smo vedno skupaj. Razen, ko se je v Mlajtincih gradila mrliška vežica, za katero bi morali prispevati tudi Lukačevčani, pa niso. Tako bomo imeli sedaj finančni problem, ker bodo gradili svojo mrliško vežico. Ker imajo svoje pokopališče, bomo morali zbrati denar in jo »spraviti skozi« v naslednjih nekaj letih.« Mlajtinci nimajo gostilne in kot edini v občini zvonika. Razvoj pa je šel tako daleč, da si ljudje sedaj želijo tudi tega. »In zato pravijo: Ti si svetnik, ker mislijo, da lahko na sestanek občinskega sveta vzamem torbo, dam zvonik vanjo in z njim pridem domov,« Viktor Časarje dejaven tudi v nogometnem klubu. Igrišče še vedno urejajo, letos pa načrtujejo tudi postavitev reflektorjev. Gasilci šo posebna zgodba: nekdaj so bili enkratni, sedaj pa so jih menda ocenili kot najslabše v občini. Menjava generacij. »Toda tudi oni se bodo morali popraviti, ker ne nazadnje denar priteka tudi tja,« je odločen Časar. In kaj ga najbolj moti? Kot na občinskem svetu ne skriva, problemi kmetijstva. V Mlajtincih je samo še osem ali devet kmetov, ki imajo krave, tako da so sedaj v situaciji, ko je mleka zmeraj več, ker tisti, ki imajo, imajo več, drugi pa dejavnost opuščajo. »Svinjereja pa menda smrdi.« V občinskem svetu me moti edino denar, ki gre za konjerejo. Sami veste, da smo se skregali pri sredstvih za kokoši, ampak tudi kokoš je konec koncev občinska. Saj mene ne moti, da je kdo proti temu, ampak moramo vedeti, da je tudi lastnik farme kmečki zavarovanec, ki ima npr. 5000 kokoši, plačuje vse, kot drugi ASFALTI PTUJ, d. o. o. Svržnjakova 13 2250 Ptuj RAZPISUJE Z ZBIRANJEM PONUDB IZVEDBO DEL PRI GRADNJI ŽELEZNIŠKE PROGE PUCONCI-HODOŠ za naslednja dela: 1. Odriv humusa na deponijo na razdalji do 50 m cca 70.000 m3 2. Nakladanje humusa in odvoz v deponijo do 4 km cca 70.000 m3 3. Izkop zemlje III. kategorije z nakladanjem in odvozom v deponijo do 4 km cca 40.000 m3 4. Prevoz na razdalji do 7 km cca 60.000 m3 Pismene ponudbe za posamezne postavke dostavite na naslov: ASFALTI PTUJ, d. o. o., Svržnjakova 13, 2250 Ruj, do 1. 7. 1999 Informacije po tel. (062)745 919. Družba SLOVENIJALES, Gradbeni material in stavbno pohištvo, d. o. o., Ljubljana, Dunajska cesta 22 divje odlagališče, je sedaj lepo urejena. Viktor Časar: »Če daš denar od turizma drugi občini za hrano, nisi naredil ničesar.« kmetje, in zakaj potem tudi on ne bi bil deležen tega kot preostali. Kateri kmet pa sedaj potrebuje konje? Edino za jahanje. Ampak potem naj se denar ne jemlje iz kmetijske malhe.« Najbolj zgrešena stvar po Časarjevem mnenju pa so ovce: »V Sloveniji imamo že tako ali tako 100 odstotkov preveč mesa drobnice, pa še zmeraj se silimo s to drobnico, zato ker je Smrkolj naredil farmo ovac. In dokler bo on takšen minister, kot je, se bomo pač usmerjali samo v to. On je zapisal v Agendi 2000, da naj se Slovenija razvija »po vzoru alpskih držav«. Ampak ker je minister iz alpskega sveta, tudi But je od tam pa Podobniki pa Ljudska stranka na vladi, se denar usmerja v tisti del. Če bi pa imeli kmetijskega ministra iz kake druge stranke, bi bil že petkrat »štrajk«. Lahko ste prepričani, da bi se takrat kmetijstvo »zrihtalo«. Saj ne bodo drug drugemu kopali oči.« TKi OBJAVLJA za prodajno mesto Murska Sobota, Markišavska ulica 9 prosto delovno mesto KOMERCIALISTA za področje trženja stavbnega pohištva Od kandidatov pričakujemo, da imajo najmanj višjo izobrazbo ekonomske ali lesarske smeri, najmanj eno leto delovnih izkušenj na komercialnem področju, samoiniciativnost, komunikativnost, ustvarjalnost, poznavanje osnov računalništva in veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše ureditve delovnega razmerja za nedoločen čas. Vaše cenjene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj posredujte v 8 dneh od objave na naslov: Mednarodno podjetje SLOVENIJALES, d. d., Ljubljana Sektor za kadrovsko-organizacijske in splošne zadeve 1511 Ljubljana, Dunajska cesta 22 Kandidate bomo b izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 32 24. junij 1999, IBj! motorna vozila OPEL KADET GSI 2.0, zelo dobro ohranjen, prevoženih 80.000 km, nekoliko karamboliran, prodajo. Tel.: 062 661 707 ali GSM 041 753 270. m24242 JETTO diesel, 1,6, letnik 1990, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 31 464. m24244 NOVI VW LUPO 1,0, registriran, prodam. Tel.: 78 183, zvečer. m24255 GOLF diesel, letnik 1988, ugodno prodamo. Tel.: 56 253. KOMBAJN EPPLLE 840 - bunker, ugodno prodamo. Tel.: 56 253. m24272 GOLF, serije 1, obnovljen,- motor brezhiben, registriran do junija 2000, cena 130.000 SIT, prodam. Tel.: 24 907 ali 040 215 459. m24283 GOLF 1.6, letnik 1980, in hrošč-VW 1200, letnik 1974, prodam. Tel.: 041 761 465. m24291 LADO SAMARO, letnik 1993, prevoženih 51.000 km, registrirano do junija 2000, ugodno prodam. Tel.: 61 623. OPELVECTRO 1.6 GL, letnik 1995, 1. lastnik, ugodno prodam. Tel.: 61 623. m24298 RENAULT 4 GTL, letnik 1992, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 26 576. m24304 JUGO 45, letnik 1989, zelo ugodno prodam. Tel.: 78 103. m24314 živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred ne-snostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Čeha, Nedelica, tel.: 72 146. m22897 AKCIJSKA prodaja mladih nesnic že od 350 SIT dalje. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa PODJETJA FARMA PRI MOSTU, d. o. o. m23952 PUJSKE prodam. Satahovci 5c, tel.: 26 456.m24251 PUJSKE prodamo. Tel.: 40 4 11. m24273 PUJSKE prodam.Tel.:22945. m24303 NESNICE lahko naročite: Petanjci 8 -Debelak Marija, tel.: 33 103, Markovci 105, tel.: 52 021, Čentiba 28, tel: 74 289, Črešnjevci 127, tel.: 62 214. NESNICE, 390 SIT/kos, stare 14 tednov, grahaste in rjave, dostavimo na dom. Tel.: 041 420 514. NESNICE, rdeče, grahaste ali črne, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan v Babincih 49 ali dostava na dom. Tel:: 82 401. m24309 posesti TRGOVSKI LOKAL v središču M. Sobote, 45 m2, oddamo vnajem. Tel.: 28 181, po 20. uri. m'24232 VINOGRAD, 5 arov, v Lendavskih goricah z manjšo počitniško hišico naprodaj. Tel.: 21 761. m24235 5.000 m2 ZEMLJE z gradbenim dovoljenjem za mini motel in plačanimi ‘Nepremičnine ‘Nikolaj ‘Kuhar, s. p. nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin: Trg zmage 8,9000 fM. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141255 gS9W: 041 77 32 90,041 773 290 prispevki v Čferdi pri M. Soboti prodam. Tel.: 062 106 145, 041 646 570. m24239 DVOSOBNO STANOVANJE, opremljeno, v M. Soboti, vzamem v najem. Tel.: 062 701 430. m24249 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE z opremo ali brez nje, prodam, tel.: 041 412 246. m24250 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ugodno prodam. Tel.: 27 822. m24253 DVE GRADBENI PARCELI v centru Kapele prodam. Tel.: 069 66 565, zvečer. m24271 GARSONJERO ali enoinpolsobno stanovanje nujno vzamem v najem. Tel.: 22 434, po 20. uri. m24276 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Informacije po tel.: 411 275. m24279 SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 24 237. m24285 PARCELO v M. Toplicah, Rumičev breg, prodam. Tel.: 28 146. m24294 GRADBENO PARCELO v Očeslavcih, velikost 30,5 ara, z gradbenim dovoljenjem, elektriko in vodovodom, cena 1,000.000 sit, prodam. Tel.: 66 575, po 19. uri. m24306 kmetijska mehanizacija TRAKTORSKO KOSO DUBRAVA prodam. Tel.: 421 104.m24233 STEYR, letnik 1956, za rezervne dele in kosilnico Laverda diesel, vozno, prodam. Trubarjeva 90, Krog. m24245 TRAKTOR URSUS 35, registiran, star 14 let, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 56 144, 56 151. m24246 TORPEDO 62 06 C prodam. GSM 041 565 257. m24248 CISTERNO ZA GNOJNICO, 2.200-ali 2.700-litrsko, rabljeno, kupim. Tel.: 49 294, zvečer. m24254 KOMBAJN za sladkorno peso, samohodni, enoredni, z rezervnim motorjem in komplet s hidromotorji prodam. Tel.: 70 707. m24259 TRAKTORSKO VINOGRADNIŠKO ŠKROPILNICO kupim. Tel.: 53 418. m24264 KOMBAJN ZMAJ 133, letnik 1986, kot nov, prodam. Tel.: 83 187. m24267 TRAKTOR 402, z nakladalnikom, prvim, ali brez njega, prodam. Tel.: 062 608 013. m24277 TOSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, enoosno prikolico domače izdelave, mešalnik za gnojevko, krožne brane, plug, klinaste brane, okopalnik za koruzo, APN 6 in GOLF dizel, letnik 1989, prodam. Tel.: 57 193. m24288 UGODNO PRODAJO žitne kombajne -klas dominator 106, klas dominator 86, oba z obema adapterjema, Duro Bakovič, širina kose 2,60, traktor deu-tz, 40 KM, okroglo balirko fiat Agri, odjemalec silaže prodajo. Ivo Rajh, Sporočamo žalostno vest, daje umrl Oto Tušar, gradbeni inženir dolgoletni direktor Javnega vodnogospodarskega podjetja Mura Murska Sobota Ohranili ga bomo v spoštljivem spominu kolektiv podjetja JVGP MURA M. SOBOTA Draženci 24, Ptuj, tel.: 062 781 425 ali mobitel 0609 630 112. m24299 ŠTIRIDELNO KLINASTO BRANO in krožne brane, 24 diskov, IMT, zelo malo rabljeno, prodam. Tel.: 86 078. m24301 FERGUSON 577, 1200 ur, prodam. Tel.: 31 474. m24302 KOSILNICI DIESEL IN BENCIN s sedeži in traktor Steyr 70 serie plus, ugodno prodamo. Fokovci 2, tel.: 44 011.m24310 ELEKTRODVIGALO (flashenzug) tip elektus, 500 kg in traktorsko-frezo Batuje Metalka, tip 155, prodam. Ludvik Horvat, Dankovci 21, Mačkovci. m24311 I KOMBANJ ZA SLADKORNO PESO NEPTUN prodam. Tel.: 76 785. m24318 kmetijski pridelki VINO, po 200 SIT, v litrskih steklenicah ali odprto prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 788 420, 75 877 ali 041 773 370. m24227 VINO, 200 SIT/I, v litrskih steklenicah ali odprto, možna dostava na dom, prodam. Tel.: 788 420, 75 877 ali 041 773 370. m24236 VINO iz Kapelskih goric prodam. Tel.: 66 182. m24275 razno POLPROFESONALNI LIKALNIK NA PARO z likalno mizo na vakuum in 4-li-trskim kotličkom ugodno proda Modno šiviljstvo Dica iz Gančanov. Istočasno obveščajo, da so ponovno začeli s šivanjem oblačil. Tel.: 411 155 ali Modno šiviljstvo Dica, Gančani. LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, naprodaj. Tel.: 063 451 082. m24050 DELNICE Mure in druge odkupujemo po ugodni ceni. GSM: 041 512 428. m24066 MAESTRAL 30 F, čoln s plastično kobilico, originalno petmetrsko prikolico za prevoz čolna, motor za čoln Tomos, 4,5 KM, 180.000 SIT, prodajo. Tel.: 40 378. m24102 KMEČKO GARNITURO (mizo s 6 sto- Voter je dihlaj zemle... enoga žutega lista dejne pod stopinje, tusti žuli list je moje srce ... (Gdrdonyi Geza) V SPOMIN Na Peter - Pavlovo, 29. 6. 1998, nas je zapustil naš nepozabni, ljubljeni Jože Kološa ■ Kološ umetnik fotograf Naj mirno počivle v svoji dragi prekmurski zemli. Hvala vsem, ki se ga spomnijo in obiščejo. Žena Piroška SUPER UGODNO - otroški natikači • 490 SIT, natikači za odrasle • 590 SIT; modni natikači, višji ■ 1990 SIT; topi že za 999 SIT; kratke bluzice - 490 SIT, otroški tridelni kompleti - 1990 SIT; ženski kostimi že za 5.990 SIT - nogavice, otroške ■ 190 SIT; nogavice, za Odrasle • 190 SIT; pampers za novorojenčke samo 1990 SIT. Trgovina Rugelj, Černelavci, Gedero-vska ulica 11, tel.: 32 920. UGODNO-UGODNO-UGODNO! Žaluzije - 2.800 SIT/m2, lamelne zavese -2.800 SIT/m2, rolete ■ 3.500 SIT/m2 - popravilo in rezervni deli. Trgovina Rugelj, Černelavci, tel.: 32 920. II) in veliko vitrino, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Rakičan, Prešernova 28, tel.: 24 387. m24256 30 ČEBELJIH DRUŽIN Z AŽ PANJI ali brez njih prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 064 471 866. m24265 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 8. razreda OŠ Bučkovci, šol. leto 1965/66, na ime Mihael Bo-hanec, Moravci 1. m24268 VELIKA IZBIRA PIANINOV, HARMONIK in servis harmonik (popravilo). Trgovina Zvok, Gančani 115 c, tel.: 411 111. m24281 LESENE VINSKE SODE - 350 I, 220 I in 120 1, dobro ohranjene, prodam. Tel.: 32 907. m24312 delo DELO DOBITA natakarica in dekle z veseljem do dela v gostinskem lokalu. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 43 121. m24296 KUHARJA z delovnimi izkušnjami zaposlimo. GSM: 041 562 644. m24284 TAKOJ ZAPOSLIMO KUHARJA ali pripravnika, (do 25 let), plača od 100.000 SIT dalje, hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. m24286 PICERIJA TAKOJ ZAPOSLI KUHARJA ali'priuči fanta, ki ima veselje do kuhinje. Hrana in stanovanje v hiši. GSM: 041 672 278. m24287 SEZONSKO DELO na kmetiji za študente - hrana, pijača in prenočitev zagotovljeni. Tel.: 60 011. m24295 IŠČEMO DEKLE za delo v strežbi. Tel.: 43 109. m24300 NATAKARICO ali pripravnico za strežbo v kavabaru iščemo. Tel.: 63 340. m24317 srečanja NEMŠKI TEHNIK, 37 let, 167/58, ločen (z otroki), išče mlado žensko prijetnega videza za druženje v prostem času. Možna resna zveza. Obvezno pasivno znanje nemščine. Želi se naučiti slovenščine (prekmurščine). Tel.: 0049 172 239 00 26 ali 069 121 516. m24252 45-LETNI PRESKRBLJEN PREKMUREC s hišo išče iskreno žensko, ki bi prišla k njemu. Tel.: 062 229 75 79. m24307 storitve TENDE-MARKIZE-ŽALUZIJE LAMELNE ZAVESE, SCREEN, PLISEJI IN ROLIJI. TIP BIRO LJUTOMER, (mestna hiša-atrij), tel.: 81 772, 84 052 m22441 NEMŠČINO IN SLOVENŠČINO za osnovne in srednje šole uspešno inštruiram. Tel.: 61 154. m24308 H/TRO, PREPROSTO IN CENEJŠE TRGOVANJE BORZNO POSREDNIŠKA^ Kocljeva ul. (zgradba SOBOTA- TEL.: 35 630 FAKS: 35 641 PLINSKE INSTALACIJE. gretje, Vodomont ■ ■ . 522 in 79 646.H12369) NOTRANJE STROJNE 0 tetno opravljam. Tee m24289 . PODJETJA! Samost^ Kmetije! Zasebniki! ročne in dolgoroc. nep^ me (posojila, s^ennT42l2,,: sredstva). Kličite m24290 ’ svetovanje RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE PROGRAMSKA OPREMA Slovenska 42 tel/faks: (069) 37160 HTTP://WWW.B2MB.SI RAČUNAu KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRŠI /J BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 PLAČILO TUDI NAVEC OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA^ TEL. & FAX: (O6‘>) 32 802, ■1000 MURSKA Kar je v srcu nikoli ni zato si še vedno z . vse do konca naših 25. junija bo minilo Pe ^11^ 1 od takrat, ko nas je za bjCa draga mama, tašča m A Kristina Ho^an Hvala vsem, ki se je še spominjate, se ustavite in ji prižgete svečko spomina- Vsi tvoji, , ki smo te imeli radi in te pog^^ zahvala Marija roj. VidonJa Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sor compang 4 rp a Staneta Rozmana 3 A ZA 9000 M. Sobota BARBELd. o. o. Staneta Rozmana 3, 9000 M. Sobota Tel.: 069 35 930 KFK I cooloclothes OPTIKA PAVLIČ Zdenka PAVLIČ, s.p. Št. Kovača 16,9000 M. Sobota, tel., faks: (069) 32 119 ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA Stefan Titan sjn BAKOVG - VRTKA 19 • 9000MURSKA SOBOTA TeL/Ta*. 1069) 43 3W Danica Belec s. p., Mladinska ul. 4, Bakovci, 9000 M. S., Tel., faks: (069) 439 060 Ljutomer Z območja UE Ljutomer so za šolsko leto 1999/2000 razpisali le eno kadrovsko štipendijo (ZD Ljutomer). Na območju UE Gornja Radgona je razpisanih osem kadrovskih štipendij, na območju UE Lendava 29 in na območju murskosoboške UE 33 kadrovskih štipendij. Skupaj torej 71. Kje so časi, ko je razpisalo skoraj toliko štipendij eno samo večje pomursko podjetje?! (F. KI.) Doma: Zelena 1, 9000 Murska Sobota, tel.: 069 22 680 SGP POMGRAD, d. d., Štefana Kovača 10, Murska Sobota vabi k sodelovanju: 1. diplomirane inženirje gradbeništva 2. inženirje gradbeništva 3. gradbene tehnike 4. gradbene delovodje Od kandidatov pričakujemo ambicioznost, samoiniciativno3 in veselje do dela. S kandidati nameravamo skleniti delovno razmeri®za nedoločen čas, kandidati so lahko tudi pripravniki-Prijave pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na sed®2 družbe Štefana Kovača 10, Murska Sobota. Sg JELOVICA ■ MALI OGLASI - * Lesna Industrija d.d., Škofja Loka, tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261, http://www.Jelovlca.sl E- mali: lnfo©jelovlca.sl Hrastova In smrekova MASIVNA VHODNA VRATA s trikratno varnostno zaporo In širok Izbor oblik, materialov In površinskih obdelav NOTRANJIH VRATNIH KRIL Vam omogoča ustrezno oblikovno povezavo vhoda In notranjih prostorov. NV BAROK P1 OKNA JELOTERM - Izdelana Iz najboljših materialov -različnih oblik In dimenzij - elokslran pokrlvnl odkapnl profil zaščiti najbolj Izpostavljen del okna pred vremenskimi vplivi ■ odlična toplotna In zvočna Izolacija odlična okna nagrajena z znakom KAKOVOSTI v graditeljstvu Stanovanjska hiša ERIKA MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1d (BTC), DISKONT UNIVERZAL,- Križevci pri Ljutomeru, - Ljutomer, tel.,faK(069)8*4* 0$^ Radio Murski val in gasilsko društvo organizirata v soboto, 10. julija 1999, ob 14.00 ob jezeru območno tekmovanj e ZLATA HARMONIK^ Markišavska 24, 9000 Murska Sobota, tel., faks: 069 27 005 onno/ ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE PRIJAVNICA , rojen naslov: bom na tekmovanju za Zlato harmonika zaigral: | ritem naslov skladbe ritem naslov skladbe Seznanjen sem s pravili tekmovanja. podpis Kraj In datum Olga Lazar Čopova 8 9000 Murska Sobota Telefon. 069/31-696 CVETLIČARSTVO, VRTNARSTVO NARCISA Šadl Helenca Cankova 6a, 9261 Cankova, 8 (069) 40 082 Alojz Bojnec Filovci 29, 9222 Bogojina ® 069 47 034 Podpisani FLORA CVETLIČARNA LIDIJA GVORFI M. Sobota, Lendavska 13c, tel.: 069 / 32 990, stan.: 069/ 31 495 telefon doma: Je NAPOVEDNIK Jorihv razstave riiiotvoritm 4 *Un'Ja’ °b 18‘ uri bov soboški gale- ^agnainVai61^3^3 BrandstaHerja, Petra 9na ln Valentina Omana koncert •V četrtek 54 , .. hiše v Ljutnm ' UniJa’ ob 2030 bo v atriju mestne okteta in MPzecv^°nCertn' Ve°er Liutomerske9a 'V nedeljo 97 Ven\ KQ|>ipasa v’g Rluni*a’ °b 19- uri bo na dvorišču stra G. Rad ad9°n' koncert pihalnega orke-odpade ^°na’ ob slabem vremenu koncert Slasba * Petek 25 i ^ijivNasn- k3’ °b 15’ uri bo na turistični h godcev W obmo^no srečanje ljudskih pevcev Jjomba s°boških dnev'h h|,'n za^avn'b prireditev ob letošnjih boških umstnS°bota si lahko ogledate likovna dela teria, petra Kr 'k°V’ 'n sicer dela Karla Brandstat-Vsoboškem aWa9na in Valentina Omana. Ustavo PnL.9radu si 'ahko ogledate tudi Stalno st*e je na ajlnskega muzeja. Poleg stalne pobega srPH?ed tud' stalna likovna razstava Od jeodnrf Le9a veka do modernizma. °d torka d° petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so na ogled slike Gorana Horvata. - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. -V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del Vladimirja Potočnika in Vladimirja Potočnika ml. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava slik Endreja Gonterja. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnih del Bože Godec. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Jože Špilak. ^bliski zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota *°STA DELOVNA MESTA l>°Elavec ■ DELA s pogoji za zasedbo S. Oklica čas ’ CRensovci ^vIN Sijoči LN A B|strica PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba___________________ l-ll HI-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 4 6 1 3 17 31 Kino Park Murska Sobota V četrtek in soboto ob 18.00 ter v nedeljo ob 18.00 in 20.00 bo na sporedu ameriški akcijski film Maščevanje, v soboto ob 20.00 pa bodo zavrteli slovensko komedijo V leru. Kino Gornja Radgona V petek ob 19.00 in 21.00 ter v nedeljo ob 18.00 bo na sporedu slovenski akcijski triler Patriot, v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 20.00 pa bo na ogled ameriški psihološki triler Osem milimetrov. Kino Ljutomer V soboto, 26. junija, si lahko ogledate film Mesto teme, v nedeljo, 27. junija, ob 18. in 20. uri pa bo na sporedu Past za starše. BRUPIAČEN KUC - VSAK DAN 00 12* DO 30' AKADEMSKI GLASBENIK Delimo vstopnice za kino Največ znanja o angleških filmskih režiserjih je pokazala Monika Makovec iz Murske Sobote (Ciril Metodova 17). Čestitamo! Novo nagradno vprašanje pa se glasi: Dopolnite naslov filma Točno... Odgovor: Kupon Št. 25 Odgovore pošljite do 29. junija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAJBOLJŠIM SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. LIVIN’LA VIDA - Ricky Martin 2. LOOK AT ME - Geri Halliwell 3. DOVE LAMORE - Cher 4. PALIM SE NA TEBE - Davor Radolfi 5. WHISKEY IN THE JAR - Metallica 6. HUMAN - The Pretenders 7.1 WANT IT THAT WAY - Backstreet Boys PREDLOGI: MY STRONGEST SUIT - Špice Girls CANNED HEAT - Jamiroquai BEAUTIFUL STRANGER - Madonna LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. VZEMI ME VETER - Nuša Derenda 2. NAJ PADA ZDAJ DEŽ - FoxyTeens 3. SPOMIN - Damjana Golavšek 4. NISEM SE ODLOČIL - Nikola 5. PEPELKA - Nude 6. BEL GALEB - Marjan Zgonc 7. PRESPIVA MED GALEBI - Ritem planet PREDLOGI: DOBRO JUTRO, DELOVNI LJUDJE - Babaloo band ČUTIM TE - Sanja Mlinar POLETNA PRAVLJICA - Supernova LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. SANJE - Ans. Petra Finka A^Pit katpn Ocen čas 6 murska «\lt A’ T|šina slo- AClJA' TIŠINA IiAa3® izpit'? ' d6lov- K % »ETd n °®-99 (Al T bako! ^SOBOTA e oskRb. jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 06. 99; SPLOŠNA KMETIJSKA ZADRUGA KMETOVALEC Z. B. O. SKZ KMETOVALEC LJUTOMER, KOLODVORSKA ULICA 999, LJUTOMER EKONOMSKI TEHNIK PRODAJALEC REZERVNIH DELOV; določen čas 6 mes.; do 25. 06. 99; FLAMIN MS D. O. O., INDUSTRIJSKA 1, MURSKA SOBOTA EKONOMIST FINANČNI REFERENT I.; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; do 25. 06. 99; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 29. 06. 99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS, GENTEROVCI 8B, DOBROVNIK -DOBRONAK ZDRAVSTVENI TERAPEVT IZVAJANJE, PLANIRANJE IN ORGA-NIZ. OSNOVNE IN SPEC. ZDRAV. NEGE, IZVAJAN. MED. TEHN. POSEGOV, KORDINIR. ZDRAV. PREGLEDOV VAROVANCEV; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POKLIC VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; do 25. 06. 99; DOM LUKAVCI P. O., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 25. 06. 99; OSNOVNA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4, TIŠINA; št. del. mest: 2 PROFESOR ZA NEMŠKI JEZIK PROFESOR SL-NE; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 25. 06. 99; OSNOVNA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4, TIŠINA PROFESOR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE; določen čas 12 mes.; do 29.06.99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS, GENTEROVCI 8B, DOBROVNIK - DOBRONAK UČITELJ MATEMATIKE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno m Pisno, madžarski jezik - sno; do 29 06. 99; DVOJEZIČNA SREDNJA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 82, LENDAVA - LENDVA UČITELJ MATEMATIKE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 29. 06. 99; DVOJEZIČNA SREDNJA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 82, LENDAVA - LENDVA PROFESOR OSNOVE TEHNIKE IN PROIZVODNJE PROFESOR TH IN Fl; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; Družinsko stanovanje; do 25. 06. 99; OSNOVNA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4, TIŠINA PROFESOR DRUŽBENOMORALNE VZGOJE UČITELJ BIOLOGIJE, KEMIJE Z DOPOLNJEVANJEM GLASBENE VZGOJE; nedoločen čas; do 29. 06. 99; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA VLAJ LAJOS, GENTEROVCI 8B, DOBROVNIK-DOBRONAK AKADEMSKI GLASBENIK PR. ZA KLAVIAT. INST. UČITELJ KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI; določen čas 12 mes.; do 25. 06. 99' GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA - LEN-DVA UČITELJ KLAVIRJA; nedoločen čas; do 25 06. 99; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA GODALA UČITELJ KITARE; nedoločen čas; do 25 06.99; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA UČITELJ VIOLINE; nedoločen čas; do 25 06. 99; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA-LENDVA PROF. SPECIALIST ZA TELESNO VZGOJO UČITELJ TROBENTE; nedoločen čas; do 25 06. 99; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA UČITELJ KLARINETA; nedoločen čas; do 25 06. 99; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA UČITELJ FLAVTE; nedoločen čas; do 25 06.99; GLASBENA ŠOLA LENDAVA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA ZA KLAVIR IPD. UČITELJ KLAVIRJA IN NAUKA O GLASBI DISLOCIRANI ODD.VERŽEJ Z DOPOLNJEVANJEM NA MATIČNI ŠOLI; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 25. 06. 99; GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER, PREŠERNOVA ULICA 8, LJUTOMER ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADINSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN REP. SLOVENIJE,3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 10. 07. 99; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, MURSKA SOBOTA; (*) ZNANJ Borza znanja je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: - gospa potrebuje inštrukcije za statistiko; - ponujajo se informacije vsem, ki kakorkoli potujejo v Rusijo; - ponujajo se informacije o zaščiti dokumentov pred ponarejanjem in prirejanjem. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. KREKOVA BANKA ČE STE SE ODLOČILI ZA PRODAjO VAŠIH DELNIC, KI STE JIH PRIDOBILI Z ZAMENJAVO ZA LASTNINSKE CERTIFIKATE, LAHKO TO STORITE PRI NAS. PRIJAZNO VAM BOMO SVETOVALI IN POMAGALI IZPOLNITI NAROČILO ZA PRODAJO DELNIC, KI KOTIRAJO NA LJUBLJANSKI BORZI. PE MURSKA SOBOTA, UL Arhitekta Novaka 13, Tel.: (069) 30000 www.krekova-banka.si 2. LJUBEZEN - Primorski fantje 3. GLASBA JE MOJE VESELJE - Ans. Janeza Goršiča 4. POLKA ZA PRIJATELJE - Petovio 5. NAJIN KRES - Vasovalci 6. SPET SMO SE SKUPAJ ZBRALI - Ans. bratov Poljanšek 7. PESEM JE PRI NAS DOMA - Ans. Franca Flereta PREDLOGI: MOJA DOLINA - Ans. Šibovniki JE ŽENA HIŠNI GOSPODAR - Ans. Marjana Kočevarja KLOBUK, KLOBUK - Ans. Tornado Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 1. julija 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon st. 25 - glasujem za skladbo I NSTSNMV: | I 7 VELIČASTNIH: 1 ’ GLASBA I | NAŠEGA SRCA: / I Ime in priimek ter naslov:________________________________ I I I I I I-------------------------------------------------------------1 PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Na več kot 270 poštah po vsej Sloveniji lahko odprejo žiro račune fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki, društva in civilno pravne osebe. Informacije na tel. št. 061/174 1207, 062/228 8247, ' 063/425 2712 Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica M. Sobota Tržnica G. Radgona Prodajalna Ljutomer Jabolka 250 180 150 Hruške 450 400 400 Pomaranče 220 220 240 Lubenice 150 160 189 Rdeče grozdje 750 700 750 Limone 250 260 280 Banane .. 120-180 ........... 160 200 Kivi 400 350 600 Nektarine 550 450 450 Kumare 200 260 245 Solata, kristalka 250 200 250 Breskve 250 360 450 Jagode 500 450 400 Cvetača 350 260 200 Zelje 150 130 120 Suhe slive - ... 600 600 Belo grozdje 750 600 700 Mladi krompir 100 120 120 Orehi, jedrca - - ......... 990 Paradižnik 250 260 250 Paprika 400 460 400 Mlada čebula 300 200 259 Stara čebula 120 150 120 Česen 400 450 450 Češnje 500 500 300 Korenček 250 220 240 Peteršilj 500 450 400 Stari krompir - - 50 Fižol - 300 300 Marelice 400 360 500 ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 22. 6.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 22. 6. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,1175 14,1212 14,2491 Francija 1 29,6149 29,6227 29,8910 Nemčija 1 99,3241 99,3500 100,2500 Italija 100 10,0327 10,0353 10,1262 Švica 1 121,6641 120,4411 122,7598 ZDA 1 187,4564 187,0370 189,6798 Sprejemanje gotovine od pravnih oseb Pravne osebe obveščamo, da smo začeli sprejemati gotovino skladno s prenosom plačilnega prometa v banke. Opravljamo: -sprejemanje gotovine v vseh bančnih enotah, -prevzem gotovine in čekov na vaši lokaciji, -storitve dnevno-nočnih trezorjev v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru. Podrobnejše informacije dobite na sedežih poslovnih enot v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru ali po telefonu 154 216. V dvoje je lepše Le kje sta se srečala komercialistka Karmen Žuman iz Ključarovec in avtomehanik Stanislav Dragovič iz Sivice pri Čakovcu? Tam, kjer se v današnjem času shajajo mladi: v diskoklubu! Bilo je v marcu 1991. leta. Karmen se je pridružila kolegicam iz Prlekije in zapeljale so se »na disko« v Vratišinec v Medžimurje, saj takrat v naših krajih še ni bilo takih glasbenih zabavišč, kot jih imamo danes, pač pa so glasbo vrteli le v vaških domovih. Kaj kmalu se je dekletom pridružil Stanislav in začel osvajati - Karmen. Simpatije so bile obojestranske. Postavnega mladeniča, ki je nato začel prihajati ob koncu tedna v Ključarovce, so pri Žumanovih lepo sprejeli. Kakšno leto pomurska banka Pomurska banka d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke potem pa sta začela živeti kar skupaj. V letošnjem maju sta se zaljubljenca odločila za poroko. Civilni obred je bil na matičnem uradu v Ljutomeru, zakrament sv. zakona pa sta si podelila v župnijski cerkvi v Križevcih pri Ljutomeru. Njej je bila priča kar sestra Katja-, njemu pa je bil priča kolega Stjepan. Nevesta je nosila belo poročno obleko z dolgo vlečko, ki jo je držala svatevca Simona. Gostija je bila v gostišču Bobnjar v Veržeju, ob odlični glasbi ansambla Špik in petju pevke Maje pa se je zabavalo 90 svatov iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije. Mladoporčenca sta si uredila stanovanje v Žumanovi veliki stanovanjski hiši. Otrok še nimata, pač pa je povedala Karmen, da načrtujeta družino. Oba sta sicer polno zaposlena z delom v službi. Karmen dela v ljutomerski turistični agenciji Lotos in včasih tudi spremlja skupine izletnikov. To ji je tudi neke vrste konjiček. Stanislav, ki je bil nekoč nogometni vratar v nekem medžimurskem klubu, je še naprej velik ljubitelj nogometa, saj hodi na razne tekme, spremlja pa tudi uvrstitve slovenskih in hrvaških ligašev. On je po horoskopu dvojček, ona lev(inja). - Š. S. VESTNIKOV KOLEDAR Rože, rože 25. junij, petek, dan državnosti 26. junij, sobota, STOJAN 27. junij, nedelja, EMA 28. junij, ponedeljek, HOTIMIR 29. junij, torek, PAVEL, PETER 30. junij, sreda, EMILIJA Ljudje, ki se vozijo po cesti Spodnji Ivanjci-Gornja Radgona, ne spregledajo velikega in cvetočega kaktusa na domačiji Marije Strah na Ptujski Cesti: ustavljajo se, fotografirajo ... Tudi podpisanemu je pogled zastal na njem. Marija, upokojena šivilja, je povedala, da je kaktus pobrala na smetišču, ga odnesla domov in poskrbela zanj. Lani, ko je bilo manj dežja, jo je nagradil s 120 cvetovi; letos, ko je kar velika moča, pa ima »samo« 80 cvetov. Tudi to je veliko. Sicer pa za kaktus skrbijo tudi hčerka Ida in vnukca Helenca in Gregor. - Foto: L. Kramberger Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota, tel.: 31 975 ZA POROKO VAM UREDIMO VSE OD A DO Ž. Zadnje novice Zbil pešca in izginil V torek, 22. junija, ob 22.10 je oplazil neznani avtomobilist, ki je vozil preblizu desnega roba vozišča, v Noršincih pri Ljutomeru pešca Darka Š., ki se je zato tele- sno poškodoval. Na avtu se je odtrgalo vzvratno ogledalo. Policisti prosijo vse, ki bi kaj več vedeli o storilcu prometne nesreče oziroma njegovem avtu, da pokličejo po telefonu številka 113. V noči na 22. junij je nekdo prerezal žično ograjo okrog nakupovalnega središča MS v Ljutomeru in z dvorišča ukradel dva motokultivato-rja- znamke Gorenje Muta. Prisvojil si je tudi kosilnico, ki jo je mogoče priključiti na motokultivator. Skupna škoda znaša 700.000 tolarjev. Zaradi pregretja stikala je v torek- ob 21.40 zagorelo na solarnem bojlerju, ki je postavljen na stanovanjski hiši v Župnančičevi ulici v Radencih. Še dobro, da so hitro posredovali gasilci PGD Radenci - Boračeva in ogenj pogasili. Pa vendarle: škode je za 300.000 to- larjev. SSI KaDČCVCI - V Domu duhovnosti sv. Benedikt v Kančevcih bo tudi v poletnih mesecih zelo živo, saj so že oziroma še bodo duhovne vaje za fante in deklice od 5. do 8. razreda; kmalu bodo imeli tako duhovno poglobitev ministranti; napovedana je likovna kolonija za otroke, jezikovni počitniški teden za otroke in mladino pa teden duhovnosti pod naslovom Zorenje za daritev, meditacije in sprostitve za slovenske družine. Imeli bodo tudi duhovne vaje za posamezne stanove. (J. Ž.) Cerkvenjak - v Cerkvenjaku je nekaj dni ustvarjalo 23 mladih slikarjev, ki sta jih strokovno spremljala akademski slikar Bogdan Čo-bal iz Maribora in Konrad Krajnc iz Lenarta. Kot tematiko slikanja si je izbrala večina motive iz cerkvenjaškega središča in tamkajšnjo arhitekturo. Najboljša dela bodo mladi umetniki iz Lenarta, Benedikta, Cerkvenjaka in Voličine razstavili jeseni v galeriji Konrada Krajnca pri Lenartu. (F. Br.) NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Datum nriiave’ _____________________________________________.____ zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota vaša spremljevalca skozi podobe življenja ‘ " ■ ■■ \ ’ ’ ■' X: - f -..T' : ' '' Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj je doživel cenz°^cp55e-njegovodelojena^ P gel Vito Gyorek, k' iS bral aparat m P°skP daj8 filme. Očitno je 1»^ bil na javni PU^Lgjnrf-da v teh časih fu*^ danje funkcije len'® bapo-trepet, pred kateri klekati. *** Kljub obilnemu deze^u , le niso toliko nar anvBa odplavile hrast, po nuti, proti Otoku Ižakovcih. *** Upravitelj lendavsk®| darstva v senci Levo krilo jetejd(rf Po »na««* d,tj LOS-ui«*^ dobro sP^Se^ cijo na igriščun Z ponovni ign Pa *** p/ Ker pri Pod^^ Radenske m j ta ToP^a g. Flegarja- V|jo d odločili-da pAlijo" pako^^ priznanji KS za izkazano tajnik KS Kape^ ** , -jdi11 Radgonsk'^^ razočaram-k Balazka m P oSoi’'' konkurenci p—:. Viktor nikjeP^^^ kandidat z ja, že i4aV ' de h'p bo^os^ Lebar, kued° eto /- nji- kes®^/