B«zovfca, ti predragi li nai dom, roke slovefwke zveste so le dale, drag spomin tw tebe nosil bom, ponos kvarnerske lepe si obale. SJavto Arbiter. -Bazovica" KAŽIPOT I Kka I u m»k> In • Ml ISSN1845-! tember 2011 letnil^lp Kažipot Wesečník slovenske íkupnoítí na Reki (n PGŽ urMnic« Mar^tni Mtrtiavič nwjwi.mlrtio^iica'ri.l ccim.hr Mt.: 041 »3 4064 v • 1 ^Ipr*«*, DfTKQvH ^fí oprem bnedll Mv>ni Mtrkavtc v okvtru pro)«kM SI T l«t>tDr1ia Tcpini tadgori«^ scla|, J24 Ml, t«lai 334 971 tajniîtvo, knjlinlca tn lilubfia proRon larel In . -Hle».: 10.00-12.00, 18.00-20.00 Oop. pouk HovtrtiSn«. por«dwJ*v, .'K«»»«; 17.00-(«.U nadal|r.»i:l: 18. M-20.00 M«FZ, v«)», conedet)«*! 18.00-20.30 Oramika iki4>ina: r/O itegnvtrj Falklorn« ikupina: steda 19.00-20.30 Ptniu Iku(iin*: ponad»}«!'. 20.00-21.30, ireda, 20.4V22.00 Plaitiniki ikiipki^ torek. 20.00-22.00 fotoptitkt ikuplna drugI m udnjl {«trte^: i&OO Mladinifca skupna: po dogpumi wvn>. boiovfca.hr/inladlnd Kaxipoc ledtember 2011, ft. 76, letnik VII otivoitlb.........................................3 pr| <«oaodki............................................3 gorski koMr....................................17 nuk slovenščine in slovenske kulture, ki je v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za šolstvo in šport v šolskem letu 2010/2011 potekal na Reki, v Čabru in Pulju, se je J skupno prireditvijo končal 1. julija v dvorani Slovenskega doma na Reki. Prispevek o tem nam je poslala učiteljica Dragica Moti k. Zanj se najlepše zahvaljujemo in ga v nadaljevanju v celoti objavljamo. S kulturno prireditvijo smo končali šolsko leto 2010/11 Udeleženci dopolnilnega pouka slovenščine v Čabru, Pulju in na Reki so šolsko leto 2010/2011 končali s prireditvijo, ki so jo uprizorili v prostorih SKD Bazovica na Reki, Skupaj so nastopili odrasli, mladostniki in osnovnošolci ter predšolski otroci. V scenariju so se prepletale govorne, recitatorske, dramske, pevske in glasbene točke. Vključene so Wlc pripovedi, legende in zgodbe o slovenskih krajih ter velikih možeh, znanih pesnikih, pisateljih, glasbenikih in tudi znanstvenikih. Udeleženci so izvirno In zanimivo predstaviti r»ekatere navade In običaje iz krajev domovine svojih staršev In starih staršev. Prireditev je minila kot blisk. Bila je dinamična in polna življenja. Iz vseh sporočil na odru je Izžarevalo vedenje o Sloveniji, zveneli so slovenska beseda, pesem, kultura, običaji. Udeleženci so se tako vživeli v svoja besedna, pevska, gtast>ena in igralska sporočila, da ni bilo opaziti, da so med njimi začetniki v slovenščini In v igri vsi le amaterji. Vrednost prireditve je v skupinskem nastopu, v povezanosti med učer>ci in odraslimi udeleženci dopolnilnega pouka iz različnih krajev na Hrvaškem, ki so se ta dan prvič srečali pri skupnih vajah pred zaključnim nastopom na odru. Občinstvo, starši učencev iz Pulja in Čabra ter prijatelji in sorodniki udeležencev z Reke in drugi člani ter poznavalci slovenskega društva na Reki, so nastopajočim namenili dolg aplavz. Tako so potrjevati, da jim je bilo predstavljeno všeč In -Igralce- spodbujali do konca. Pri petju otroških pesmic, slovenskih ljudskih in popularnih pesmi ter slovenskih popevk so se nastopajočim na odru pridružili tudi gledalci oz. poslušalci. Nekateri udeleženci pouka so Igralske In pevske točke glasbeno spremljali. Tako Je Sanjin Trope spremljal na harmoniko, Andreja Poje na kitaro, Stella Ožbolt na sintesajzer ter Luka Verbanac na kitaro. »Res ste se odrezali," so ponavljali številni v družabnem pogovoru po nastopu. Oglašali so se starši in prijatelji udeležencev s komentarji: "Ne morem verjeti, da se je moj sin tako lepo Izražal v slovenščini.- -Veliko so se naučili,- jc povedal nekdo drug. In potem naslednji: -Veliko ste delali pri pouku, da so se učenci naučili toliko pesmi in de- Klamacij.- -Tiste šHri gospe, kako so se vživete v čarovnice in doživeto zaigrale legendo o povednem možu na Cefkniškem jezerul- •-Imate dobre metode, da ste moje otroke pridobili za nastop na odru.- -Mol sin Je rad hodil k pouku in na vaje za nastop. Zdaj sem vtdela, kaj je počel. Vesela sem bila, ko sem ga videla med ivistopajočimi.- «Kako pravilno so začetniki izgovarjali slovenščino. Te vaje za nastop so bile zanje govorne vaje." Vse, kar so posamezniki opazili. Je bila potrditev, da gremo pri pouku v pravo smer. Takšne prireditve pa so za učence priložrwst za doživljanje pozitivne Izkušnje, da se je splačalo vaditi In vzuajatl pri učenju. -Bili ste res dobri, kaj dobri, odltčni ste bili. Pokazali ste, da o Sloveniji in njeni zgodovini veste veliko. Poznate veliko zanimivih zgodb o življenju v Sloveniji. Človek mora priti čez mejo, da se zave vsega tega bogastva, ki ste ga vi pokazali. Čestitam vam in učiteijici ...,- Je med drugim povedal mag. Gregor Mohorčič, direktor Zavoda RS za šolstvo, ki se je odzval povabilu na sklepno prireditev. Gospod Mohorčič je pozdravil vse navzoče, Izrazil navdušenje nad izpeljanim programom ter entuziazrrwm izvajalcev celotne prireditve. -Iz predstavljenega," je dejal direktor, »se vidi, da je pouk zanimiv, da v njem akti vrw in radi sodelujete, ga radi obiskujete, sicer tega ne bi zmogli tako Živo predstaviti.- Izvajalce kulturne prireditve oz. programa je pohvalil za prizadevanje pri učenju sloverwčine, spoznavanju ter ohranjanju slovenstva na Hrvaškem in jim izročil potrdila o obiskovanju 1er manjša knjižna darila. Nekateri starejši člani síoverwkega društva na Reki 50 v družabnem pogovoru povedali, da je bila ta prireditev za njihovo okolje nekaj izjemnega. Do zdaj ni bila praksa, da bi udeleženci pouka Imeli nastope ali pa pripravili četo samostojno kulturno prireditev v njihovem društvu. In kaj so povedali nastopajoči? Vsi po vrsti so izrekli željo, da bi v prihodnje še naprej imeli takšne nastope oz. prireditve. To Je zanje najboljša priložnost za Jezikovne oz. govorne vaje v slovenščini, saj potrebujejo nastope In občinstvo ter njegove odzive in tako spodbudo za učenje. Scenarij prireditve je pripravila uâteljtca Dragica Motik, pri režiji pa je bil njena desna roka Siniša Posarič. Veliko besednih, igralskih in pevskih sporočil je bilo v ozadju dopolnje-vanih s slikovnimi vložki, ki so dogajanju dati celovitost. Pri tem nam Jc pomagal tehnik, gospod Ivan Harej. Po prireditvi je podpredsednica SKD Bazovica ga. Jasmina Dlačic vse nastopajoče in njihove starše povabila na prigrizek in pijačo. Vse Je minilo v prijetnem vzdušju, v ozadju pa smo slišali zvoke harmonike, na katero je Igral Sanjin Trope, učenec dopolnilnega pouka iz Čabra. Dražicu Motîk řo "'jjpnem nastor-u foto PeuóAnii Vtise z nastopa nam je poslala tudi Jasna Zazijal Marušlč: Ko sem si ogledala čudovit poslovilni večer treh skupin, iz Reke, Pulja in Čabra, mi je bilo kar naenkrat žal, da je moja slovenščina dobra in da nisem hodila k dopolnilnemu pouku. V dvorani Slovenskega doma smo se zbrali gledalci in poslušalci in dočakali tri skupine: odrasle, otroke in instrumentaliste. Vsi skupaj so nam zapdl in zaigrali hrvaško m slovensko himno. Legende, lepote Slovenije in pesmi so se nizale pred nami. Samo prisluhniti je bilo treba, nekateri udeleženci so se s slovenščino prvič srečali ... Otroci so zapeli nekaj otroških slovenskih pesmi in prebrali svoje -domače naloge-. Na koocu smo vsi skupaj zapeli staro pesem To je bil tvoj dan ljubezni, htejlepša zahvala gre profesorici gospe Dragici Motik, režiserju dramsKe skupine Bazovica (Si-niši Posariču, op. u.). ki je idejo druženja pretočil v igro in dejanje, ter instrumentalistom, ki so spremljali petje: Luka Verbartac in Andreja Trope na kitari, Sanjin Trope na harmoniki In Stella Ožbolt na sintesajzerju. Na prireditvi je bil navzoč mag. Gregor Mohorčič, ki je na koncu z lepimi besedami pospre- mU dopolnilni pouk slovenščine v Pulju, čabru in n« Reki. Večer je bil lep. Težko je napisati vse vtise, zato naj povem takole: Kdor ni bil, ni videl in ne ve. ZA7ijal Maiuilć v ospredju Diafilca Mat)l< In mi>ç. GtP)|or ^-*orčl< Foto: Petra Aniáč 1.-3. juUj Vriid Izlat planinske ikupine Člani pUninske skupine so bili ta konec tedna izredno aktivni. Tradicionalnega izleta v slovenske Alpe sc je letos udeležilo 15 članov. Tokrat so bili na programu Wíič in okoliški vrhovi. Štirje člani so sodelovali še na odpravi PO Opatija na Triglav. Tudi športni dosežki so bili hvalevredni. Vsi člani opatijske odprave so se pov zpeii na vrh Triglava, vršiška skupina pa jc med tem osvojila Jalovec in Mojstrovko. Posebno težaven je bil pristop na Jalovec, kjer sta se oba pristopnika morala povzpeti čez izredno obširno in strmo sncžišče pod vršno piramido najlepše slovenske gore. Njun vzpon in vrnitev na Vršič sta trajala več kot štirinajst ur. Na Triglav so se povzpeli Diana in Mario Aničič, Mirjana Brumnjak in Dionis Jurič, ki je prestal tudi krst pri Aljaževem stolpu, saj jc bil njegov prvi vzpon na najvišjo slovensko goro. Na Mojstrovko se je povzpel Lucijan Verbanac, na Jalovec pa Zoran Bistričič in Ivica Tou. Do Zavetišča pod špičko jih je spremljala Jadranka Bistričič. Vsem Iskrene čestitke. Preostali udeleženci so se rT>ed tem povzpeli na Slemenovo špico ali obiskali Belopeška (Mangrtskai jezera. Vsaki prvi julijski konec tedr%a planir«:! izkoristijo za proslavo dvojnega rojstnega dne, Nataše Grlica in Darka Moharja. Tej tradiciji se niso odrekli niti letos. Velika torta tn kvalitetna penina so lepo teknili po preslanih naporih. Pri organizaciji proslave je planincem veliko pomagata prisrčna oskrbniška ekipa Poltarskega doma na Vršiču. Koča je letos obnovljena, lična In Čista, planinsko vzdušje pa dajo oskrbnik Emil Kumar in njegova ekipa z odlično hrano in izjemno gostoljubnostjo. Tule se planinci Bazovice še enkrat zahvaljujejo Emilu, njegovi soprogi In prijateljem. V nedeljo zjutraj so se ptanmci razšli. Nekateri so krenili proti tJolini Soče in Kobaridu, drugi (tisti, ki tega niso opravili dan prej) so si šli ogledat Belopeška Jezera in obiskat Aljažev dom v Vratih, tretji pa obiskal prijatelje v Mojstrani in si ogledal dolino Krmo. Vsi skupaj so domov prinesli veliko pozitivt>e energije, nabrane v ervem najlepših kotičkov slovenskega ozemlja. Darhu Mohai Pri PrKtânkem domu rui Vrilču Foto: Da»ko VtJiai Ï., 10. julij Grad Grobnik, atrij U festival komorne glasbe Grobnik 2011 V lepem okolju atrija grobniškega kaštela Je v dveh nedeljskih večerih potekal prvi festival komorne glasbe Grobnik 2011. V sodelovanju z občino Čavle ga je organiziralo društvo Con-temporanea, ki ga vodi Zdravko Plese, znani solistični In komorni glasbenik. Kot je povedal. io se M festival odločili, ker na tem območju ni nobenega podobnega dogodka. Prvi večer je imel riaslov Vox Itlirica in najprej je nastopila ugledna pianistka Nada AAajnanč, prejemnica več mednarodnih nagrad, ki večinoma živi in dda na Dunaju, v Ravni gori pa septembra vodi festival komorne glasbe. Zaigrala je dela Chopina, Skrjabina in Debus$y}a, ob dvestoletnici rojstva madžarske^ skladatelja Franza Liszta pa je občinstvo lahko prisluhnilo ttxll izvedbi njegove Tarantelle iz cikla Benetke In Neapelj. V drugem delu večera je nastopil Dekliški komorni zbor Vox lllirica iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi Elena Sedmak, deluje pa že iestirtdvaj-seto sezono, njihovi nastopi pa so vseiej ze(o lepo sprejeti. Njihov repertoar obsega skladbe različnih glasbenih obdobij in stilox Ob klavirski spremljavi Snježane Pleše Žagar so zapele tri sklope pesmi: stovenslie narodr», klasični repertoar in dela zabavne glasbe. Na drugem festivalskem večeru sta v programu z naslovom Tango v kaštelu nastopita znani slovenski kitarist Igor Stare in violinist Zdravko Pleše s skupno izvedbo znar^e suite argentinskega skladatelja Astorja Piazzole z naslovom Zgodovina tanga. V nadaljevanju večera sta kitarist Igor Stare in godalni kvartet Ensemble Contemporanea 21, ki ga vodi Zdravko Pleše, zaigrali Suito iz Buenos Airesa avtorja Maxima Diega Pujola, kl je eno najlepših dd, napisanih za to instrumentalno sestavo. Godalni kvartet Ensemble Contemporanea 21 sestavljajo še Vjekoslava Miculinič na violini, Aned Sngryan na violi In Tetyana Sklyarenko na violončelu. Zdtavki) Plerie, pievocl In pllr«j|iđ MAf|dnenitt način volitev članov svetov In vohvcenf) zagotoviti večji vpliv na to, kdo jih bo v svetih zastopal. To bi povečalo zanimanje za to Institucijo, uskladitev termina manjšinskih volitev z lokalnimi pa bt povečala tudi udctež-bo In pocenila stroške. Udeležba je bila pričakovano slaba in je komaj preseda deset odstotkov. Najboljši odziv je btl med romsko in madžarsko narodno manjšino, nt>ed tistimi z najnižjo udeležbo pa je tudi slovenska manjšina, ki tokrat znova ni izrabila vseh rtwžnosti in so • zaradi praznih kandidatnih seznamov neizvoljeni ostali trije sveti In sedem predstavnikov. Slovenska manjšin« je letos volila skupno devet svetov in trinajst predstavnikov, sestava z odzivom bo objavljena po ustanovnih sejah in v naslednji številki Kažipota. Izvoljeni so bili sveti na županijski (Mesto Zagreb, Primor-sko-Boranska, Istrska, Varaždinska in Splitsko-dalmatinska županija) in mestni ravni (Pulj, Umag, Reka, Spiltj ter predstavniki na županijski (Karlovška, Osi ješko-baranjska. Zadrška, Sibeniško-kninska in Dubrovniško-fleretvanska županija), mestni (Karlovec, Varaždin, Osijek, Zadar, Samobor, Poreč, Opatija) in občinski ravni iCestica). Neizrabljene so ostale možnosti za svete na županijski (Zagrebška in Med-žimurjka županija) in občinski ravni iMatulji) ter za predstavnike na županijski (Koprivnisko-križevska, Krapinsko-zagorska, Bjelovarsko-bi-logorska fn Slsaško-moslavinska županija), mestni (Buje in Čakovec) in občinski ravni (Hum ob Sotli). Volišče za slovensko narodno manjšino na Reki Je bilo znova v prostorih Slovenskega doma KPD Bazovica. Predsednik voiilr>cga odbora Kristijan Vidmar je povedal, da je bila udeležba za volitve svetov rw mestni in županijski ravni skromna, le dobrih trideset volivcev od vpisanih skupno 1071 na Reki oziroma 2213 v PGŽ (najslabši je bil v županiji nasploh odziv slovenske manjšine, le 1,76 X). Obveščanje je tudi tokrat ostalo na ramenih manjšinskih organizacij, seznam volišč, odprtih na sedežih občin in mest, je bil namreč objavljen le na spletnih straneh lokalnih in regionalnih oblasti, čeprav naj bi, po besedah predsednika zupa-rrijske volilne komisije Veljka AAiškulina, županija za vo/ifve samo za plačana oglase porabila več kot petdeset tisoč kun. Vpis v volilni imenik in seznam volišč je bilo mogoče preveriti pp sms ali r»a spletni strani ministrstva za upravo iwww.uprava.hr). Objavljamo podatke (po abecedi! o pripadnikih slovenske narodne manjšine, vpisanih v volilni imenik Primorsko-goranske župani je^ za katere se zahvaljujemo Draganu Katiču Iz županijske volilne komisije; Cres 11, Opatija 1Î8, Matulji 213, Lovran 57, Molčenička Draga 17, Skrad 2, Čabar 100, Vrbovsko 34, Krk 12, AAalinska Duba-šnlca 10, Omišalj 15, Dobrlnj 7. Baška 14, Pu-nat 8, Vrbnik 1, Rab 33, Lopar 3, Crikvenica 46, Občina Vinodolska 9. Mesto Novi Vinodol 13, Mali Lošinj 51, Reka 1071, Kastav 58, Bakar 30, Kraljevica 27, Čavle 32, Klana 30, Jelenje 18, Viškovo 6Í, Delnice 48, Brod Moravice 6, Lokve 5, Kostrena 20 in Fužine 4. V Mrkoplju v volilni imenik ni vpisanih pripadnikov slovenske narodne manjšine. AVirjana Mirkovič PTnd^rju 20. obletnice slovenske sanwstojrwsti in poteka v organiTaciji Urada Vlade RS za homuníci-ranje, ki Je k sodelovanju povabil tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano, Zavod za gozdove in društvo Ekologi brez meja, kar nekaj lip pa so med letom posadila tudi slovenska veleposlaništva. Tako kot pred dvajsetimi leti naj bi simbolno zaznamovali obletnico samostojnosti. Ltpa že od nekdaj velja za simbol slovenstva, po izročilu pa so jih vselej sadili ob posebnih priložnostih. Na dan razglasitve neodvisnosti in državr» suverenosti RS 26. junija 1991 Je bila na Trgu republike pred slovenskim parlamentom zasajena lipa, ki tam raste še danes. Već: wwviř.uszs.gov.si Marjana Mirković 12. 20. JuHJ Kote« Park, Reka Reike poletne no£) I baba je znesla jajce Osrednji dogodok letošnjih poletnih prireditev na Reki je bila premiera predstave reškega Hrvaškega narodnega gledališča Ivarui pl. Zajca z naslovom Jaga baba je znesla jajce. Gre za gledališko priredbo istoimenskega romana znane hrvaške pisateljice z mednarodno kariero Dubravke Ugrešič v adaptaciji Ivorja Martino-vica in režiji lvice Bul Jana, sicer tudi soustanovitelja Mini teatra v Ljubljani. V predstavi poleg ansambla reškega gledališča sodeluje tudi več gostov, med njimi slovenska igralka AAilerta Zupančič, ki poleg Ane Karic, Alme Priča in Olivere Baljak igra eno glavnih vlog. V predstavi igrajo še Jelena Lopatic, Tanja Smoje, pevec Zoran Prodanovič Prlja, Zdenko Botic, Jasmin AAekič, Žarko Radk in pevka Ivana Mazurkijc-vic. Scenograf je znani Jean-Guy Lecat, kostu-mografinja Ana Savič Gecan, avtorica sor>gov je Olja Savućevic Ivančević, avtor glasbe pa Mi tja Vl-hovnik Smrekar. Dubravka Ugrešic v svojem romanu na tragikomičen in ironičen način govori o staranju, odnosih v družini in iskanju ljubezni. Zgodba poteka v zagrebškem blokovskem nasdju, bolgarskem letovišču in čeških toplicah ter oživlja starodavni mit o žertski emancipaciji - avtentično slovanski, a za vse prostore in vse čase. kot je med drugim o predstavi v Novem listu zapisala Kim Cuculić. Premiera, uprizorjena na odprtem, na piaži hotela Park na reških Pečinah, je zbudila veliko zanimanje in bila razprodana, tako kot vse poznejše predstave, na njej pa je največji aplavz med predstavo na začetku svojega nastopa dobila ravno Milerva Zupančič. Predstavo si je 19. Julija v spremstvu reškega in primorsko-gora-nskega župana Vojka Otjersnela in Zlatka Komadine ogledal tudi hrvaški predsednik Ivo Jo-sipovic. Milena Zupančič se Je nekaj dni po premieri prijazno odzvala na krajši pogovor, ki je potekal na vrtu slaščičarne Kontinontal, pred njenim odhodom k zdravniku, ki ga je zaradi hudega vnetja gria med bivanjetn na Reki v času predstav morala obiskovati vsak dan. Povedala je, da je vlogo Bebe sprejela z velikim zadovoljstvom, čeprav je zaradi nje morala prekiniti vaje v Hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, kjer v predstavi Vojna in mir v režiji Tomaža Pandurja igra grofico Rostovo. Za Mileno Zupančič Je sodelovanje v omenjenih predstavah prvo delo v reškem in zagrebškem gledališču, kjer je do zdaj le gostovala s predstavami ali snemala. Veliko Je nastopala po vsej nekdanji državi, njen razpad, ki je čez noč prekinil stike, pa je za kulturno področje pomenil veliko škodo in igralci so ogromno Izgubili, Prej dvaindvojiet milijonov j/edo/cev, potem nenatioma manj tot dvo milijona. Po dolgem času je zdaj prejela dve vabili, za nastop v dveh popolnoma različnih predstavah. Predstava Jaga baba Je znesla jajce se bo Jeseni, I odprtega prizorišča, kjer je zaradi velikega prostora igra zelo naporna, predvidoma preselila v gledališče. Neizogibno ja bilo vprašanje o vlogi v znanem slovenskem filmu Cvetje v jeseni, ki je, kot pravi, postal mit. Čeprav je od tega že več kot štirideset let, še vedno ne mir>e teden, da ji ga kdo vsaj ne bi omenil, sicer pa je bil, poudarja, film res dobro narejen. Na vprašanje o najbolj priljubljeni vlogi pove, da Jih je v gledališču kar nekaj; pri filmu ji je pri srcu vloga v Cvetju v Jeseni, osebno pa daje prednost vlogi v filmu Vdovstvo Karolíně Žašler. In kdaj Je prvič zaigrala? To Je bila manjša vloga v filmu Peta zaseda, sledil je film Oxygen 11970), ki ga je posne« AAatJaž Klopčič, scenarij zanj pa je napisal Dimitrij Rupel, ki takrat še ni bil (javno> v politiki. V sledaiišču je prvič nastopila po drugem letniku akademije, v AAestrvem gledališču ljubljanskem v predstavi Veter v vejah sa-safrasa v režiji Žarka Petana, z igralccma, kot sta Janez 5kof in Ztatko Šugman, s katerima je tu]«na Mbkovlč Mllîtla ZupvirKtf Trdo '-Vm (.;!>.» MHttO'^Ć 15.-17. JulIJ Izlet v Dolomite Planinska thupina KPO Bazovica Planinska skupina je za poletno potepanje izbrala Dolomite v Italiji. Fotografije z izleta na Tre cime in v okolico nam je poslala Anita Hrointn. KmUv Zgodba o tangu Stefan Milenković in Marke Hatlak 20. JulIJ Filoxohka fahulteu, R«ka Sporazum o sodelovanju t FF UL Filozofska fakultet« Univerze v Ljubljani je 20. julija 2011 podpisala sporazum o sodelovanju na področju znanstvenega in raziskovalnega deta ter izobraževanja s Filozofsko fakulteto Univerze na Rekt. Sporazum sta podpisala dekan omenjene fakultete, izr. prof. dr. Predrag iustar, in dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, red. prof. dr. \^lentin Bucik. Več: wv»rv»f.ff.urri-lj.si V okviru prireditev Kastafsko kulturno leto je v Impresivnem okolju kastavske Crekvine na odprtem potekat izreden koncert z naslovom Zgodba o tangu, na katerem sta kot solista nastopila sloviti srbski violinist Stefan Milenković in mednarodno priznani slovenski harmonikar Marko Hatlak. Spremljala ju Je odlična skupina Ars tango iz Ptuja, ki Jo sestavljajo Marko Korošec (kitara), Luka Herman Gatser (kontrabas) in Mladen Delin (klavir) s pevcema Ar>o Oe-lin (sopran) in Primožem VitJovičem (tenor) ter plesnim parom. Nastop je bil upravičeno deležen navdušenega odziva občinstva in Izjemno laskavih ocen v medijih. Kot je po nastopu povedal V.arko Hatlak, je tnl 10 prvi skupni, krstni koncert nastopajočih, ki so se za skupno predstavitev dogovorili na lanskem glasbenem festivalu na Ptuju, na katerem je nastopil tudi Stefan Milenković. Vidno zadovoljen po izvrstnem nastopu je napovedal, da bodo na Kastav še prišli. Marjana Mlikovič M.-30. JulIJ FK Color. Reka Marija BrMJt. / love Ntw York V počastitev petdesetletnice delovanja je Foto klub (FK) Color v novih klubskih prostorih na reškem školjiću pripravil razstavo Marije Bra-ut. Legendarna fotografinja, katere vrsta zgodovinskih fotografij je danes v lasti številnih muzejev in galerij, se z razstavo Odsevi in sence newyorških nebotičnikov predstavlja z visoko estetiziranimi posnetki arhitekture mestnega središča, fotografirane s perspektive pešca, kot f»;řso foto-dnevnik, iskren In enostaven, spontan in malce ironičen: to je torej to, same iluzije, reducirane na sence in odseve, na vrste In zmnožke pravokotnih celic, je v besedilu kataloga, prevzetem od Cro Artto kluba Zagreb med drugim zapisala Branka Hlevnjak. Na ogled je bilo trideset čmo-belih fotografij velikega formata, ki so nastale med avtoričinim potovanjem v New York pred desetimi leti. Razstavo Je odprt pfco letos se je poletne šole udeiežilo že več kot 1300 mladih iz različnih evropskih držav ter drugih edin, na katerih živijo Slover»ci in njihovi po-tofnci. Poletno šolo slovenščine smo izvajali že po vsej Sloveniji, v različnih regijah. Letos se je to zgodilo v Zgornji Savinjski dolini, kjer smo izpeljavo programa zaupali Osnovni Šoli Ljubno ob Savinji. Program Poletne šole slovenščine Sestavljen je iz dveh delov; dopoldanskega, ki je namenjen organiziranemu učenju slovenščine, ter popoldanskega, pri katerem so v ospredju družabne in športne dejavnosti ter preživljanje prostega časa z vrstniki in družino gostiteljico. Vsebine In metode dela z udeleženci so zcejšl način napredujejo v učenju In v sebi začutijo željo po stiku s slovenskim Jezikom in slovenstvom. Koliko smo bili vsi vpleteni v pripravo in izpeljavo programa Poletne šole slovenščine res uspešni, bo pokazala prihodnost. Prav ti mladi bodo to prihodnost ustvarjali in v njej živeli. Upajmo, da v mirnem in spoštljivem sožitju različnih. Prav zato je bivanje udeležencev pri slovenskih družinah velika vrednota tudi letošnje Poletne šole slovenščine. Med domačini oz. gostitelji in otroki iz tujine in njihovimi druzinawni so se spletle prijateljske vezi. želimo si, da bi stiki slovenskih otrok In mladostnikov oz. potomcev Slovencev, ki živijo v tujini, ostali živi tudi v prihodnje. Cilji so doseženi Program Polettxr šole slovenš6ne smo sklenili s tradicionalno kulturno prireditvijo, na kateri so nastopali vsi otroci, udeleženci Poletne šole slovenščine. Na izviren, zanimiv, igriv in zabaven način so staršem v slovenščini predstavili, kaj vse so se učili, spoznavali oziroma doživljati. Cilji Poletne šole slovenščine, zaradi katerih Slovenija oz. Ministrstvo za šolstvo v celoti poravnava vse stroške organizacije, priprave in izvedbe programa, so bili v celoti doseženi. Otroci in starši so bili zelo zadovoljni s programom Poletne šole in si ob slovesu zaželeli ter nas, organizatorje In (zvajalce, prosili, da bi to dejavnost nadaljevali v prihodnje. Dragica Motik. Zavod RS za šolstvo Pn ^tapu v .OI}-'-.i-i 'tni V' l. D'oglcp "Vijli 24. julij Mestna hiia. Omfialj Razstava Ane Zupanec Sodnik Koiturr» dogajanje v mestecu Omišalj na otoku Krku je poleti obogatila razstava slovenske sJtkarke Anice Zupanec Sodnik (1892-1978| v galeriji mestne hlŠe. Na ogled so bile slike, nekatere prvič javno rantavtjene, iz družinske zbirke v vili Sodnik v Omišlju ter tamkajšnje cerkve svetega Nikole, ki jo krasi oltarna slika te slovensl(e umetnice, in župnišča, ki hrani njen poruet nadškofa Jedrlinića. Med motivi enaindvajsetih razstavljenih det na razstavi, ki jo spremlja tudi izčrpen katalog, prevladujejo portreti, krajine in tihožitja, zlasti s cvetjem, ustvarjena v olju in akvarelu. Njena družina živi v Sloveniji, vendar večji del leta preživlja v Omišlju, zato so se njeni člani radi potrudili in pomagali, da so slike Anice Zupanec Sodnik na ogled v Omišlju, kar je bil tudi osrednji kulturni dogodek letošnjega poletja. Organizator razstave Anice Zupanec Sodnik je Center za kulturo Občine Omišalj, dogodek pa je zbudil zanimanje tudi med turisti. Kot je ob tej priložnosti med drugim poudaril omišaljski župan Tomo Sparožič, je razstava pravo odkritje in počastitev spomina na someščanko, ki je dolga teta neopazno in neutrudno ustvarjata Itudi) v Omišlju. Razstavo je postavil reški profesor likovne umetnosti Theo de Canziani Jaklič, tudi avtor kataloga. Pričakovati je, da se bosta vabilu za postavitev razstave odzvali tudi društvi na Reki in v Zagrebu in tako morda spodbudili tudi pripravo monografije. MatJaiva MMkovič Iz kauloia Anica Zupanec Sodnik ]e ena najpomembnejših slovenjkih, lahko pa rečemo tudi hrvaških slikark, saj je iiveia na Sušaku in predvsem v Omišlju. Rodila se je v premožni meščanski družini v Ljubljani. Svojo nadarjenost je izrazila že v zgodnji mladosti In kot šnska je ime<.a redko priložnost za izjemen umctntški poduk (n da ujpeši*) razvija Izobraževanje na področju slikarstva ter ustvari Izreden likovni opus. Njen prvi učitelj slikanja je bii Peter 2mite4(, zatem je obiskovala znamenito slikarsko šolo Riharda Jakopiča^ Leta 1911 se je vpisala na žensko Umetmiko akademijo v VÁjnchnu In zatem v Pragi. Po izobraževanju rka teh prestižnih akademijah se je leta 190 vpisala na mednarodno Umetniško akademijo v Firencah. Kot akademska slikarka jc v Ljubljani m Omišlju ustvarila vrsto izjemnih umetniških del in že v času življenja dobila vzdevek -ženski Jakac-. teta 1976 je postala izredna članica stoverake Akademije znanosti In umetnosti. Anit It Ztt|JMnm Sodtlll* Àvti^xitllrf I/kAlrtlr^f« DOGODKI AVGUST Zmaj 'ma mlate IvmRndčIn HMM« Votetec v okviru prireditve Zmaj 'ma mlade sta se z razstavo skulptur predstavila absolventa kiparstva rta akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, Ivana Postíc z Reke in Matej Vočartec. Na ogled so bile v avli Inštituta za raziskovanje kreua znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti In umetnosti v Postojni. Ivana Postic in Matej Vočanec samostojno in skupinsko razstavljata od leta 2001, v tem času pa sta se večkrat predstavila tUdI v tujini iHrvaška, Italija, Avstrija). V zadnjem letu sta svoja dda povezala v razigrane skupne kompozicije, s katerimi skušata vzdigniti razpoloženje turobnega vsakdana. IS. poletni kultt«'ni festival Zmaj ma mlade organizira Zveza društev Mladinski center Po- I itojna pod pokroviteljstvom Kluba ítuťtentov občine Postojna in Pivka ter Občii* Postojna. Festival je kolaž različnih kulturnih dogodkov, s katerimi žeoloit>:a delavnica Etnološka zbirka rodbine čop Palčava šiša v vasici Pleice ima poglavitno vlogo pri ohranjanju in promociji tamkajšnje bogate kulturne dediščine, ki je stoletja povezovala ljudi na obeh strarwh mej. Prizadevni vodja te zbirke Marko Smole je tudi letos organiziral etnološko delavnico, tretjo po vrsti, na kateri zbirajo krajevno gradivo fn skušajo pripeljati ljudi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem ljudskega izročila. Tema letošnje delavnice so bili kraji, ki ležijo ob sta nh poštnih poteh, ki so vodile skozi te kraje v osemnajstem in na začetku devetnajstega stoletja. Zanimive so predvsem zato, ker so speljane po trasah starih trgovskih karavanških poti, ki so čez te kraje potekale od srednjega veka. Ena pot je šla ob levem bregu čabrankc, druga pa Iz Prezida, čez Tršće in Gerovo proti Reki. V času večjega razvoja v devetnajstem stoletju so ti kraji ostali na obrobju, zato se je obdržala stavbna, a tudi nematerialna dediščina. K sodelovanju so tudi tokrat povabili mlade strokovnjake in raziskovalce, sodelovali so domačini, študenta Vlatka Janjić in Tomislav Čop, predavanji sta imela Jože Ožura in Alenka Weber, iz Slovenije pa so se tokrat odzvali muzikologinja dr. Urša Sivic, ki je raziskovala glasbeno izročilo, jezikoslovec In dialek-tolog dr. Matej Šekli, ki ga je zanimalo domače narečje, etnokoreolog Tomaž SirT>etinger pa je raziskovat ples in vodil plesno delavnico. Ta Je po predstavitvi knjige Hišna imena in vzdevki v župniji Trice avtorja Slavka Malnarja v sproščenem in vedrem razpoloženju sklenila četrtkov večer. V veselem ritmu in ob spremljavi harmonike, ki sta jo raztegnila Vatija Turk in Peter Ver>dramin, se je z vcilkim navdušenjem zavrtelo devet parov, ki so sledili navodilom vodje in plesalke Mete Ožura iz veteranske plesne skupine Cof, ki jo sestavljajo nekdanji plesalci folklornih skupin Emona, .Warolt in Ro ianc. Raziskovalni teden se je končal v soboto s pohodom in mašo na Sveti gori s pleškim in osilniškim župnikom ter s sejmom domačih izdelkov in predstavitvijo delavnice, z dramskim nastopom v narečju, ob domači glasbi in jeda čl na prireditvi na trgu pred pleško cerkvijo. Potek delavnice bo skupaj z zbranim gradivom tudi tokrat predstavljen na posebni razstavi v obnovljenem Palčavem skednju, pa tudi v okviru celotne predstavitve krajevne dediščine na občasnih predavanjih po Hrvaškem in Sloveniji, je še napovedal Marko Smole. Marjana Mirkovlč : iícW ,ri lil FnlD iMi ; valina plesni delavnic« roto. Mg i lana " iKO'rfc: 18, avgust Hîîria Imcnj m Vidovi»! v iupnlji TVice Enega izmed večerov etnološke delavnice Je Izpolnita predstavitev knjige Hišna imena In vzdevki v župniji Tršče, ki jo je v slovenščini napisal Slavko Malnar, odličen poznavalec krajevne zgodovine z bogatim in nagrajevanim opusom desetih knjig na to temo, predvsem o čabranskih priimkih, govoru in zgodovini. Knjigo je izdal Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije v sozaložni-štvu s čabransko podružnico AAatIce hrvaške, katere predsednik Ivan Janeš je tudi njen glavni urednik. Skupaj z avtorjem sta knjigo predstavila v salonu Palčave šiše, v imenu založnika pa je navzoče pozdravila tudi urednica Kažipota. Knjiga Hišrw imena in vzdevki v župniji Tršče prinaša tudi vpogled v razvoj kraja, katerega prvi zapis sega v leto 1659, župnija, danes del mestne občine čabar, pa Je bila ustanovljena 1807 in ima 4i0 hišnih Številk. V prometno odročnem kraju je bilo prebivalstvo tesno in rodbinsko povezarvo s prebivalstvom na levem bregu Čabranke: skoraj enaki so govor in običaji, pa tudi priimki in osebna Imena, ki skupaj s hišnimi imeni kažejo, da je bilo začetno naseljevanje kraja v glavnem z območja nekdanje Kranjske. Hišna imena so stara kot osebna ime-rva in veliko starejša od priimkov, ki so pogosto nastali prav iz vzdevkov, Uradni dokumenti jih ne omenjajo, zapisana v knjigi pa hranijo tudi spomin na čase, ko so domačije preživljale številne družine, zahvala pa gre ženskemu delu na skopi zemlji, in možem, ki so bili na delu v fu- žinaritvu, rudarstvu ali gozdarstvu. Dan« kraj izumira. Avtor delo končuje 2 grefikim spoznanjem, da je vse več hišnih imen brez prebivalcev, knjiga pa ■ za številne trstjamke domačije ■ ostaja edino pričevanje o njihovem obstoju. A^arjana Mirkovič liretlnlk Ivan Janp-^ m iMoi ýňiiis. Fùki Marjani 20. av^uit Č<»b-jr Obisk iz Grosupijega Člani Kulturnega društva sv. Mihaela ii Grosupljega so poleti vrnili obisk Čabru, skupino sta vodila zakonca Jakob Mueller in dr. Jožica Narat, Goste so ob prihodu sprejeli predsednik čabranskc podružnice Ateticc hrvaške Ivan Janeš ter književnika Slavko AAalnar in Zlatko Pochobradsky. Dobrodošlico v imenu vseh jim je izrekel Slavko Malnar in jih na kratko seznanil z zgodovino čabra, zatem pa so si ogledali domozr«nsko zbirko v dvorcu Zrinskih ter pot nadaljevali v Plesce. Tam so pridružili tradicionalnemu pohodu na Sveto goro, župnik Josip AAalnar pa je opoldan darovat sveto mašo ob pomoči grosupcijskega župnika Janeza Sketa. Pred vrnitvijo so se ustavili še v Tricu, kjer so jih znova sprejeli Ivan Janeš, Slavko Valnar in Zlatko Pochobradsky; ta je Jakobu Muellerju podaril več svojih pesniških zbirii. Ivan Janeš je gostom podaril del knjižrte cdicije Matice hrvaške, Slavko Malnar pa knjigo 200 let župnije svetega Andrije apostola v Tršču in Hišna imena in vzdevki v župniji Tršće. Srečanje je znova pokazalo, da takšni stiki krepijo prijateljstvo med ljudmi in kažejo, da na obeh straneh meja obstaja naklonjenost. Ataiko Smole, pit^MOd MaijMM Mlikai/k! -italnica na Wiianovem Vrhu: po iledeh fveke razglednice Gorski kotar je majhno okolje, vselej ob strani "vclikih dogajanj". Tako je bilo včasih, tako je tudi danes, ko je sodobna avtomobilska cesta postala -najkrajša povezava Zagreba z morjem-, a tudi pustila ob strani velik det Gorskega kotarja, obsojenega na počasno Izumiranje. Obveljalo je mnenje, da življenje v Gorskem kotarju nima enake kvalitete in ne ponuja številnih možnosti kot življenje v mestu. Vendar je res tako? Ni, kajti tudi življenje v odročnih krajih je lahko na zavidanja vredni kulturni ravni. Učitelji v Gorskem kotarju so od nekdaj izvrstno opravljali svoje delo, zato je bilo tu veliko število pisnnenlh ljudi, ljudi, željnih knjige in znanja. Stopnja nepismenih v Gorskem kotarju je bila na začetku 20. stoletja izjemno nizka, številna naselja so imela vsega skupaj peščico nepismenih, so pa tudi zaselki, v katerih že v tridesetih letih 20. stoletja ni bilo nepismenih. Velik del Hrvaške, pa tudi drugih evropskih držav, tega do danes nI dosegel.Zanimivo je, da je najboljše uspehe pri opismenjevanju imel goranski kraj, ki je najbolj oddaljen ■ čabranski kraj, V Čabru je bila leta 1871 z veliko ljudsko veselico odprta čitalnica. Po danes znanih podatkih je bila to najstarejša čitalnica v Gorskem kotarju in ča-brani so nanjo upravičerw ponosni. Od takrat pa vse do danes se je v čabranskem kraju obdržala tradicija čitalnic, ki so sčasoma prerasle v knjižnice. Prebivalstvo čabranskega kraja se lahko pohvali z velikim številom čitalnic in knjižnic - spet največjim v Gorskem kotarju -, ki so delovale v njihovem rodnem kraju. To so bile ljudske čitalnice in knjižnice, šolske knjižnice, zadružne, gasilske, cerkvene Bilo pa je precej tudi zasebnih knjižnic, katerih lastniki družine Vilhar, Ghyczy, Čop, Ožbolt, Lipovac so posojali svoje knjige tudi drugim krajanom. V vrsti čitalnic čabranskega kraja sta s svojo tragično usodo Izpostavljeni dve, čitalnica v Lividragi in čitalnica na Milanovem Vrhu. Obe naselji sta se razvili v gozdu, ob žagah, ki so na začetku dvajsetega stoletja proizvajale lesen gradbeni material za izvoz. To so bila velika naselja, s številnimi stanovanjskimi hišami za družine delavcev na žagi in s potrebnimi spremljevalnimi vsebinami: pošto, gostilno, trgovino in čitalnico. Čitalnice so Izvrstno dcKovale najmanj dciet tet, zatem pa Jc leta 1942 italiJansJca okupatorska vojska do temetjev požgala obe naselji, M po vojni nista bili obnovljeni. V ognju so izginile tudi delavske čitalnice fn z izjetno nekaterih ustnih pričevanj je o njih ostalo bore malo podatkov. O čitalnici v Lividragi vemo nekoliko več, ker so ohranjena njena Pravita, za čitalnico na Milanovem Vrhu pa se vse do danes ni z gotovostjo vedelo, ali je sploh obstajala. Ta dvom je odpravila usoda sama. Vaja 2011 sem pri zbiranju gradiva za svoje raziskovanje zgodovine goranskih knjižnic na spletnih straneh naletela rta razglednico Milanovega Vrha, napisano v slovenščini in poslano leta 1928 v Slovenijo. Razglednica mi je pritegnila toUkšno pozornost, da sem jo takoj odkupila od lastnika In za prevod zaprosita urednico Kažipota. Z njeno pomočjo sem prišla do zanimivih podatkov o čitalnici z Milanovega Vrha. Pošiljatelj Je namreč na fotografiji označil, kaj je v kateri hiši. In tako za zadnjo hišo levo preberemo napis "čitalnica". Iz besedila na hrbtni strani tudi izvemo, da je posneteic star dvajset let in nekatere druge, tu nepomembne družinske podatke. Ta razglednica je izjemno pomembrw odkritje za zgodovino goranskega in hrvaškega knjižničarstva, saj gre za prvi pisani dokaz o obstoju in delu čitalnice na Milanovem Vrhu, poleg tega smo dobili tudi fotografijo zgradbe, v kateri je delovala. Čitalnico z Milarwvcga Vrha lahko zdaj enakopravno postavimo ob bok drugim čitalnicam čabranskega kraja in bo ostala v spominu kot kulturno središče, katerega pisno pričevanje je preživelo fašističr» nasilje tn uspešno prispelo v naše roke. Ta razglednica je tudi dokaz, da kulturno življenje lahko kipi tudi sredi gozda, kadar so tam ljudje, željni knjige. MAg. Kđrmen Oelač PetKovIć, (»evod Mlrtovlć NAPOVED SEPTEMBER 2. september, 20.00 HKO na Suiaku, »Mta Festival Zoom Janez JanU, Janez JanU, Janez Jania: Več nas bo, prej bomo na cilju V okviru letošnjega festivala Zoom bo v Hrvaškem Kulturr>em domu na Sušaku gostovala tudi dokumentarna predstava z naslovom Več nas bo, prej bomo na cilju. Avtorji so trije umetniki z Imenom Janez Janša |Emll Hrvatln, Žiga Kariž (n Davide Grassi), performer In dokunwi-tarist je Dražen Oragojević. Več: wwww.maska.si 7. tepCcmbef-3. oktober Pretorska palača, Koper Arheologija prihodnosti, mstava Groinjan, istrsko mesto umetnikov V Pretorski palači bo odprta razstava z naslovom Arheologija prihodnosti. Na ogled bodo dela akademske slikarja Roka Zelenka in Italijanskega slikarja Giampietra Vianella Casise, predstavljena pa bo tudi knjiga, ki jo je Rok Zdenko napisal o Grožnjanu, njegovi preteklosti in sloverKki likovni koloniji, ki ga je sooblikovala v umetniško mesto. Marjana Mirkovi č Í1 Pôïglednlcd Kot ~ićevđnje. AilHv avtooce, 20 (iiAMii»m KO*/HKNMi fJhi/MVli liTRsai» Mr^to I rvll TNU«* V,)Wlo .1 rnwliivn |r ot>tlKcsto umetrtikov V galeriji SKD Istra v Pulju bo predstavljena knjiga o Grožnjanu avtorja akademskega slikarja Roka Zdenka In odprta razstava njegovih del z naslovom istrske Inspiracije. O knjigi in avtorju bo spregovorila umetnostna zgodovinarka Narcisa Bolšec. Marjana Mliković Il NESPREGLEDANO Uvodnik Novega Usta r dne 3. avgusta izpod pere« Sanje Modric (Ali naj bi Hrvati imeli več pravic kot omen;a podatke iz ankete v okviru obsežne terenske raziskave, ki jo je naročila SDP (Socialno-demokratska stranka). Ta med drugim kaže neverjetno neinformiranost, zablode, zaprtost, predsodke in stališča, ki jih je zdavnaj povozil čas: kar štirideset odstotkov polnoletnih oseb je prepričanih, da bi Hrvati morali imeti vcčj« zakonske pravice kot pripadniki narodnih manjšin, tri odstotke več meni, da je tradicija hrvaškega naroda bogatejša od drugih, še za odstotek pa je večji delež tistih, ki po vseti obtoînicah in obsodbah so še naprej prepričani, da med domovinsko vojno na Hrvaškem hrvaški vojaki niso zakrivili vojnih zločirxiv. Izhod iz poraznega stanja, ki ga avtorica pripisuje sistemu izobraževanja, političnim elitam, cerkvi in družbenim ustanovam, Je mogoč le 2 resnimi, širokimi in vztrajnimi politikami in kampanjami, za kar bo potrebno veliko časa in pameti. V državi, v kateri ponekod polovica volivcev ni seznanjena ne le z demokratičnimi standardi sodobnih družb, temveč tudi s temelji ustavnega sistema lastne države, bodo bližnje volitve vsekakor velik izziv za vse stranke in politike. Šokantni podatki pa so izziv tudi za vse novoizvoljene manjšinske organizacije, od svetov in predstavnikov do Sveta za narodne manjšine RH in saborskih poslancev. Marjana Mir kovic AKTUALNO Pnlovna zgradba, Savifca 41 IZasrebčanka), Zagreb Poslovni klub slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu In Poslovni klub slovenskih In hrvaških gospodarstvenikov Zagreb sta v stolpnici Zagrebčan-ka, v kateri je bila nekoč Ljubljanska banka in pozneje veleposlaništvo RS v RH, 1. junija slovesno odprla nove poslovne prostore kluba, ki bodo, kot je zapisano na spletni strani veleposlaništva, precej olajšali njegovo delovanje in tudi delovanje slovenskih podjetij v hrvaški prestolnici. Veleposlanik RS v RH Vojko Volk je ob tej priložnosti med drugim izrazil zadovoljstvo, da bosta tako zagotovljena normalno delo kluba In poslovna pisarna, na voljo članom In tudi slovenskim podjetjem, ki na hrvaški trg prihajajo prvič, Za pomoč pri pridobitvi prostorov se je zahvalil podjetju Mercator, glede gospodarskega sodelovanja med državama pa je poleg slovenskih investicij v Tuhlju in Gospicu omenit ugodne rezultate gospodarske menjave v prvih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani. Informacije o klubu so na spletni strani www.poslovnikiub-shg.hr, med novicami pa velja omeniti napoved, da bo v kratkem objavtjena informacija o možnostih za pridobitev nepovratnih sredstev iz evropskih skladov na Hrvaškem. Uatjana Mlrkovtč Levstikova rtafrada za življenjska delo Světlan) Makarović in Kot^i Gatniku Levstikovi nagradi za življenjsko delo sta 7. junija prejela Světlana Makarovič za pisateljski in Kostja Catnik za ilustratorski opus. Světlana Makarovič se je že s prvo zbirko pravljic za otroke m mladino Miška spi prcdsta vila kot zrela In suverena pripovednica Ir^ zanjo leta 1973 prejela malo Levstikovo nagrado. Prejela jo je tudi leta 1975 za nabor knjig, med katerimi je bila tudi letos na novo izdana znana in priljubljena Pekama Miimaš. Po mnenju komisije je Světlana Makarovič s svojim značilnim slogom slovensko mladinsko književnost obogatila z izvirno različico sodobne živalske pravljice, po kakovosti povsem primerljive z najvišjimi svetovnimi dosežki. Po razglasitvi nagrade je pisateljica povedala, da ostaja vselej ista oseba, »V prejšnjem sistemu nisem nikoli pisala partizanskega kiča kot nekateri, ki danes pišejo katoliški kič, ampak to se mene ne tiče. Jaz grem svojo pot in moram biti vedno sama sebi podobna, ker je pr^a dolžnost človeka, da je vreden samega sebe in svojih talentov,« je dodala. Kostjo Gatnika, ki je Levstikovo nagrado za izvirne Ilustracije prejel že leta 1982, z Mladin- sko knjigo povezuje na desetine knjig, za katere je prispeval ilustracije. Številna dela ga postavljajo za enega izmed stebrov slovenske llustratorske tradicije. Priznani likovnik nagra do jemlje kot priznanje za jvoje dozdajšnje delo. -Dobro je, da drugi v nečem, kar človek počne, najdejo vsaj malo veselja, če že ne koristi,- je Gatnik, ki Je lani prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko ddo, povedal po razglasitvi, Povedal je še, da sc pri svojem delu ne drži kalupa in da vsako stvar zagrabi in rešuje po svoje. Več; www.rtsvlo.si Moi juna MIrkovk: Marjctica Potrč v svetovrvem umetniiicem vrhu STUDU IN STIPENDIJE V RS Sipendija za kandidata ii zamejstva 12. avgusta je iisei razpis za štipendije za dodiplomski Študij za kandidate iz zamejstva. Rok za kandidate, ki prvič uveljavljajo pravico do štipendije, je 20. september, za štipendiste, ki že imajo dodeljeno pravico do štipernJije po tem programu, pa 30. september. Informacije: v okviru projekta Slovenska Informativna točka Si-T, gsm; 091 593 6086. Več: www.sklad-kadri.si Ameriški tednik Newsweek je na tretje mesto lestvice desetih najpomembnejših sodobnih umetnikov na svetu, takoj za britansko konceptualno umetnico Gillian V^earing in ameriškim vizualnim umetnikom in skladateljem Christi-anom Marclayem, uvrstil slovensko umetnico Marjetico Potrč. AAarjetica Potrč, rojena leta 1953 vLjubljani vdružini pisateljev Ivana Potrča in Branke Jurca, je diplomirala na fakulteti za arhitekturo, nato pa na likovni akademiji v Ljubljani opravila še diplomo iz kiparstva in kiparsko specialko pri prof. Luju Vodopivcu. Od 1990 do 1993 je prebivala v ZDA, leta 2000 pa s štipendijo Philipa Morrisa v Bertinu. Njena dela se lahko razdelijo v tri skupine: ključni del njenega ustvarjanja so terenski projekti, v okviru katerih skupaj ï lokalnim prebivalstvom (z urbanih sosesk po svetu ustvarja pripomočke, ki jim lahko vsaj nekoliko olajšajo vsakodnevno življenje. Ustvarja tudi arhitekturne študije, s katerimi terenska delo prestavi v galerije, ter risbe, ki dajejo poetičen pridih. Marjetica Potrč ni le umclnica, marveč je tudi popotnica, raziskovalka in aktivistka, ki ji je mar za Uaj-nostni razvoj. Prejela je prejela številne, tudi prestižne nagrade leta 2000 je dobila mednarodno nagrado za sodobno umetnost Hugo Boss, ki je vključevala tudi osebno razstavo v Guggenheimovem muzeju v New Yarku -, predstavita se je na vrsti samostojnih in skupimkih razstav doma In po svetu, med drugim na Beneškem blenalu, bienalu v Sao Paulu In na razstavi Kiparski projekti v Muenstru 1997. Več: potrc.org, www.mladina.si,www.wrtvslo.si Marjana Mirkovič IN MEMORIAM Ivanka M:ina.'evlč (1924-2011) V Lovranu je 17. julija v 88. letu starosti umrla rojakinja Ivanka Mllnarevic, rojena Štefančič. Ivanka Mllnarevic se je rodila 1. maja 1924 v Tržiču, v Lovran pa se je z družino priselila na začetku šestdesetih let preteklega stoletja. Ko so se teta 2004 na ponovljenih prvih volitvah za manjšinsko samoupravo rojaki v tem mestecu samoorgani zírali, je bila med predlaganimi kandidati tudi Ivanka Mlinarevič in postala članica Sveta slovenske narodne manjšine Občine Lovran v prvi sestavi. Ravno tako je bila od samega začetka tudi članica Slovenskega kultur-rw-prosvetnega društva Snežnik, ustanovljer>e-ga leto dni pozneje, v njem pa se je po svojih močeh rada udeleževala vseh srečanj. Ivanko Mlinarević jc pokopana v družinski grobnici na mestnem pokopališču v Lovranu. Atarjand MlrkovK Josip Bobi Marottt (1922-2011) V Zagrebu Je 24. julija v 89. letu starosti umrl veliki gledališki, filmski in teteviajski igralec Josip Bobt Marotti, legcrxta hrvaškega odra, rojen v Mariboru. Josip Bobi AAarotti je bil eden izmed ustanoviteljev zagrebškega dramskega gledališča Ga-vella, tgral pa Je tudi v skoraj 40 filmih in številnih televizijskih nadaljevankah. Leta 1941 se je v Zagrebu vpisal r« igralsko šolo, tam diplomiral in odšel v partizane in Um igral v partizanskih igralskih skupinah, po drugi svetovni vojni pa bil član hrvaškega narodnega gledališča na Reki in v Zagrebu. Josip Bobi Marotti je odigral več kot tristo vlog v gledališču, televiziji in na filmu, generacije otrok pa so odraščale ob njegovem glasu v risankah Smrkci, v katerih Je govoril Gargamcla, in Kremenčkovi, kjer Je glasilke posodil Fredu. Upokojil se Je leta 1980, med drugim pa je predaval igro na zagrebški akademiji dramskih umetnost. Veliko je nastopal tudi v društvu Slovenski dom v Zagrebu. Igralec Josip Bobi Marotti je ustvaril številne nepozabne gledališke vloge, poslednjič pa Je nastopil decembra 2010 v predstavi Zagrebški orkester gledališča Histrion. Josip Bobi Marotti je v svoji dolgoletni, 69 let trajajoči umetniSti karieri postal simbol zagrebškega In hrvaškega odra. Po vojni Je bit premeščen v novoustanovtjetv) reško gledališče, kjer Je na odprtju nastopal v prvi predstavi v hrvaškem Jeziku iDubravka), in o tem je v Intervjuju za Novt Ust pred leti med drugim dejal: Reški teater je bil takrat fenomer»alenl Imel je sijajno hrvaško fn izredno italijansko dramo. Sam kraj mi je blizu, čeprav sem rojen v Mariboru, toda moji predniki so bili iz Kastva, pravzaprav Iz Spinčičev. Prišli so (z Italije, iz Alessandrie, prvi Marotti pa jc rojen je v Spinčičih leta 1702. Moj oče je namreč leta 1921 pobegnil iz Istre v takratno Jugoslavijo. Na meji so ga vprašali, kam želi iti v Sarajevo ali Vïaribor, pa je moja mama njen malemi jezik Je Wl slovenski -, rekla Maribor. Tako sem Jaz edini Marotti, rojen v Mariboru, pa pravim, da sem Štajerec. Svjetlana Hribar je v Novem listu ob njegovi smrti med drugim tudi zapisala, da Je Josip Bobi Marotti, ki je nastopal v gledališču, filmu in na televiziji še po vstopu v devetdeseta leta, napovedoval, da se bo sam umaknil, ko mu igra ne bo več šla. Smrt ga Je prehitela, zapustila nam Je le spomin na resnično najbolj simpatičen obraz v igralskem svetu.Več: www.rtvslo.si,www.novilist.hr «Ant]«nd Mlrkovič Igrolcl Ml n» FoccboolMi zaplwll Iboijair Bobiko, nai lujljubii profesof Učti si nas i^e. optonlrnu m Ž1v<}9nja Foto: wwww^dvHla.in lAkltpnUraBv« Mpublll« $l«v»m)» » «M Hšjňiňna lt\ IC 000 SH V»l«pinUt4l<: 'kbjha volk KanzUami oddeie*^ urtdr» ura: ^reixtj«*, od ».DO df 17.00 ; wta» od «.DO 0> n.iK tnoan.coao M-OO mM od 9.00 OD 12.00 M- • Mi I M 11 CK, • Ml I <1 D!» • tiial »USl 4<.lC}a7 irUlMMttran: nRp. f/»gT«t> twtapstUrnniAi.ii , Ori(Vl)aa< RS je v nujnih primeriti ufMovQen ionuM S (tiiumlm ))iplatii*W. Je Ma Mfliana 30. 2011