Jezikoslovne preiskave.
Kaj „Windischer" in kaj „Sloven?"*)
Jezikoslovna črtica.
Visokoučeni Safafik ie rekel („Slov. Starož." I. 9), da po kritičnem jezikoslovji ni ničesa našel, kar bi mu bilo služilo za gotovo razlago prvotnega pomena: Vand, Vend, Vind, in da prepušča daljno iztražbo tega predmeta prihodnjim izpraševalcem.
Skusil sem jaz že to ime iz keltskega jezika razložiti, in sicer iz vin d, albus, bel, sanskr. vi na t, albus, splendens, licht, klar, weiss, rekši: da Kelti so vtegnili Slovane: Vin de, to je bele, imenovati zarad njihovih belih oblačil, pobeljenih stanovališč, zato: Beligrad, bela Ljubljana, ali pa zarad njihove bele j še krožne barve v razloček sosednjih uralsko-altajskih Cadov ali Finnov. Vendar, ker to ime je najstareje za poznamovanje slovanskega plemena, ker ga je   tudi   nosila  v  starodavnosti  poljska kraljica —
20
Vanda, sem začel se prepričevati, da mora ime Vand, Vend, Vind biti slovanskega početka, in da jezik slovanski je moral ohraniti koreniko tega imena. Ime Vend, Vind so poznali že starogrški pisatelji. Plinij piše: Venedi, tako tudi tabula peuting. Tacit in Jor-nandes (enkrat) Veneti, Ptolomaj Ovevšdai, na starorimskih denarjih: Vend — brez vezilnega vokala, Jor-nandes sopet: Winidae, starovisokonemšk.: Winida, srednjevisokonemšk: Winde, angiosaks: Veonadas. Že naš slavni rojak Miklošič je te misli, da ime: S l o-veni, Slovani pomenja 6^i6yl^ttoi, distincta voce praediti, sermonales: die deutlich Redenden.
Po mojih mislih tudi to pomenja ime: Vandi, Vendi, Vind i.
V sansk. nahajamo: vad, loqui, govoriti, z nasa-lom (Starkung der Wurzel) vand, laudare, slaviti, hvaliti. PokrepČanje korenike ljubi tudi jezik slovenski, primeri: moka, koroški monka, sansk. laghu, leviš, starosl. lengek, litevski lengvas, no vosi. lehek, lahek in lohek; sansk. ahis za aghis, kača, lat. anguis anguilla, slov. ogoriČ, starosl. ugorič (an-gorič, ongorič) itd. JTako je iz oblike: Vad mogoča oblika: Vand.
Glasnik a pa ne prestopa samo v sansk. v i, primeri: vad, loqui, vid, vociferari, temuč tudi v staro-nemščini, zato najdeš: Ase in Isc, Gamber in Cim-ber (glej Grimm „Gesch. der deutschen Sprache" II, 830), temuč tudi v latinščini, primeri sansk. agni, lat. i g ni s, slov. ogenj, sansk. ambhra, lat. imber, dež, — in v slovanšČini, posebno v polabsko-slovan-skih narečjih, v kterih najdeš: riz, ris te, namesto: raz, raste. Tako je izpričana oblika: Vind, Vind i. Vandi, Vendi, Vindi bi toraj pomenjalo: die deutlich Redenden, Slovani, Slo veni? Kje pa imaš v slovanšČini koreniko vad, vand govoriti?
Godex Suprasl. ima: vaditi, vnoftallsiv, erwiedern, dietiren, eingeben, unterbrechen, xccti]yoosi,v, etwas an-deuten, aussprechen, sagen, toraj prvotni pomen govoriti, novoslov. o-vaditi, aussagen, verrathen, litevski v a din u, voco, irsk. feadheim, narro, gršk. vdw, primeri še starosl. vadliv, no vosi. s-vaditi, worteln, zanken. Vandi — Vendi, Vindi so toraj S love ni, in ime je domače. Korenika vad, ved, vid, pokrepčana vand, vend, vind pa je izvirno gotovo pomenjala: rausehen, tonen, šumeti, zato v hrvaškem Zagorji najdemo hosto z imenom: Vindija (poročil je ime v „ Glasniku" prof. Valjavec), primeri šuma od šumeti.
Tudi v staronordskem jeziku najdeš: vid, Wald, šuma, vidolfr, Waldwolf, valsk., kjer se pred w rad stavlja g: gwydd, Wald; zato tudi staroangleški pisatelji pogosto pišejo: G w i n i d i, namesto : Winidi, Wandi, Vendi, Vindi bi toraj, kar je že tudi Kiepert mislil, vtegnilo pomenjati: prebivalce gozdnatega sveta, in res ono okrožje, v ktero grško-rimski pisatelji stavljajo Vende, je bilo polno gozdov, logov in šum. Ipak tudi v tem pomenu je ime Vind slovensko, ker še se je ohranilo topično poznamovanje za gozd: Vindija. Iz prvotnih poznamo vanj , šumeti, glasiti pa so se izobrazili pomeni: govoriti, primeri: govor, starosl. tumultus, poljsk g v ar, strepi-tus, sansk.: gu, sonum edere, iz teh pa drugotni pomeni: sloveti, zato sansk. vand, laudare. primeri: staro visokonemšk. thiudan, laudare, glorificare, — getheoda, govor, sermo, Sprache.
Vandi,   Vendi  — Vindi — Slovani — Slove ni bi toraj tudi  utegnilo pomenjati to, .kar: Arja,     j die Ehrwurdigen, Ruhmlichen,  kakor ste se imenovali azijanski   betvi   indoevropske   familie (zendska Iran — sansk. Arja),  in ktero ime je več arjanskih plemen iz
Azije v Evropo prineslo, kakor: Armenci — Ar-menak, Eranci — Iranci itd. To poznamovanje si je pridjala indoevropska (indogermanska) familija v razloček kodrastih (varvara, — barbarus) mongolskotu-ranskih plemen (glej obširniše: „Haug: Ueber den alte-sten Namen der sogenannten Indogermanen v allgemeine Moaatsclirift fur Wissenschaft in Literatur 1854. stran 785 itd. Lassen Indische Alterthumskunde I. 6.")
Vendar bi se jaz držal v imenih: V and, Ven d, Vin d, Slovan, Sloven pomena: govoreč, „der deutlich Redende", nasprot: Nemcu (mutus) in Vlahu (balbutiens, mlekha), kar tudi Diefenbach o imenu: deutsch trdi, rekši: deutsch, thiudisks, der viel-leicht den Gegensatz zu dem slawischen in ganz Ost-europa gebrauchlichen N e m e c, Stummer, bildet, indem er den deutlich-Redenden oder gar den Redenden schlechthin bedeuten kann. Freilich sind vielleicht die Deutschen eigentlich die einheimischen Leute, Volks-genossen, gentiles , von thiuda, diota, gens , aber Ton dem Namen des Volkes gilt der der Sprache. Der Name der Sprache durfte demnach erst auf den Redenden iibergegangen sein. (Origenes europ. str. 191.)
Ime Ven de, Vinde, Windischer tedaj ni sramotno ; ono pomenja to, kar Sloven, Arja, thiu-disk, deutsch, den deutlich Redenden ali pa: den Ruhmlichen, Edlen, EhrmLrdigen. Govorečega in sicer glasno govorečega pomenja tudi poznamovanje: German, ktero so Nemci od Keltov dobili, pri kterih ko-renika izrazuje pomen: clamor, strepitus, slovenski : g e r m e t i, tonare, toraj : Germani, die mit Don-nerstimme redenden. — (Prim. tudi N j e m e c iz n e-jeti „non capere", „nicht fassen").
Ime Vin d o se pogosto bere v napisih kamnov v nekdanjem Noriku in v Panonii izkopanih. Tako: Bon-jata, Vindonis filia. Bonjata po obliki kakor sta-roslov. imena: Hvalata, Milata, Svojata, Kojata, Sla-Tata, Trebata — pomenja: Sjlvia, Svlvina, Svlvestra, slovaški in lužiški: bonj, grasreiche Waldhuthung, primeri slovenske: Bonjare, Bonjače itd. Druga slovenska imena zraven Vinda in Bonjate v tem napisu vso: Strito, Banius, Bateja, zmisli si na domače: Stri-tare, Bane, Bate, Batiče itd."
21