RAZISKOVALNA SKUPNOST . OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA •¦¦.'.- Ljubljana, 12. 11. 1985 . Uresničevanje sprejetih sklepov in stališč o raziskovalni dejavnosti z analizo dohodkovnih odnosov med raziskovalnimi in proizvodnimi organizacijami združenega dela v občini Ljubljana-Šiška A. URESNIČEVANJE SPREJETIH SKLEPOV IN STALIŠČ O RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI Skupščina občine Ljubljana-Šiška je v januarju 1984 obravna-vala gradivo »Aktualna vprašanja Mestne raziskovalne skupnosti Ljubljana in oblikovanje raziskovalnih programov za potrebe Ljubljane«, ki je bilo v programu skupščine mesta Ljubljane. V svojih stališčih in sklepih je izpostavila ztasti problematiko razvoja inovacijske dejavnosti, povezovanja med raziskovalnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami ter sodelovanja uporab-nikov pri razvoju raziskovalnih programov in izkoriščanju rezulta-tov raziskovalnih nalog. V skladu s stališči občinske skupščine, kakor tudi stališči skup-ščine mesta Ljubljane, je raziskovalna skupnost občine usmerjala svoje napore predvsem na naslednja področja: — vprašanje kadrov v raziskovalnih in drugih organizacijah združenega dela, — povezava stroke z znanostjo, - . — nagrajevanje inovatorjev v organizacijah združenega dela, — spremljanje inovacijske dejavnosti, — analiza dohodkovnih odnosov v organizacijah združenega dela med raziskovalci in proizvodnimi organizacijami. 1. Kadri V letu 1982 smo imeli v občini Ljubljana-Šiška registrirani dve raziskovalni organizaciji, in sicer v Leku in Inštitutu za turbinske stroje. Postopoma so se začeli procesi ustanavljanja novih razi-skovalnih TOZD oziroma sektorjev, tako da imamo danes šest registriranih raziskovalnih organizacij. Zaradi dejstva, da je registracija raziskovalne organizacije imela za posledico ludi vzpostavitev raziskovalne strokovne strukture, se je število delavcev z izobrazbo močno povečalo (podrobnejše podatke glej: Analiza ...). Veliko število delavcev, ki delajo na področju raziskovanja pa še ne pomeni absolutne rešitve za prestop v višjo obliko dela, saj gre za proces, v katerem se v nekaj letih preko oblik usposablja-nja, potrjevanja samostojnosti pri delu, kakor tudi z utrjevanjem ter širšim priznavanjem raziskovalne organizacije šele ustvarjajo pogoji za njihovo afirmacijo. Zato je treba v tem smislu ugotoviti, da gre razvoj kadrov v pravilno smer. Resda so prisotne fluktu-acije, predvsem mlajših raziskovalcev, kar je normalen proces (človek išče svoji podobi in znanju ustrezno delo) uveljavljanja novih strokovnjakov. Med starejšimi raziskovalnimi kadri pa te fluktuacije ni opaziti v tolikšni meri. Da bi raziskovalni kadri pridobili tudi sodobna znanja, se bo občinska raziskovalna skupnost zavzemala predvsem za nasled-nje oblike izpopolnjevanja znanja: — preko ustanavljanja krožkov kakovosti, v katerih naj bi čim več mladih strokovnjakov razvijalo svoje znanje in ga posredovalo neposrednim proizvajalcem, — organizirala v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije funkcionalno izobraževanje iz tistih tehnoloških novosti, ki zaradi problemov pri transmisiji znanja v organizacije združenega dela niso znani širšemu krogu raziskovalcev, ob tem pa se bomo mora-li, močneje kot doslej, nasloniti na poslovodne kadre v OZD. 2. Povezovanje med znanostjo in prakso Na tem področju so se v zadnjem času izboljšali pogoji medse-bojnega sodelovanja. Medtem ko po pedagoški strani vse pogo-steje opažamo sodelovanje med organizacijami združenega dela ter med visokošolskimi izobraževalnimi organizacijami v zvezi z izborom tem za doktorske disertacije, magistrske naloge in dip-lomske naloge, pa se v povratni smeri vse pogosteje pojavlja sodelovanje visokošolskih učiteljev v razvojno raziskovalnem delu organizacij združenega dela. Cetudi to velja v precejšnji meri bolj za tehnične poklice in sode-lovanje v razvoju nove tehnologije, pa so že prisotne oblike sode-lovanja na področju družboslovnih ved. Že v osnovnem šolstvu, še bolj pa kasneje v usmerjenem izo-braževanju, so v naši občini zelo aktivni klubi mladih tehnikov ter druge oblike združevanja mladih v tehnične poklice. Občinska raziskovalna skupnost sicer vsako leto financira del sredstev za pokritje nekaterih stroškov, vendar ni opazno večje sodelovanje med razvojnimi enotami organizacij združenega deia ter med temi klubi. Zato se bo rnorala občinska raziskovalna skupnost priza-devati, da z raznimi oblikami razstav, demonstracij in drugih oblik prezentacije vzbudi tudi pri organizacijah združenega dela interes za medsebojno sodelovanje. To je pomembno zategadelj, ker se bodo dijaki iz usmerjenega izobraževanja vključevali v vse oblike dela v organizacijah združenega dela po končanem usposablja-nju, zato bi bila predhodna povezava med njimi in OZD samo izboljšanje izobraževanja. 3. Nagrajevanje inovatorjev Občinska raziskovalna skupnost je temu problemu namenila posebno akcijo, katere rezultati so razvidni \z analize stanja na področju dohodkovnih odnosov v občini Ljubljana-Šiška. Slo je namreč za realizacijo sporočila, ki smo ga skupno s klubom samo-upravljalcev ter v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom občine Ljubljana-Šiška prenesli delegatom 16. srečanja »Rdeči prapor« v Kragujevcu letos februarja. V tej analizi se iz odgovorov na ankete in intervjuje s predsedniki delavskih svetov ter s poslo-vodnimi organi v OZD kaže, katere oblike nagrajevanja so vse prisotne v OZD. Zato v tem sestavku ne bomo obširneje poročali o izvedbi tega sklepa. Velja pa potrditi, da se v organizacijah združenega dela odvija nagrajevanje inovatorjev po pravilnikih, ki so jih sprejele same OZD. Zato da bi bil poenoten postopek nagrajevanja, pa je občinska raziskovalna skupnost pripravila predlog poenotenega pravilnika o nagrajevanju inovatorjev, ki ga bo ponudila organizacijam združenega dela, če bodo to hotele. Pravilnik je v izdelavi. 4. Spremljanje inovacijske dejavnosti Že nekaj let skupščina občine Ljubljana-Šiška ob svojem občin-skem prazniku, kakor tudi občinska raziskovalna skupnost pode-Ijujeta nagrade najboljšim inovatorjem za preteklo leto. Ocenjujemo, da se je ta obiika, kljub nekaterim začetnim teža-vam, pokazala kot dobra. Vsako leto dobimo vse več predlogov za nagrade in priznanja, kar pomeni, da smo končno le prebili tisti obroč nezaupanja, ki je bil prisoten ob predlaganju nagrad inova-torjem. V okviru občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Šiška deluje odbor za inovacije, medtem ko je pri občinski konferenci SZDL oblikovan svet za znanost. V občinski raziskovalni skupnosti pa obstoji odbor za razvijanje inovativnega dela. V posameznih akcijah prihaja do kontinuiranega dela vseh treh teles, kar se je doslej pokazalo za koristno. Z občasnimi akcijami (ankete, vprašalniki, poglobljeni intervjuji) poskušamo izmeriti utrip tega dela v organizacijah združenega dela. Dosedanji rezultati (ki so objavljeni v analizi stanja na podro-čju dohodkovnih odnosov) so podrobneje obrazloženi problemi. Eden od pomembnih problemov je ta, da v naši občini še ni zaži-vela množična inovativna dejavnost kot eden od osnovnih pogojev večje aplikacije znanja v neposredno prakso. Na 16. seji CK ZKS, ko je bilo govora o opiranju na lastne sile, je bila omenjena množična inovativna dejavnost, kot eden od pogojev opiranja na lastno znanje. Zato bomo morali v nadalje-vanju te akcije uveljavljati v organizacijah združenega dela naše občine predvsem naslednje metodologije razvijanja množične inovativne dejavnosti: KIP — krožki za izboljšanje poslovanja, ki se oblikujejo v orga-nizacijah združenega dela po metodologiji, ki jo je razvil Zavod za produktivnost dela, ki je izšla pri Gospodarskem vestniku leta 1985. USOMID — usmerjena, sistemska in sistematična, organizirana množična inventivnost in inovativnost pri delu, za katero je meto-dologijo izdal pod naslovom »Usposabljanje za ustvarjalnost« Ekonomski center Maribor 1983. Sicer pa je bilo več obrazložitev teh dveh oblik inovativne dejavnosti obrazloženo v Gospodarskem vestniku št. 6., 7., 8., 9., 10./1984 ter v Gospodarskem vestniku 36/85. Naloga občinske raziskovalne skupnosti v naslednjem srednje-ročnem obdobju bo torej v tem, da bomo po posameznih večjih organizacijah združenega dela predstavili metodologijo za uvaja-nje množične inventivne dejavnosti ter spremljali delo krožkov za izboljšanje kakovosti poslovanja. Občinska raziskovalna skupnost Ljubljana-Šiška združuje 64 odstotkov prispelih sredstev v okviru mestne raziskovalne skup-nosti za programe, ki so skupnega pomena. Z ostankom sredstev, ki je po odbitku 10 odstotkov za potrebe Raziskovalne skupnosti Slovenije, pride za razvoj vseh oblik dela le 26 odstotkov sredstev. Ne glede na to pa se v predsedstvu občinske raziskovalne skup-nosti trudijo večino teh sredstev nameniti razvoju nove znanosti, s tem da podpiramo talentirane občane pri izdelavi magistrskih nalog in doktorskih disertacij, da podpiramo mlajše kadre, ki so organizirani v klubih in društvih, kar bi z drugimi besedami po-menilo, da gre večina sredstev prav za oblike vzpodbujanja novih inovacijskih dosežkov. B. ANALIZA STANJA NA PODROČJU DOHODKOVNIH OD-NOSOV MED RAZiSKOVALNIMI IN PROIZVODNIMI ORGANI-ZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA Klub samoupravljalcev občine Ljubljana-Šiška je bil nosilec sporočila 16. srečanja samoupravljalcev »Rdeči prapor« v Kra-gujevcu v začetku letošnjega leta. Sporočilo je nosilo naslov: »Urejanje dohodkovnih odnosov med naročniki in financerji razis-kovalnih dosežkov ter raziskovalnimi organizacijami.« Takoj pa moramo poudariti, da so se takšna sporočila pojavila tudi s strani nekaterih drugih nosilcev iz Slovenije ter tudi iz drugih republik. Sporočilo je bilo ugodno sprejeto in objavljeno v končnem doku-mentu 16. srečanja »Rdeči prapor«. Glede na takšen razplet in da bi v sami občini preizkusili, kakšno je stanje na področju dohodkovnih odnosov med raziskovalnitni in proizvodnimi organizacijami, smo občinska raziskovalna skup-nost in občinski svet zveze sindikatov Ljubljana-Šiška izvedli anketo med organizacijami, ki so registrirane kot raziskovalne organizacije v smislu določil zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 35/79). Tako smo z anketo zajeli naslednje OZD, ki so registrirane kot raziskovalne organizacije: 1. Inštitut za turbinske stroje — samoupravna delovna orga-nizacija 2. Lek Ljubljana — TOZD Razvoj in raziskave 3. TZ Litostroj — TOZD Inštitut za raziskave, razvoj in projek-tiranje 4. Iskra Avtomatika — TOZD Razvojni inštitut 5. Donit Medvode — TOZD Inštitut 6. Iskra — Center za elektrooptiko Poleg spredaj navedenih OZD (glavni namen raziskave se je nanašal prav na registrirane raziskovalne organizacije) pa smo z raziskavo zajeli še podatke drugih OZD, ki sicer niso še regi-strirane, vendar pa že opravljajo raziskovalna dela za potrebe lastne organizacije, po potrebi tudi za druge OZD. Te OZD so naslednje: , 1. Pivovama Union 2. Color Medvode — TOZD Premazi . 3. Gorenje-Tiki 4. Iskra Elektrozveze — TOZD Proizvodnja 5. Iskra IEZE — TOZD Naprave in orodja 6. Iskra — TOZD TV Pržanj 7. TZ Litostroj — TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme 8. ŽG — Podjetje za elektrifikacijo prog 9. Tiskarna Slovenija 10. DO IKO(SOZD IMP)SKIP ' ; - v 11. ŽG — Mostovna Ljubljana " - ¦ 12. Iskra Elementi — Feriti _ . ¦ • ' 13. Dekorativna 14. Tuba Ljubljana Iz teh absolutnih odgovorov raziskovalnih organizacij v občini ter odgovorov, ki jih lahko štejemo kot vzorce smo raziskavo peljali v smislu že prej omenjenega »sporočila za 16. srečanje Rdeči prapor«. Zanimalo nas je, kako so urejeni dohodkovni od-nosi v smislu določil zakona o združenem delu, ki dopušča obli-kovanje dohodkovnih odnosov na naslednjih osnovah: — na osnovi skupnega prihodka, kar pomeni, da raziskovalna organizacija participira svoje storitve v skupnem prihodku, ko raziskovalna inovacija dobi svojo potrditev v končnem proizvodu; — na osnovi skupnega dohodka, kar pomeni, da se ukinejo kreditni odnosi med raziskovalnimi in proizvodnimi organizacijami in raziskovalnimi organizacijami, ko gre za nove oblike investi-ranja in združevanja sredstev za nove naložbe; — na osnovi svobodne menjave, kar pomeni, da raziskovalna organizacija prejema za svoje delo »pavšale«, ki so različno ureje-ni s samoupravnimi sporazumi med raziskovalnimi in proizvodnimi OZD; — na osnovi kupoprodajnih pogodb (odnosov). .Čeprav zakon o združenem delu omogoča vse te oblike urejanja dohodkovnih odnosov, pa se v neposredni praksi najpogosteje uporabljata obliki svobodne menjave dela in kupoprodajni odnosi, ki sta za raziskovalne organizacije najmanj motivne, zato je tudi bila želja »sporočila 16. srečanju samoupravlialcev«, da naj bi se poskušali v čim večji meri opredeljevati za urejanje dohodkovnih odnosov na osnovah skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka. 1. Raziskovalne (registrirane) OZD . a) Oblike dohodkovnih odnosov Dohodkovnih odnosov, ki bi bili zasnovani na osnovah skupne-ga prihodka, je zaslediti le v eni OZD. Ni pa zasnovanih dohod-kovnih odnosov na skupnem dohodku, pač pa so dohodkovni odnosi zasnovanl največ na osnovi svobodne menjave dela in na podlagi kupoprodajnih odnosov med naročniki in izvajalci. Tako kupoprodajni odnosi, kot neposredne oblike svobodne menjave dela v svojem bistvu ne dosegajo intencij zakona o združenem delu, saj gre v tem pogledu za višjo stopnjo dela, ki naj bi zagoto-vilo raziskovalnim organizacijam večjo vzpodbudo za delo, kajti samo pokritje stroškov živega dela in priznanih materialnih stroš-kov prav gotovo ni oblika, ki bi strokovnjake v teh raziskovalnih organizacijah motivirala k večjemu razmišljanju o novih idejah, invencijah in inovacijah glede na dejstvo, da v navedenih razisko-valnih organizacijah razpolagamo s kadri, in sicer (Tl, Iskra Avtomatika, Donit, Lek, Iskra Elektrooptika, Iskra Avtomatika — 31.12.1984): — z doktoratom znanosti 26 • — z izobrazbo magisterija 55 — z visoko izobrazbo 796 — z višjo izobrazbo 296 To število strokovnjakov predstavlja velik znanstveni potencial, ki pa v sedanjih pogojih v celoti ni izkoriščen za namene pre-strukturiranja gospodarstva in za iskanje novih tehnoloških rešitev. b) Obseg projektov (raziskovalnih nalog) Če izhajamo iz anketnega vprašalnika, koliko raziskovalnih projektov je bilo začetih, koliko pa dokončanih ne glede na to ali so bili opravljeni za druge OZD oziroma za TOZD v DO — za čas od leta 1981—1985, potem je situacija naslednja: Ta podatek o skupnem številu projektov (raziskovalnih nalog) je treba dopolniti še, da je od skupaj 1930 dokončanih projektov 1115 namenjenih za potrebe lastne organizacije oziroma.v raz-merju 42 % : 58 % za potrebe domačih OZD in zunanje naročni-ke. Ta trditev zasluži nedvomno pozomost, saj je delo razvojno raziskovalnih institucij namenjeno prvenstveno razvojnemu delu v sami DO ali SOZD. Glede na splošno prakso v raziskovalnem delu število . . .333 ali 14% nedokončanih projektov (razisko-valnih nalog) niti ni zaskrbljujoče, saj je »klima« sodobnega ra-ziskovanja docela neugodna, prihaja do hitrih tehnoloških spre-memb, fluktuacije (predvsem mlajšega kadra) itd., z druge strani pa prav gotovo še ni v celoti razčiščen odnos, kaj predstavlja razvojno in kaj raziskovalno delo. Sodimo, da je razvojno delo v sedanjem trenutku hitrih tehnoloških sprememb po zahtevnosti prednostno, vendar bi morala biti transmisija družbeno registri-ranih dosežkov v neposredno bazo hitrejša. 2. Organizacije. ki niso registrirane kot raziskovalne a) Oblike dohodkovnih odnosov Glede na dejstvo, da so organizacije, ki niso regisjrirane kot raziskovalne, konstituirane kot oddelki, sektorji ali pa tudi TOZD v okviru DO, se njihovi dohodkovni odnosi zasnujejo na osnovah svobodne menjave dela. Ob tem gre za oblike dela, ko takšne organizacije delajo na raziskovalnih nalogah (projektih) bodisi za lastno DO, ali pa tudi za druge DO v okviru branžne povezanosti. Vzrokov, da take organizacije niso registrirane kot raziskovalne je več. Zakon namreč zahteva izpolnitev več pogojev (strokovnost kadrov, zagotovitev financiranja, INDOK Center, dolgoročni raz-vojni programi itd.)t i za marsikatero DO niso izpolnjivi v krajšem času. Resnici na Ijubo pa je treba reči, da so se v zadnjih treh letih že začeli premiki v tej smeri, saj imamo danes že 5 registri-ranih raziskovalnih OZD, medtem ko smo pred štirimi leti imeli le eno. b) Organiziranost inovativne dejavnosti Obrazložitve tega problema izhajajo iz odgovorov na vprašal-nike,~ ki smo jih posredovali kot način poglobljenega intervjua direktorjem in predsednikom DS anketiranih OZD. Dejstvo, da je leto 1985 — leto inovacij, še ne pomeni, da smo na tem področju storili vse. Še vedno je preveč deklarativnih gesel, manj pa kon-kretnih akcij za vzpodbudo inovacijskega dela. Korak dalje v tem je storila skupščina občine Ljubljana-Šiška ter skupščina raziskovalne skupnosti Ljubljana-Šiška, ki sta z vsakoletno podelitvijo nagrad inovatorjem uspela povečati število inovacij in tehničnih izboljšav, kar je nedvomno velik napredek. Še vedno pa so v OZD močno prisotne težnje, da je inovacijsko delo delovna obveznost, da za to ni potrebno posebnih stimulacij ter da se štejejo inovacije kot poslovna tajnost in še bi lahko naštevali. Tudi sredstva, ki jih OZD namenjajo za izume, tehnične izboljšave, koristne predloge ali know-how, so izredno skromna. Kljub sprejetim pravilnikom o nagrajevanju inovatorjem ter poka-zanemu poslovnemu učinku so zneski, ki so namenjeni nagradam, tudi skromni. 3. Zaključki Sodobna, domača, pa tudi mednarodna konkurenca terja od ponudnikov stalno inoviranje proizvodov. Z vidika posamezne asociacije združenega dela je ekonomska nuja, da organizira razvojno raziskovalno dejavnost, ki mora producirati nove ideje, novo znanje, to je inovacije oziroma, da se poveže pri tem z ustreznimi nosilci znanja (raziskovalnimi enotami itd.). Nato je treba invencije uporabiti v gospodarske namene in jih s tem spre-meniti v inovacije. Ker je invencija rezultat raziskovalno-razvoj-nega dela, ki še ni gospodarsko uporabljen, lahko postavimo trdi-tev, da je najtežja ovira prehod med invencijo in inovacijo, saj se na tej poti postavljajo včasih nepremagljive ovire, ki niso vedno rezultat vpliva objektivnih dejavnikov. Za vsako organizacijo združenega dela je izredno pomembno, da je seznanjena z novimi dosežki raziskovalnega dela drugih. S tem se namreč izognejo neracionalnemu delu v lastni razisko-valno-razvojni dejavnosti, da se ne lotijo iskanja novih rešitev, ki so sicer že znane in niso več nove. Zlasti je to pomembno za tak-šne organizacije združenega dela, ki ne morejo razvijati vseh oblik raziskovalne dejavnosti, ker je nezadostna inovacijska sposobnost tisti omejitveni faktor, zaradi katerega OZD ne morejo voditi ofenzivne strategije, ampak bolj imitativne. Znanje je produkcijski faktor, s katerim je treba upravljati enako kot z drugimi proizvajalnimi sredstvi. Vendar se ob tem mora izpostaviti odgovornost, kako je to znanje uporabljeno, ali ga znamo sploh ceniti in končno, kako ga uporabljamo v verigi repro-dukcijsko povezanih OZD ter odnosov med raziskovalnimi in pro-izvodnimi OZD. Čeprav analiza stanja v občini Ljubljana-Šiška na področju raziskovalne dejavnosti kaže trende izboljšanja, pa menimo, da bi morali vztrajati še vnaprej predvsem na naslednjih zaključkih: 1. Množična inovativna dejavnost, ki pomeni dejavnost Ijudi, ki za raziskovanje niso posebej zadolženi, kakor tudi inovativna de-javnost delavcev, zaposlenih v raziskovalnih OZD, enotah, sektor-jih in službah mora postati ekonomska potreba in nuja OZD naj bi se povezovale preko krožkov kakovosti pri Gospodarski zbornici Slovenije. ... Zadolženi: poslovodni organi v OZD 2. Vse OZD morajo poiskati možnosti za transmisijo znanja, ki je že uporabljen v raziskovalnih projektih oziroma nalogah. To je mogoče storiti s povezovanjem v krožku kakovosti. Zadolženi: poslovodni organi v OZD 3. Vse inovacijske pobude je treba ustrezno stimulirati, saj je znano, da je na 1000 pobud 100 uporabnih, 10 pa izvedljivih. ORS in OSS bosta v ta namen pripravila osnutek vzorčnega pravilnika, ki bo na razpolago tistim OZD, ki ga še niso izdelale oziroma če ga žele poenotiti. Zadolženi: poslovodni organi v OZD, ORS in OSS 4. Ob reelekciji poslovodnih kadrov v OZD je treba imeti kot pogoj, ali poslovodni organ upošteva (in izvaja) inovacijske pobu-de svojih delavcev. Zadolženi: kadrovska komisija pri OK SZDL 5. Akcije o množični inovativni dejavnosti naj ne bodo občasne in enkratne, ampak naj bodo kontinuiran proces dela v OZD. Zadolženi: OSS in ORS 6. Za zaposlovanje raziskovalnih delavcev naj ne bo zaposlit-venih omejitev. Zadolženi: SIS za zaposlovanje 7. V OZD je treba v lelnih planih točno določiti plan razvoja in določiti, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi ter kadri bo razvoj realiziran. Zadolženi: poslovodni organi OZD 8. V zaključnih računih prikazati delež sredstev, ki je bil name-njen za razvoj in množično inventivno dejavnost ter zasledovati gospodarske uspehe le-teh. Zadolženi: poslovodni organi OZD 9. V čim večji meri zagotoviti pogoje za organiziranje razvojno-raziskovalnih služb v OZD. Ker za organizacijo teh služb ni pogo-jev, se je potrebno nasloniti in dohodkovno povezati z ustreznimi raziskovalnimi organizacijami. Zadolženi: poslovodni organi OZD 10. V OZD je treba zagotoviti delavca, ki bo skrbel za reševanje problematike s področja inovativne, pa tudi raziskovalne dejav-nosti. 11. Podpreti akcijo, da postanejo DS TOZD ali DO nosilci konferenc delegacij za SIS raziskovanje.