Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO glasilo komlnističnk; partije s. t. o. Vatrel iberni halami ŽELE UREDNIKI, STAVCI IN RAZNAŠALCI «DELA» OBNOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 158 TRST SOBOTA, 22. DECEMBRA 1051. CENA 20 LIR Z.D.A. SO SE V PARIZU RAZKRINKALE KOT NEPOBOLJŠLJIVA NETILKA VOJNE Imperialisti dosledno odbijajo vsak predlog o razorožitvi Ameriški delegat je' odbil tudi predlog Egipta glede sklenitve konvencije o prepovedi uporabe atomskega orožja Volilni stroj izvolil fašistično Grčijo v Varnostni svet - ZDA na zatožni klopi zaradi pošiljanja teroristov Si Glavni predmet razpravljanj ^Skupščine Združenih narodov je bilo v pretekllem tednu vprašanje zahodnega in sovjetskega načrta o raaorcžMivi ter o IjjDrepovedi atomskega orožja. IjePotj kot kdaj prej so se v tem i "fednu pokazale glavne impe-^Halističnie države, ZDA, Ah-' ?liija in Francija, da jim ni japrav nič za to, da bi prišlo v iO'|tem osnovnem vpraišaciju do Sfeželenih uspehov. Prav ta nji-je-hova neipopuistljtvloist ipa jim I-jle prineslia pri gtalslovanjih ne-'Hreividetna presmečienja, ko ^se je pokazalo, da zahodhi blok ga!e ni tako enoten, kafcor bi ,si ikta želeli ameriški vojmi huj-0"!skačii. . V teku razprave so se razne aopržave trudile, da bi prišlo v li'Wprasanju .načrta za razorožitev in prepoved atomske bombe do kompromisa, toda Zdru-.ii-fene države so vsak tak poskus K'klbiiie že takoj ob začetku. Ta-t0 je rolljlski delegat Wierbliow- sM predlagal, naj predajo v nadaljnjo diskusijo bodočemu vdboru dvanajstih oiba predloga, ameriški in sovjetski, ki maj ju ta odbor še temeljito preuči ter skuša priti do sporazumu tudi v vseh preostalih točkah, v katerih niso mogli priti na sestanku štirih. Višinski je ta predlog takoj sprejeli, prav tako so ga odobravale tudi številne zahodne države. Toda britanski predstavnik je takoj za Višinskim nastopil v imenu treh velesil z vso silo proti temu kompromisnemu predlogu. Prav tako sta ameriški in angleški delegat nastopila proti komipromishemu predinogli E-gipta, naj se še na tem zasedanju sklene posebna konvencija proti uporabi atomskega orožja po vzorcu one, ki prepoveduje uporabo plinov v vojne namene. iSovjetslki delegat je tudi ta predlog takoj podprl. V svoji utemeljitvi je odgovoril Višinski ameriškemu delegatu, da pač mi čudno, če Združene države odbijajo vsako roožniosit sporazuma o vprašanju prepovedi atomskega orožja, ko pa so ena izmed redkih držav, ki po 30 letih še niso podpisale konvencije o prepovedi uporabe strupenih plinov v vojne namene. Nadaljnji kiampromisni predlog je postavil predstavnik Iraka in sicer, maj se Odi loži glasovanje o sprejemu enega tali drugega osnutka za nekaj dni in naj se ustanovi odbor «mev-tralnih», ki naj pripravi osnutek predloga, sprejemljiv za vse države. Toda tudi ta predlog, ki ga je sovjetski delegat brezpogojno sprejel, je bil odbit od ameriškega zastopnika Jessupa. Prav na tem primeru so Združene . države pokazale, da ne sprejmejo niti predliogov, da bi «nevtralni» predstavniki kapitalističnih držav sestavili kompromisno rešitev med obe- USPEŠNO DELOVANJE PARTIZANOV MIRU V SVETU Podpisna akcija v Trstu se razvija v naglem tempu [j. Ze en mesec je tega, kar se našem mestu, v Miljah in ostalih krajih našega Oizem-Aia vrši velika akcija pobiranja podpisov za .berlinski poziv za 3;*leiiitev pakta miru med pe-jSli-mi velesilami. Ta način deUo-■Uan.ja je bil sklenjen na zbo-Jttovan.ru odborov miru, ki se Ue vršilo v začetku meseca sep-jilembra t. 1 .‘in predvsem zaradi 'ega, ker bo na ita mačiin omo-i Jočemo Ojačiti diskusije s pre-jjvivatatvom ter čim prej dose-;Li 100.000 podpisov. (li .9; Ta način delovanja odborov mir je dokazal, da so par-t&ani miru prišli v stik tudi s fistimi ljudmi, do katerih prej ■Niso mogli priti. Razumljivo je, 8a je število podpisov iz dneva f dan manjše, ker je večina ^5'Udi v vsakem rajonu že pod-^iisa.lo, toda kljub temu foeleži-jiho velike uspehe, ker nabiral-pl podlpisov lahko stopijo v ^skusijo z ljudmi raznih pre^ bičanj. ^ Pose'bno pohvalo v nabiranju podpisov so zasluižili tovariši ri-^lovemske prosvetne zveze, ki nabirali po'dpise v več kra-nij'h dolinske občine, kot n. pr. 3^ Dragi kaklar tudi v rajonu Alne in na Palntaleolnskem v ptiču. 0 V mestu pa se je izkazal od-V Or miinu občinskih mameščen-■K jv, ki je presegel za 80 od sto ^ levilo nabranih podpisov za [j-Gckholimski poziv. Vsega sku-je nabral 2.800 podpisov jbtolti 1.500 podpisom proti a-atnskemu orožju. Odbor miru Sv. Vidu pa je že presegel AfWilo ipo'dpisov za stocholm-Ifrta poziv za 60 odisto. * * * Kot se vnši močna akcija za pobiranje podpisov za mir na ?i'iašem Ozemlju, tako se vrši fNt vseh ostaliih državah v sve-0pIiJ. Tako vidimoi, da posebni '»mite vodi podpisno akcijo 'ted prebivalstvom Zimeringa. S-Tftem izmed dunajskih rajonov, joAotii gradnji angleškeiga voja-fJjpega letališča. Ze v prvem rl' 6c3nu akcije je bil dosežen o-f-tomen uspeh. Po podatkih iz nWopiSja je na poziv odgovo-No 9.615 prebivalcev Zime- ringa, kar pomeni nad eno tretjino vseh voli triih upravičencev v tem rajonu. 9.317 oseb, .ali 97 odsto tistih, ki so Se odzvali pozivu, so se izrazili proti gratimji vojaškega letališča. S 'podpisovanji še vedno .nadaljujejo. Pred kratkim ipa so delavci avstrijskega podjetja «Scheller-Bleckmann» odbili, da iz vrše naročilo za tedeiliavlo 2.200 topovskih cevi. Pod pritiskom delavcev je bila uprava podjetja prisiljena odpovedati naročilo. Številne delegacije delavcev iz raznih oddelkov podjetja so izjavile upravi, da bodo takoj prekinile z delom., če bo pričela is proizvodnjo naročenih topov. Sijajen primer borcia za mir je .marsejski delavec Josef «m» sr« Achensat, pleskar v marsejski ladjedelnici. Razumel je velik pomen borbe za mir in je zato ves .svoj svoiblotìem čas posvetil nabiranju podpisov za pakt miru med petimi velesilami. Iiz dneva v dan je ta skromni delavec velikega gibanja za mir obiskovali hiše in rajone svojega mesta, ladje, ki so pristale v pristanišču, se raztovarjal z mimoidočimi ljudmi ter jih pozival naj podpišejo poziv. Na ta način je dio sedaj nabral 11.096 podpisov za berlinski poziv. Le sestanek petih velesil za sklenitev pakta miru nam jamči trajen mir v svetu, zato požrtvovalno delujmo ter naberimo čim več podpisov, da se ta pakt med petimi velikimi kočno ie uresniči. ma osnutkoma. Pri glasovanju o predlogu polljskeg'a delegata, naj se odloži takojšnje glasovanje za sprejem enega ali drugega osnutka, je bil kompromisni predlog WierMowiskega v torek Odbit z 39 glasovi proti 6, dio-čim se jih je 13 vzdržalo glasovanju.. Pač pa je bil proti volji zahodnih velesil sprejet predlog iraškega predstavnika, naj se odtoižd seja na sredo, in sicer z 25 glasovi proti 19 in 13 vzdržanimi. V sredo pa je prišlo do glasovanja o ameriškem predlogu in o posameznih členih ter spremembah, ki je ponovno pokazalo vedno večje nesoglasje v bloku zahodnih držav. Kot celota je bil ameriški predlog sprejet le s 44 glasovi proti 5 In 10 vzdržanimi. Egiptovski predlog za sklenitev konvencije o prepovedi atomskega oro žja je bil odbit samo s 35 glasovi proti 14 in 5 vzdržanimi. Poleg isocialističnih držav, ki so glasovalie proti ameriškemu osnutku, je torej še 10 zahodnih držav, ki načrta ZDiA ne odobravajo in so se zato vzdržale, in .sicer so to Argentina, Indija, Pakistan, Afganistan, Iran, Egipt .Indonezija, Saudska Arabija, Sirija in Jemen. Sovjetski delegat je predložil pred politično komisijo resolucijo, s katero se obsoja napadalno delovanje ZDA proti ZSSR in ljudskim demiokracijam. V ameriškem parlamentu je bil namreč sprejet kredit 100 milijonov dolarjev za podpiranje in pošiljanje oboroženih tolp v socialistične države. V četrtek je plenarna seja skupščine ponovno glasovala o sprejemu nove članice v Var-noetrai svet, ker v prejšnjih glasovanjih niti Bela Rusija niti Grčija nista diobili potrebne dvotretjinske večine. Odločitev je padla šele v 19. glasovanju, kjer je dobila Grčija 39 glasov, Bela Rusija pa 16, dočim so se štirje delegati vzdržali. S tem je ameriški blok ponovno kršil sporazum., po 'katerih pripada eno mesto vedno socialističnim državam. Iz glasov an je bil tudi sklep, da se pošlje komisija za preučitev možnosti izvedbe plebiscita v Nemčiji. V ZSSR ustreljena ameriška terorista MOSKVA — Ustreljena sta bila ameriška agenta Osmanov ;.n Sarancev, ki sta bila ujeta v SSR Moldaviji takoj po tem, ko jih je odvrglo ameriško letalo. Pri njih so dobili lažne odkumente, orožje, strupe in drugo. Na zaslišanju sta priznala, da jih je ameriška tajna 'služba ilzvežbala za saboterja in šipijoma. Dosmrtna ječa za 14 banditov VITERBO — Drža viru tožilec je na procesu proti Giulianovi tolpi zahteval dosmrtno ječo za štirinajst obtožencev, oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov za devet obtožencev, za ostale pa različne zaporne Kazni. v Številne celice dosegle 100% vpis Sekcija Mitnica sprejela 20 novih članov «Vsak komunist, naj pridobi za I Prebende, Lo», ženska celica KP še enega tovariša», s tem | «Blazina» pri Sv. Jakobu, celi-geslom je tov. Vidali otvoril le- j ca «Klara Zetkin», «Jamnik» in iošnjo kampanjo za včlanjevanje | «Zankolič-Verucchi» pri Pončan:, Tovariš Stalin, genialni voditelj Sovjetske aveze in vse ga naprednega človeštva, je včeraj dopolnil 72 let svojega življenja, ki ga je posvetil vsega borbi za zmago pravice, miru in napredka. Veliki soustvaritelj mogočne Sovjetske zveze je obdan od ljubezni stotin milijonov ljudi. V imenu vsega slovenskega naroda, ki je na njegov poziv stopil v zmagovito borbo proti fašističnim osvOijevalcem, a za plodove katere je bil ogoljufan, od titofašističnih izdajalcev, se pridružujemo čestitkam vsega naprednega človeštva z željo, da bi pod njegovim modrim vodstvom zmagovito dokončali tudi najodliočihrejšo borbo v zgodovini - borbo za ohranitev miru. v KP STO. Iz dosedanjega poteka kampanje je razvidno, da so tovariši, bodisi v mestu, v tovarnah ali pri drugih, zlasti večjih podjetjih kakor tudi na podeželju pravilno razumeli to geslo našega voditelja. Kampanja za včlanjevanje poteka nad vse zadovoljivo. V' mnogih krajih so obnovili včlanjevanje že ICO odst., marsikje — in to je posebno razveseljivo — pa so med tem že sprejeli več novih članov v Partijo. Zavedati se moramo dejstva, da vse to delo ni kar tako enostavno, birokratsko. To delo zahteva mnogo truda in študija, kajti kampanja za včlanjevanje in sprejemanje novih članov ima da-iekosežen namen; poživiti mora zanimanje za KP, okrepiti mora organizirano delovanje dosedanjih članov in skratka pretehtati dejansko vrednost posameznih celic in posameznih tovarišev. Po dosedanjih podatkih so naslednje celice in sekcije v zadnjem tednu dosegle naslednje uspehe: Tovarna strojev Sv. Andreja, Ricmanje, Mačkovlje, Kraglje, PROGLAS IZVRŠNEGA KOMITEJA K.P. S.T.O. VSEM ZADRUŽNIKOM DELAVSKIH ZADRUG NE SMEJO dobiti v roke njeni sovražniki Obsojanja vredno obnašanje komisarjev, ki preprečujejo sklicanje občnega zbora - Demokristjani, socialdemokrati in titovci so enotni v spletkah proti interesom zadružnih članov Zadrug ar ji! Delavsike zadruge, največja zadružna organizacija tržaških delavcev, so v nevarnosti, da padejo v roke slovražnikcm za-drugarstva. Delovanje seda-jjih komisarjev, ki teži za tem, da prepredi možnosti sklicanja občnega zbora članov zadrug in izvolitev upravnega sveta, se še vedno nadaljnje in celo poslabšuje. To potrjuje vrsta resnih dogodkov v zadnjih mesecih. ! ) Socialdemokrat inž. Arrigo Levi in titovec Ferdinand Ferjančič sta se s privoljenjem demokris t j aniskih in republikanskega komisarja udeležila kot predstavnika Delavskih zadrug nekega titovskega «za- družnega» zborovanja v Zagrebu. Udeležila sta se torej neke prireditve največjih sovražnikov zadrug in delavcev. 2' Z.VU je proti vsem zakonom dala možnost tujcem, da se vpišejo v Delavske zadruge in to brez vsakih posebnih pogojev. 3) Predsednik tržaškega sodišča je izdal odlok, s katerim razširja tudi na cono B možnost prilagoditve novim odredbam o zadružništvu. Ta odlok so sprovocirali sedanji (komisarji in sicer dem (kristjana dr. Mario FramZil in dr. Gaetano Gardo, socialdemokrat ini. Arrigo Levi, republikanec odv. Michele Miani in -titovec Ferdinand Ferjančič, kateri so po- PAiRIZ — Po vesteh iz krogov OZN se domava, da se bodo namestniki zunanjih ministrov štirih velesil v janua-rjiu sestali, da nadaljujejo, preučevanje osnutka mirovne pogodbe z Avstrijo. Sklenitev te poigodbe bi po vsej verjetnosti prinesla dokončno rešitev tudi za vprašanje STO, ker ZSSR vztraja na ustanovitvi kot pogoj za .sklenitev avstrijske mirovne pogodbe. 5 milijonov Korejcev so že pobili ameriški razbojniki TOKIO — Po vesteh iz ameriških virov izhaja, da je okrog 5 milijonov Korejcev izgubilo življenje od začetka vojne. Večji del teh žrtev je med civilnim prebivalstvom kot posledica brezobzirnega bombardiranja ter množičnega streljanja s strani ameriških gangsterjev. V Indoneziji se upirajo tisoči kmetov in vojakov Reakcionarna vlada skuša v krvi zadušili borbo kmetov proti krivični delitvi zemlje HONG KONG — Zaradi kri-''čne razdelitve zemlje so se Vii kmetje na indonezijskih Vkih Flioire's in Sundia. Ulpor t vojaštvo zadušilo v krvi, U čemer je bilo nad 100 kme-V mrtvih, preko 500 pa so aretirali. Aretirani pa so v zaporu uprli, pri čemer , ječarji ubili nadaljnjih 36 'Vtov. o V Indoneziji se je uprlo t;u-9 okrog 1000 vojakov, ki so Všii z Vso vojaško opremo š stran uporne muslimanske Vanlizacije. Proti njim je Vlala vlada svoje čete. Po Vočllih oblasti je doslej pad- 9 nrv _______unn ■na iih 170 upornikov nad 300 pa je ranjenih. Arabske države nočejo v vojni blok CAIRO —- Ameriški ambasador v Egiptu Jefferson Caf-fery je vpiršal namestnika zunanjega ministra, če bi bil E-gipt pripravljen odpovedati se odhodu angleških čet iz predela sueškega prekopa v zamenjavo za sodelovanje v paktu Srednjega Vzhoda. Farag Paša mu ‘je odgovoril, da bodo za varnost Srednjega Vzhoda poskrbele že same arabske države brez pokroviteljstva za^ hodnih-imperialistov. JUGOSLOVANSKA INDUSTRIJA služi predvsem vojnim pripravam Enomesečna stavka študentov tehnike v Zagrebu proti fašističnim metodam - Sedem urednikov "Borbe, aretiranih - Vedno več podjetij v rokah privatnih kapitalistov - Večji del izvoza gre v Ameriko Odpor proti vojnohujskaški politiki fašistične klike zadobiva v Jugoslaviji iz dneva v dan širši obseg ter se pojavlja vedno bolj organizirano in množično. Poleg enodušne akcije delavskega razreda proti vojnim pripravam se vključujejo v aktivno in organizirano borbo pod vodstvom nove Komunistične partije tudi drugi sloji, zlasti delovni kmetje, uradniki, vojaki, izobraženci itd. Posebno velik odmev je imela nad enomesečna stavka študentov tehnične fakultete v Zagrebu, ki so se uprli uvajanju fašističnih metod na univerzitetna tla. Titovsko vodstvo je dalo zapreti fakulteto, toda spričo enotnega nastopa vseh slušateljev so morali odnehati ter so jo zopet odprli. Tudi na ljubljanski univerzi je prišlo na nemirov v zadnjem času. Najboljši dokaz, na kako šibkih nogah stoji današnji fašistični režim Tita-Rankoviča, so nedavne aretacije v uredništvu «Borbe» centralnega glasila tito-fašistične stranke. Koncem novembra sta bila aretirana dva urednika, 12. decembra pa je Rankovičev gestapo aretiral še nadaljnjih pet članov uredništva. Vsi so obtoženi, da so v uredništvu «Borbe» osnovali komunistično skupino za borbo proti Titovemu terorističnemu režimu. Te aretacije, ki so napravile po vsej državi globok vtis, dokazujejo, da se titovci danes ne morejo zanesti niti na ljudi v najvažnejših svojih ustanovah. Iz dneva v dan prihajajo vesti iz vseh krajev države o vedno bolj naraščajočem odporu proti vojnim pripravam, katere so se po sklenitvi vojaškega sporazuma med Titom in Trumanom še bolj pospešile. Na zahtevo ameriških vojnih netilcev so titofašisti preusmerili večji del dosedanje mirnodobske industrije v vojno industrijo. Tvornice «Ivo Lola Ribar» v Železniku, «Utva» v Pančevu, «Zmaj» v Zemunu, železarne v Zenici, na Jesenicah in v Sisku, ladjedelnice na Reki in v Pulju, tvornice avtomobilov v Mariboru in Rakovici, tovarne cementa v Beočinu in Mladenovcu ter neštete druge industrije že davno delajo samo za vojsko. Mirnodobska podjetja vedno bolj zmanjšujejo svojo proizvodnjo, mnogo jih je zaprtih in jih zapirajo še nadalje, druge pa spreminjajo v podjetja za vojno proizvodnjo. Tako izdelujejo tekstilna podjetja v Dugi Resi, Varaždinu, Beogradu in drugih le še sukno in platno za vojaške obleke, o-deje, šotore itd. Tvornice obutve v Zrenjantnu, Beogradu, Borovu in dr. izdelujejo samo vojaške čevlje,- Po priznanju fašista Kidriča dela industrija za predmete široke potrošnje s 40 odst. manjšo kapaciteto kot preje. Samo v Srbiji je bila ustavljena gradnja 375 že začetih objektov, ki so bili proglašeni, da nimajo značaja za vojne potrebe. V Beogradu pa je. bilo v zadnjih 8 mesecih zaprtih 415 prodajalen jestvin. Obenem pa se hitro širi privatni kapital na dosedanji državni in zadružni sektor. Tako je v Beogradu danes sedemkrat več obratov v zasebnih rokah kot jih je bilo leta 1949, v Zagrebu pa celo osemkrat več. A tudi v Ljubljani se v zadnjem času ponovno odpirajo zasebni obrali, trgovine, obrti in male industrije. Drug znak vojne politike je velikanski izvoz strateških surovin, bakra, cinka, svinca, aluminija in dr. v Združene države Amerike, ki se je povečal za 1400 odst. v primeri z največjim izvozom pred zadnjo vojno. V velikih količinah izvažajo tudi poljedelske proizvode, kar zelo vpliva na neprestano naraščanje draginje. Celotni izvoz v ZDA iz Jugoslavije se je povečal v zadnjih dveh letih za preko 700 odst. Jugoslavija je postala na ta način prava kolonija ameriških monopolistov, katerim mora dobavljati blago po smešnih cenah, ki so deset- do dvajsetkrat nižje od cen, ki veljajo v Jugoslaviji. Poleg tega roparsko izkoriščajo najbolj donosne jugoslovanske industrije, predvsem še rudnike, kamor vlagajo svoje kapitale. Spričo te vojne politike, ki danes požre tri četrtine vseh državnih dohodkov, je razumljivo, da mora glavno breme nositi delovno ljudstvo. V zadnjih dveh letih so davke, ki jih mora plačevati prebivalstvo, povečali za preko 43 milijard. Poleg tega krijejo naraščajoče izdatke za oborožitev z izdajanjem novih bankovcev, Samo v zadnjih 10 mesecih se je obtok bankovcev zvišal za 40 odst. Posledica te inflacije je neprestano naraščanje draginje ter večanje dobičkov špekulantov na račun vse bolj naraščajoče bede delovnega ljudstva. tem pooblastili voditelje posllo-va/lnic, ki jih upravlja VUJA v crani B, da sprejemajo v kraju pristanek na zvišanje zadružnega deleža. To dejanje, ki titovcem odpira vrata v Delavske zadruge, naznanjamo vsem zaidrugar-jem, še posebej pa demiokri-s t j.ansk im, s oc i ald emokr atsk im in republikanskim zadrugar-jem. Mi ne nasprotujemo temu, da se zadrugarjem cone B priznajo vse pravice, toda vsem je že znano, in to kot prvi vedo z ad rugar ji cone B, da zanje ne obstaja nobena možnost, da bi svobodno uveljavili svoje pravice in da imajo od tega koristi isanno titovski hie-rarhi. Naznanjamo licemerstvo voditeljev DC, PRI im PSVG, ki zatrjujejo, da nasprotujejo terorju in pomanjkanju demokracije v coni B ini v Jugoslaviji, medtem ko v vprašanju Delavskih zadrug iščejo .sporazum s titovci. Posebno sramotno vlogo je imel v tem delovanju, ki škoduje interesom Delavskih zadrug, titovec Ferdinand Fer-jairičič, zaničevanja vredna figura izdajalca delavskega gibanja, ki je, medtem ko je služil kot vez med demokriistjan-skimi, socialdemokratskim in republikanskim komisarjem s titovci in je izvajal 'direktive poslednjih, še nadalje zatrjeval, da je zvest naši Partiji. Zadiruigarji vseh političnih struj! Med tem ko va.s vabimo k pozornosti zaradi filotitovskih mahinacij demokristjansklh, socialdemakratskega in republikanskega predstavnika v nadzornem odboru v škodo vaše organizacije, vam ponovno naznanja mio, da je naša Partija ob številnih prilikah, zlasti v zadnjih - letih, podpirala potrebo izvedbe volitev v Delavskih zadrugah in. je zato predlagala drugim v zadruigar-stvu zainteresiranim strankam, naj se reši ta problem v duhu enotnosti in tako, da bi bilo Velik vriši so zagnali titovci v Jugoslaviji kakor tudi v Trstu okrog južne Koroške in njene usode. Ze pred dobrim letom, ko so se vodila pogajanja med zastopniki štirih velesil o sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo, je sovjetski delegat razkrinkal licemernost fašistične vlade v Beogradu. Njen zastopnik se je namreč za hrbtom sovjetskega predstavnika pogodil z zahodnimi delegacijami, da odstopa od svojih ozemeljiskih zahtev po slovenskem delu Koroške. Sovjetski delegat na mirovnih pogajanjih, ki o tem ni ničesar vedel, je kajpak še naprej zastopal prvotno stališče, naj pripade južni del Koroške Jugoslaviji. Prišel pa je s tem v zelo neprijeten položaj, kajti zahodni zastopniki so mu oponesli, češ kako more zagovarjati takšne zahteve, ko pa se je že Titova vlada sama odpovedala tej zahtevi. Spričo tega je kajpak moral odnehati ter pristati na to, da ostanejo stare meje iz. leta 1938. Toda podlost jugoslovanskih fašistov se ne ustavi pri tem izdaj- Priznali so izdajstvo stvu narodnih interesov Slovencev. Da bi se zavarovali pred upravičenimi obtožbami javnega mnenja v Jugoslaviji in zlasti še med Slovenci v državi in izven meja, so skušali prevaliti vso krivdo na Sovjetsko zvezo, češ da je ona prodala koroške Slovence zato, da bi dobila vojno odškodnino in petrolejske koncesije v Avstriji. Vsakomur je jasno, da Sovjetski zvezi ni treba za svoje upravičene zahteve dajati nobenih koncesij, posebno še, ker ji kot okupacijski sili nihče ne more vsiliti pogojev za sklenitev miru z bivšo sovražnico, temveč je to popolnoma od nje odvisno, da li sprejme ali ne osnutek pogodbe. Zato je sovjetski delegat ostro zavrnil kleveto, ki so si jo izmislili v Beogradu, da bi prikrili svoje izdajstvo nad koroškimi in vsemi Slovenci sploh ter da bi vrgli novo pest blata proti ZSSR, veliki zaščitnici malih narodov. Razgalil je zahrbtna po- gajanja Titovih predstavnikov z zahodnimi delegati in njihovo odpoved vsakršnim ozemeljskim zah tevam napram Avstriji. Titovci so skušali v prvem času vsa ta razkritja prikriti z zaostritvijo protisovjetske kampanje, toda končno so morali priti tudi sami z resnico na dan. To nehvaležno nalogo so dodelili enemu najvplivnejših svojih predstavnikov Moši Pijadi, Srbu, ker ni bilo priporočljivo, da bi takšno izjavo kot Slovenec izustil zunanji minister Kardelj. Pijade se je v uradni izjavi odpovedal vsem ozemeljskim zahtevam napram Avstriji, to je vsej slovenski Koroški. Da bi Slovencem malo osladil ta grenki grižljaj izdajalske vlade, je dodal «pogoj», da je treba zagotoviti Slovencem pod Avstrijo «isto ravnanje kot ga uživajo narodne manjšine pod Jugoslavijo». Kdor le malo pozna besno preganjanje Albancev, Bolgarov, Madžarov, Romunov s stra- ni titojašistov, mu ta pogoj pač ne more biti v tolažbo, temveč ga navdaja le še z večjo skrbjo za usodo koroških Slovencev. S to podlo izdajo je bilo treba končno seznaniti tudi Slovence. Za to je poskrbel dr. Škerlj s člankom, ki je bil med drugim objavljen tudi v torkovi številki «Primorskega». Med ostalim pravi: «Jugoslavija (beri: Titova vlada - op. ur.) se bo .odpovedala ozemeljskim zahtevam do Avstrije pod pogojem, da bi na Koroškem ravnali tako kot ravnajo z manjšinami v Jugoslaviji». To je torej poslednje dejanje titofašističnega izdajstva nad koroškimi Slovenci, katere so do danes skušali izkoriščati v svoje politične manevre proti demokratičnemu gibanju v Avstriji. Obenem pa je tudi prava slika nizkotne licemernosti titojašistov, ki so svoje izdajstuo nad lastnimi brati skušali prevaliti na Sovjetsko zvezo. Prav isto kot v Trstu, katerega je Tito ponudil Italiji, titovski sleparji pa skušajo prevaliti ta greh na komuniste. zagotovljeno, da bi nobena izmed strank ne imela premoči v bodočem upravnem svetu. ciafauds tu ud u[,tqEA egax nbbena druga stranka, razen tržaške federacije italijaniske (socialistične stranke. so dosegle 100 odst. včlanjevanje. V zadnjem (asu so se tem pridružile tudi celice «Dimitrov» pri Miramaru, celice v Saležu, Gabrovcu, Briščkih in v Zgoniku Prva sekcija nn Krasu, ki je dosegla v celoti 100 odst. včlanjevanje je sekcija v Zgoniku. Razveseljivi so uspehi sekcije na Mitnici, kjer so poleg 100 odst Pro-vclarji in starši šolskih otrok! Komunistična partija podpira razvoj slovenske prosvete in le ona dosledno brani pravice slovenske šole PRISTOPITE V NJENE VRSTE ! Zadrugarji! Zato, da preprečimo, da bi protizadrugarske sile dobile premoč v Delavskih zadrugah, podpišite, da pristajate na povišanje zadružnega deleža, odločno zahtevajte čimprejšnje riel>> (prlstanisivajset generalov. Večino oficirskih in vodilnih kadrov Udbe tvorijo bivši uradniki kra-/jevskie tajne policije, polieij-SKÌ provokatorji in inozemski špijoni. Imperialistične obveščevalne službe najstrožje nadzorujejo titovsko tajno policijo potom svoje agenture. Titu pa so za ljubico poslali ameriško špijonko, neko Zinko Klinčevo. Ta barska pevka, ki je pela na odrih newyorških burleskov (torej «gledališč», v katerih se morajo igralke znati !e postopoma slačiti pred gledalci, to je vsa njihova «umetnost»), se je v New Yorku poročila z jugoslovanskim ‘trockistom generalom Iličem. Nato jo je ameriška obveščevalna služ- ba poslala v Beograd da se tam sprijatelji s Titom. Jugoslovanski notranji minister Rankovič, ki načeluje titovskemu gestapu Udbi, ima bogato preteklost v pogledu špi-jonaže in političnega vohunstva. Rankovič je služil v stari jugoslovanski ‘tajni policiji, poleg tega je bil še vohun hitlerjevskega Gestapa, končno pa se je prodal angleški in ameriški obveščevalni službi. 'Tito je Rankoviču podredil tudi kontraobveščevalno službo v armadi (KOS) in ga postavil za voditelja kadrovskega oddel ka takozvano KPJ, ki je postala partija fašističnega tipa. Obe službi mu je dal opravljati s popolnoma določenim namenom, namreč, da napravi iz njega policijskega diktatorja dežele in da mu na ta način omogoči zatiranje jugoslovanskih narodov. Rankovič pa tudi pred ničemer ne okleva, da bi dosegel (Po moskovski reviji "Slavjani,,) tako stanje. Po beograjskih ulicah vsako noč drvijo udbovski avtomobili, v katerih vozijo rodoljube na titovsko policijo in v ječe. Glavna beograjska ječa Glavnjača, je nabito polna. Mnogo najboljših Jugoslovanov so titovci fizično uničili, druge pa zaprli v ječe in koncentracijska taborišča. Tisti, ki so se tej usodi izognili, pa se morajo skrivati v 'gorah ali v globoki ilegali. Titova klika je kot podružnica imperialističnih obveščevalnih služb razvila svoje «mednarodno udejstvovanje» že tekom vojne. Titovi emisarji so meseca novembra 1944. leta prepeljali v Svici organizirano ameriško špijon-sko skupino, v skladu z direktivo Allana Dullesa, skozi Beograd v zaledje napredujočih sovjetskih čet na Madžarskem. Ameriški špijoni so imeli potvorjene dokumente jugoslovanskih oficirjev. V Beograd so prileteli na ameriškem vojaškem letalu. Tam je major OZNE Nikola Kalafatič organiziral prevoz te skupine čez mejo. Ameriški špijoni so se z oznovskim avtomobilom in v spremstvu oznovškega oficirja pripeljali v Szeged, kjer so svoje ponarejene dokumente nemudoma uničili. Titovski špijoni so pred koncem vojne, m sicer jeseni 1944. leta, začeli delovati tudi v romunski pokrajini, ki meji na Jugoslavijo, namreč v Banatu, kjer se je nahajala rezidenca jugoslovanske obveščevalne službe za ta kraj. * * * Kasneje je jugoslovanska obveščevalna služba na podlagi ukazov iz Washingtona in Londona pričela izvajati širokopotezno organizirano in sistematično išpijonažo ter politične diverzije. Titovska banda izteza svoje gnusne tipalke daleč onstran meja dežele. Jugoslovanski špijoni rovarijo proti ljud skoaemokratičnim deželam. Titovi kliki je dolgo časa uspevalo priknivati svoje izdajstvo, izneverjenje stvari delavskega razreda in prehod v imperialistični tabor. Toda narodni pregovor ne pravi zaman, da se «vrv» lahko se tako dolgo plete, pa je 'bo vendarle konec». Resolucija Informacijskega u-rada komunističnih partij je meseca junija 1948. leta Tita in njegove pajdaše razkrinkala. Zadnje čase .so bili v zvezi s sodnimi razpravami proti anti-državnim zločincem Rajku, Kostovu in mnogim drugim titovskim agentom razkrinkani želo zakonspirirani ukrepi ame-nške in angleške obveščevalne službe proti Ijudskodemokra-tičnim deželam. Obenem pa je bilo razkrinkano tudi fašistič-no-gestaipovsko bistvo bande, ki ji načeluje Tito. Po objavi resolucije Informacijskega urada so severnoameriški in angleški imperialisti prièéli Titovo kliko odkrito uporabljati za rovarjenje proti demokratičnemu in socialističnemu taboru. V teh pogojih je titovska Jugoslavija očitno postala mostišče imperialističnih obveščevalnih služb ter težišče fašističnih in reakcionarnih elementov, trockistov, špijonov, diverzantov, teroristov in najrazličnejših kriminalnih zločincev, ki so pobegnili iz ljudsko, demokratičnih držav. Titovci si iz te tolpe izbirajo nove kadre za Udbo ter njene inozemske agenture. Ker titov-ci svoje špijonsko-diverzijsko udejstvovanje sedaj na vse načine aktivizirajo in ker so jim novi «kadri» zelo potrebni so za izpopolnitev teh kadrov izvedli posebne ukrepe. Jugoslovanska vojaška misija v Zahodni Nemčiji na primer najema v Rankovičev gestapo bivše ese-sovce. Tisk poroča, da v sistemu Udbe služi že 500 nemških fašističnih najemnikov. Koncem maja 1950. leta je Tito sklenil z angleško vlado sporazum glede povratka bivših mihajlovičevih četniških oficirjev (ki so sedaj agenti angleške in ameriške obveščevalne službe) v Jugoslavijo. Značilno je dejstvo, da je pogajanja o tem vprašanju v imenu angleške vlade vodil isti polkovnik Bally. V. MINA.) EV (Se nadaljuje) V ZDA ležijo v skladiščih zaloge blaga za 71 milijard dol. Kaj pišejo ameriški listi o posledicah oborožitve - 80 od sto prebivalstva ZDA je v tem letu kupovalo samo živilske potrebščine - Koliko stane ena letalonosilka - Mesto vojnega letala bi lahko zgradili 300 hiš Geslo borznih špekulantov samo, da je vedno manj kup- Wall Streeta je: «Nobena kupčija ni boljša od vojaških dobav». Časopisi monopolistov pišejo povsem odkrito, da .se kapitalistično gospodarstvo lahko razvija edino le v vojni proizvodnji. Revija «Mansley F.e-view» je celo pisala, da je «mir depresija, dočim je vojna blagostanje». Dejanja pa pravijo, da kljub usmeritvi v vojno gospodarstvo, kriza ni bila premagana, nasprotno, slednja postaja vedno težja. Statistike proizvodnje potrošnih predmetov v zadnjem tromesečju beležijo, v primerjavi s prejšnjim tromesečjem, nadaljnje znižanje. List «Natica Business» piše: «Podjetja, ki dobavljajo prebivalstvu živilske proizvode, so morala znižati svojo proizvodnjo za prilično 40 odstotkov)!. Težka je tudi trditev revije «News Week», ki pravi: «Ne Prenehala je doba suženjstva t udi za bolgarske pristaobsike delavce. Danes so delavci LR Bolgarije deležni vseh pravic in svoboščin. Zato z navdušenjem ustvarjajo s svojim delom srečno, socialistično bodočnost vsemu svojemu narodu. čije mnogo ameriških industrijskih podjetij tekstila, kože, avtomobilov, radio-tehnike in še mnogo drugih je moralo znižati število zaposlenega osebja. V elektrotehnični industriji za gospodinjstvo se je proizvodnja znižala za 50 odstotkov. Razumljivo je, da ima znižanje proizvodnje za posledico naraščanje brezposelnosti. List «Union», glasilo sindikata rudniške industrije pravi, da «sta za vsakega delavca, ki je zaposlen v vojni industriji, dva odpuščena delavca v civilni industriji». Celo minister za delo ZDA Tobin, je moral priznati v enemu izmed zadnjih govorov, «da je beležiti v celi vrsti provinc znatno zvišanje brezposelnosti in to zaradi pomanjkanja surovin in znižanja povpraševanja po predmetih široke potrošnje. V znatnem porastku pa je tudi delna brezposelnost. Razen znižanja proizvodnje v številnih tovarnah, je beležiti istočasno zaporo mnogo drugih. Revija «Survey of current Business» našteva celo vrsto primerov začasne zapore tovarn ali pa ponovne otvoritve z znižanim osebjem. Na podlagi podatkov ministrstev ležijo v skladiščih rezerve blaga v vrednosti 71 milijard dolarjev. Iz članka časopisa «New York World Telegram and Sun» pa izhaja, da je prilično 80 odst. prebivalstva ZDA potrošilo v tekočem letu edino le za živilske potrebščine. Kakšne so perspektive? Wal) Street postavlja vedno nove zahteve za vojaške stroške. Vsa teža blaznega programa vojaških stroškov pa pade na ramena delavcev. Ni si torej težko predstavljati, da kljub zatiranju narašča iz dneva v dan število tistih, ki zahtevajo povratek k politiki miru. Mnogo sindikalnih listov objavlja v zadnjem času podatke o izboljšanju, ki bi se lahko doseglo, ako bi se uporabilo za potrebe prebivalstva milijarde namenjene za oborožitev. Ti časopisi podčrtujejo, da bi se z vsoto dolarjev, ki je potrebna za izdelavo vojnega letala, lahko zgradilo 300 hiš. Mesto da bi izdelali tank, bi lahko zgradili eno šolo; mesto protiletalskega topa bi lahko nabavili vso oremo in druge potrebščine za eno bolnico. Z 618 milijoni dolarjev, ki so potrebni za gradnjo ene letalonosilke, se lahko nudi toplo kosilo vsem šolarjem ZDA za dobo enega leta. Dogaja se v prvo, odkar se je končala vojna, da zavzamejo časopisi ZDA jasno stališče proti vojni. K temu je treba še dodati zaskrbljenost ameriških vladnih krogov za razvoj dogodkov v Evropi in v kolonijah evropskih držav. To zaskrbljenost nam jasno tolmači dopismik lista «New York Herald Tribune» Ned Russel v naslednjih besedah: «Ce bi se eno ali več teh gospodarstev (matičnih ali kolo- Le močna Komunistična partija bo mogla braniti mir in življenjske interese delovnih slojev Zato je najvažnejše delo vseh celic in članov, da vpišejo v KP STO vse stare in čim več novih članov ! nialnih, op. ur.), ki so sedaj nevarno okrnjena, zrušilo, bi se kot posledica razblinilo tudi vse zavezništvo. To ustvarja nevarnost «notramjega napada», to je nevarnost, da bi milijoni preprostih evropskih ljudi zatajilo sedanje voditelje in podleglo 'pritisku krajevnih komunistov za strmoglavljenje svojih vlad». Z drugimi besedami povedano, pomeni 'to-, da Evropa ni v stanju nositi težko breme visokih stroškov oborožitve, ne da bi pri tem zašla v popolno gospodarsko propast. Kaj pa v Ameriki? «New York Times» je z ozirom na povečane zahteve, ki so jih postavili Angleži po zmagi Churchilla, pisal, da «bogastva Združenih držav niso neomejena...». “ 7 -—Ul- DELO UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO Š1EV. 18, PRVO NADSTROPJE, 1 ELE!ONSKA S1EV. 666. POPOLNA POLOMIJADA TITOFAŠISTIČNE KONFERENCE V ŠTANDREZU SLOVENSKO LJUDSTVO NENASEDA titofašističnl provokatorski demagogiji V nedeljo so v standrežu tito-jašlstični platani agenti na Goriškem. skušali organizirati konferenco, na kateri naj bi se diskutiralo o vprašanju slovenske manj šine v Italiji. Ker se slovensko demokratično prebivalstvo na Goriškem ni popolnoma nič brigalo za to titojašistično konferenco, so se plačani agenti na vse načine trudili, da bi konferenci prisostvovalo vsaj nekaj ljudi. Kot glavni govornik na tej konferenci je nastopil titovec Nanut, katerega vse od izvolitve v pokrajinski svet, kjer Nanut predstavlja titovsko «fronto», nismo imeli te «sreče», da bi slišali tudi Nanutov glas oz. govor, s katerim naj bi izpovedal želje ali pa branil interese in zahteve slovenskega ljudstva na Goriškem, kot sta to storila neštetokrat tov. Toroš in Mira Rijavec. Konferenca je bila organizirana, kot znajo vse podobne stvari organizirati titovci t. j. staviti na razpolago vsa mogoča prevozna sredstva, seveda brezplačno. Po končani konferenci pa seveda «Primorski» ni hotel zaostati s svojimi ogromnimi naslovi na več stolpcih, katerim so sledili članki o velikanskem «uspehu» SAMO, DA JE KORITO... «Tito je prašeč toda je naš prasee» (h ameriškega časopisa «Time») konference. Mi pa lahko z gotovostjo rečemo, da ta titovska konjerenca ni bila nič drugega, kot uganjanje provokatorske tito-jašistične demagogije. Titojaši-stična beograjska vlada in vsi ostali njeni agenti so končno razkrinkani kot največji služabniki ameriškega imperializma in prijatelji Degasperijeve italijanske demokristjanske vlade. Radi bi slišali «govornika» Nanuta na zasedanju pokrajinskega sveta, 22 t. m., na katerem bodo vsi pošteni svetovalci obsodili vojaški pakt med ZDA-Italijo in Jugoslavijo, da dvigne svoj glas v obrambo miru in svobode narodov ter da zahteva, da goriška pokrajina ne sme nikdar postati vojaško taborišče tujih čet. Titovci so se posebno zadnje čase začeli posluževati izsiljevanj, podkupovanj, groženj in terorističnih napadov, vse to, da obdržijo še tisto nekaj položajev, ki jih imajo v slovenskih vaseh naše pokrajine. Titovci so zadobili največji udarec od slovenskega ljudstva in od samih svojih pristašev ob sklepu vojaškega pakta, ki je bil podpisan 14. novembra v Beogradu. Razumljivo je, da je bila nedeljska konferenca v Standrežu le obupen poskus titofašističnih voditeljev za pridobitev novih moči, ki iz dneva v dan vedno bolj hirajo. Toda titojašisti si lahko izbrišejo, da jim bo naše ljudstvo še nadalje nasedalo, ker je že davno tega uvidelo in danes to spoznavajo tudi najširše sloven- ske demokratične množice, da titojašisti vodijo nesramno vojno-hujskaško politiko ter da je njih edini cilj razom siovensko-ita-lijansko bratstvo in uvajati med tema dvema narodoma nacionalno mržnjo. Za tako delovanje titofa-šistov pa bo slovensko in italijansko demokratično ljudstvo na Goriškem dalo odslej vedno primeren odgovor in ne bo dolgo, ko bo tudi te izdajalce delavskega razreda doletela tista kazen, ki jo pač zasluži izdajalec. SILVINO PO' LETTO Izplačevanje predujma upokojencem INPS V Krminu se je 18. novembra t. 1. vršil širši sestanek vseh upokojencev, ki so potom advokata tov. Lucija Luz-zatta zahtevali 3.000 'lir kot predujem na pokojnine. Advokat Luzzatto je zahtevo upokojencev postavil pred ministrski 'svet, kjer so se demokratični poslanci za zaldevo živo zainteresirali. Ministrski svet je njih zahteve upošteval ter odredil, da se do 6. januarja l'età 1952 vsem upokojencem INPS izplača 3.000 lir kot predujem na pokojnino. To nam še enkrat dokazuje, da delavci edino le z borbo dosežejo pripoznavanje svojih ' pravic. Pozdrav tržiškim komunistom Tovariš Zocchi Lino (Ninci), ki je krivično zaprt in je sedaj eden izmed najglavnejših obtožencev na procesu v Lucci, pozdravlja vse komuniste ladjedelnice CRDA in podjetja SOLVAY v Tržiču ter se jim obenem toplo zahvaljuje za nalivno pero, ki so mu ga tržiški delavci poslali v dar. Tovariš Ninci, hrabri partizanski borec za mir in bratstvo med narodi, naj sprejme potom našega lista bratske pozdrave vsega demokratičnega slovenskega ljudstva naše pokrajine. OBVESTILO Občinska volilna komisija iz Steverjana obvešča vse osebe, ki niso vpisane v občinskem volilnem seznamu, naj vložijo prošnjo za vpis do 15- januarja 1952. Po poteku tega roka občina ne bo upoštevala zadevnih prošenj. Vsi zainteresirani naj prošnje vložijo na občinski urad v Steverjanu. Siti smo teroriziranja Titofašisti naj prenehajo s svojimi zavratnimi dejanji proti mirnemu prebivalstvu Pred kratkim smo zvedeli o terorističnem dejanju, ki so ga izvedli titofašistični agenti pred nekaj tedni v števerjanski občini. Korečič Mario iz Steverjana, po poklicu mlekar, znan kot velik nasprotnik titofašistične-ga izdajalskega režima, je bil neke noči napaden od «nepoznanega» tolovaja ki ga je štirikrat močno udaril is pestjo. Ko-rečiču je Uispeito iztrgati se iz napadalčevih rok ter se je pričel odločno braniti. Ko je napadalec videl, da Korečiču ni kos, je urno pokiaizal pete ter mu je uspelo zbežati. Cas bi bil, ‘da bi se taka in podobna teroristična dejanja titofašističnih agentov po naših vaseh enkrat za vselej končala. Slovenski demokrati go-riške pokrajine pa obenem zahtevajo od merodajnih oblasti, naj napravijo proti takim dogodkom resnejše korake ter skrbe za večjo varnost državljanov. KDAJ BO TITOVEC NANUT spregovoril v obrambo Slovencev? Svetovalec "fronte,, je na seji pokrajinskega sveta "zinil,, le, da izrazi svoje osebno mnenje o prejemkih, ki so bili določeni pokrajinskim odbornikom Titovec Nanut iz Standreža, ki je svetovalec goriš k ega pokrajinskega sveta v Gorici, je od vseh zasedanj, ki jih je ta občinski svet imel do danes, le enkrat prišel na dan s svojimi besedami. Njegovi volilci se bodo oddahnili in pomislili, da je Nanut spregovoril v o-brambo interesov Slovencev v goriški pokrajini. Toda pre-varila jih bo ta misel, ker Nanut je na 'pokrajinski seji «zinil» le zato, da izrazi svoje . . . osebno mnenje o prejemkih, ki so bili določeni po- krajinskim odbornikom. Najforže bo na eni izmed prihodnjih sej pokrajinskega sveta titovski svetovalec Nanut vprašal za besedo ter poudaril važnost sporazuma, ki so ga sklenili predstavniki titofa-šistične vlade s predstavniki ZDA 14. novembra v Beogradu. Komunistični in socialistični pokrajinski «svetovalci so predstavili resolucijo, s katero se obsoja ta sporazum med fašistično in imperialistično vlado, ki predstavlja veliko' nevarnost tudi za našo pokrajino. SVETOVALEC KOMIC ZA KORISTI LJUDSTVA Cesto Ščedno-Števerjan je nujno potrebno popraviti Odgovor prefekture, s katerim se strinja tudi župan belček, je, da cesta ne pride v poštev za popravilo, ker "v vasi ni dovolj brezposelnosti,, Tovariš Komic, ki se kot svetovalec v občinskem svetu vedno odločno botri za koristi vseh občanov, je pred kratkim v imenu vseh prebivalcev Sčed-na zahteval od župana, da bi se čim prej uredila cesta Sčed-no-Steverjan. Ta cesta je v zelo slabem stanju in so zaradi tega prebivalci Sčedna upravičeni, da zahtevajo od občinske uprave, da cesto popravi, ker se je morajo vsakodnevno posluževati. Ker g. župan ne pozabi na prebivalce Sčedna, ko are za izterjanje davkov naj se jim ugode predvsem upravičene zahteve s tem, da se jim ta cesta nemudoma popravi. G. župan pa je skušal s plahim izgovorom odgovoriti na zahteve tov. Komica, češ da je pred kratkim dobil na zahtevo za popravilo navedene ceste odgovor s strani prefekture, ki je v svojem pismu poudarila, da je v Steverjanu zelo malo ljudi, ki so brezposelni. Torej po mnenju tistih na prefekturi in g. župana se ceste ne more popraviti, dokler v vasi ne naraste brezposelnost. Tega se očividno drži tudi g. župan. Ljudstvo pa zahteva od občinske uprave ,naj ne upošte- va odgovora prefekture ter naj župan bolj odločno nastopi pri odgovornih organih za sego upravičenih zahtev jih občanov. do- •svo Epidemija parkljevke prenehala Epidemija parkljevke, ki je zajela tudi Steverjan, je te dni v glavnem prenehala, živinorejcem pa toplo priporočamo, naj pazijo na nevarnost ter dobro razkužijo hleve z apnom, modro galico ali kreolom. Kavno tako naj ne dovolijo vstop v hlev nikomur, ker bi se v nasprotnem primeru bolezen lahko ponovila. S kongresa kolonov Proti novim . bremenom in obveznostim zemljiških magnatov GRADIŠKA — V nedeflljb' je bil v Gradiški kongres pokrajinske Zveze kolonov in po-lovinarjev, katerega se je udeležil tudi zastopnik centralnega odbora Zveze «Federmez-zadri» tov. Pi e troni. Osrednji argument, o katerem so razpravljali na kongresu, je bila točka, ki se nanaša na borbo za dosego nove pogodbe; kajti dosedanja, ki so jo uveljavili že za časa fašizma, še zdaleka ne odgovarja obstoječim razmeram. Med tem, ko v Rimu razni senatorji razpravljajo o tem, kako bi še poslabšali zakone za reformo .agrarnih sporazumov kd jih zlasti podpirajo demokristjani, se polovinarji in koloni goriške pokrajine pripravljajo, da .stopijo v idlo-čno borbo za dosego svojih pravic, t. j. za zboljšanje do-seadnjih razmer. Referat tov. Marizze in številne intervencije na kongresu so jasno pokazali, da polovinarji in ito-loni goriške pokrajine, predvsem oni v Brdih, ne bodo dopustili, da bi veliki zemljiški magnatje, podprti od vlade, ki so ji potrebe in prav'ce delovnega ljudstva devete briga, naprtit nova bremena in nove obveznosti. Na kongresu je bil izvoljen tudi nov pokrajinski odbor Zveze, ki bo takoj pričel s svojim delom. GORIŠKA FEDERACIJA K.P.I. želi muda kmm a pia,mika vsemu prebivalstvu ter obenem želi enotnost vseh ljudi dobre volje, ki delajo v prid miru in napredka. Jpiehod po p o do?, olju škofiji: Večina kmetov iz Škofi', kakor tudi iz Flavij in Campar ima svoje polje v coni jj. Foieg ostalih kmečkih pridelkov imajo v coni B tudi oljčne nasade. Ko je pričel čas za obiranje oljk, slo ga titovske oblasti v coni B prepovedale. Za nekaterimi Kmeti (kakor so pripovedovali domačini) so titovske obmejne straže celo streljale. Oljke so ostale na drevesih in segnile. Kmet, ki je celo leto pričakoval, da si bo pripravil nekaj olja in .tako vsaj nekaj izboljšal svoj položaj je ad .titovskih «■socialističnih» oblasti v coni B dobri takšno iplačilo. Ko so kmetje čistili in gojili oljčne nasade so jih titovski poglavarji v Kopru pustili. Sedaj pa so jim prepovedali pobrati to kar so si s trdim delom pridobili. To je način zaščite kmečkih in delavskih koristi ki ga uporabljajo titofašistične oblasti v coni B. Tukajšnja vojaška uprava se za takšne «malenkosti» sploh ne zanima. Zavezništvo med Titom in Trumanom pride pač do izraza tudi pri nas. Prebivalstvo STO in še posebno prizadeti kmetje iz gori omenjenih krajev so to ze davno tega spoznali ter se bodo še bolj enotno borili za resnično ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. SliiVXO Takoj po drugi svetovni vojni so fcilivemci napeljali električno razsvetljavo v vas in stanovanja na lastne stroške. Takrat je družba S. E. L. V. E. G. postavila v električno kabino števec za celo vas m pošiljala vaškemu odboru skupni račun za uporabljeni tok. Vaški odbor je potem skrbel za odmeritev plačilne vsote na podlagi žarnic, ki jih je rabil vsak posamezni gospodar. Sedaj so si vaščani postavili vsak svoj števec da bi uredili napeljavo kot predvideva zakon. V Trstu plačujejo tok za razsvetljavo po lir 33.47 za kilovat. Pri nas ha - podeželju je cena višja in mislim, doseže 48 lir za kilovat. Poleg tega pa se dogaja da moramo večkrat plačati porabljen tok kar 72 lir za kilovat. Zakaj to? To pa zaradi tega ker morajo vaščani plačevati tudi tok, ki se zgubi po celotni zunanji vaški napeljavi, kar ni malenkost. Družba S.E.L.V.E.G. izstavi račun na podlagi glavnega enotnega števca, kot pred štirimi leti, ne pa na podla-« gl posameznih števcev, ki so v vsakem stanovanju. To je nepravilno. Ce je pri-nas cena toka že itak višja od mesta, bi S.E.L.V.E.G. ne smela staviti v račun izgubljen tok na napeljavi po va si, temveč napraviti račun na podlagi hišnih ali stanovanjskih števcev. Vaščani se nad tem' upravičeno zgražajo ter se sprašujejo, ali bi ne občina lahko posredovala za odstranitev te nepravilnosti, ki tare naše, že itak siromašno ljudstvo. Isti problem ie tudi v Sempolaju, Praprotu, Trnovci in Prečniku. Prizadeti vaščan. noižiKit Kroglje je majhna vasica oddaljena od Doline kakih 200 metrov, ki spada pa k Dolini. Pod vasjo, na glavni cesti Dolina - Boljunec, je avtobusna postaja. Dnevno se vozi v Trst in nazaj precejšnje število delavcev, mlekaric in drugih potnikov. Sedaj, ko smo že v zimskem času in ko je zjutraj do pol sedmih in zvečer že ob 17 uri tema, bi na tem mestu zelo koristila ena javna žarnica. Poleg tega vprašanja je tudi vprašanje javne pralnice. Perice, ki jih je mnogo, in gospodinje morajo danes prati na Brodu, to je pri potoku skoro na pol poti v Boljunec. Občina je napravila na urad za javna dela pri V. U. tozadevno prošnjo. Vojaška uprava je sedaj dolžna nakazati potrebno vsoto denarja, da se odstrani ta. pomanjkljivost. Kmetje iz Kregelj imajo po večini svoje polje pod vasjo na levi strani ceste Boljunec-Domjo. Za prevažanje gnoja in drugih stvari na njive ter raznih pridelkov z njiv, so se prej posluževali poti pri mlinu. Danes je omenjena pot v zelo slabem stanju in kmetje morajo z vozovi preko Doline, kar pomeni podaljšati pot za dva kilometra. Potrebno ie, da sie pot o-čisti robide ter, da se nasuje približno 100 kubičnih metrov gramoza. Skupno bi bilo potrebnih približno 45 dni dela- Upam, da se bodo občinske oblasti kakor vedno zanimale za navedena vprašanja in jih tudi ugodno rešila. Vojaška uprava pa naj ne čaka z rešitvijo občinskih načrtov in prošenj, marveč naj nemudoma ugodi upravičenim zahtevam občine: Vaščan &EMPOLA.I Že leta se govori o novi šoli v Sempolaju. Danes po-sečajo šempolajsko šolo o-troci iz štirih vasi, Sempo-laja .Praprota, Prečnika in Trnovice. Za vse te otroke in za pet razredov sta komaj dve učilnici, za kar se mora skrajšati pouk za vse razrede na škodo otrok. Naša - skupina občinskih svetovalcev je ta problem postavila na seji občinskega odbora in sveta že pred dvema letoma. Napravljen je kil načrt, ki ga je sicer Vojaška uprava odobrila ter se že mesece obljublja, da se bodo dela kmalu pričela. Današnja šola je neprimerna za učenje in tudi ne odgovarja higienskim pred-pš .om. Poleg tega stoji stavba prav na cesti, kar predstavlja nevarnost za otroke pred vozili ter ropot in mimoidoči motijo redno poučevanje. Zgleda, da je nakazanih 12 milijonov za novo šalo in otroški vrtec v Sempolaju. Upamo, da ne bo to ostalo jamo obljuba ker naši otroci potrebujejo pouka v zdravih šolskih prostorih. Vojaška uprava naj to vprašanje nemudoma reši ter naj občina ne neha zahtevati od odgovornih oblasti, da se tudi pri nas zgradi tako potrebna šola. BOKiJVJIHEfC Kakor vse vasi v Bregu ima tudi Boljunec skupne pašnike, travnike ki gozdove, ki jih upravlja vaški odbor ali odbor srenje. Na teh pašnikih pod vasjo proti mestu je neka električna družba postavila pet velikih železnih stebrov za napeljavo električnega toka visoke napetosti. Srenja je kot odškodnino za uporabljen prostor prejela za vseh pet stebrov. 2000 lir. Kakor prej povedano, je zemljišče last vaške srenje, denar pa je prejela občina, ki ga je potem izročila srenji. Vsaka srenja, tako tudi naša, ima svojega izvoljenega župana, ki je pooblaščen sklepati razne pogodbe kakor tudi za dvig denarja bodisi za odškodnine kot za morebitne prodaje ali najemnine. Kar pa pri tej zadevi ne razumem, je razlika odškodnine, ki jo je prejela srenja iz Ricmanj za enake železne električne stebre in od iste družbe. Kot mi je znano so v Ricmanjih prejeli za vsak steber 5000 lir, med tem ko je boljunška srenja prejela za pet stebrov samo 2000 lir. Zakaj torej takšna razlika? Kje je napaka ali pomota? Družba, ki je uporabila prostor je dolžna plačati naši srenji isto odškodnino, ki jo je plačala' drugod. Cian vaške srenje NABREŽINA Del Sv. Križa nad glavno cesto Prosek - Nabrežina spada k nabrežinski občini. Vsa javna dela morajo biti izvršena od občine Nabrežina. Več kot pred enim letom je skupina naših svetovalcev postavila na seji občinskega sveta v Nabrežini vprašanje javne razsvetljave po cesti od Nabrežine do zadnje hiše v Sv. Križu, na desni .strani ceste proti Proseku. Ker mora napeljavo izvršiti električna družba SEL-VEG, se je občina tudi zanimala in pri njej posredovala. Za omenjeno napeljavo je potrebnih sedem drogov in isto toliko luči. Selveg je za izvršitev dela in za potreben material- vprašala nič naj kot .700.000 lir. Poleg tega bi občina morala plačevati mesečno 30.000 lir za vzdf zevanje razsvetljave. Čeravno nisem električni strokovnjak sem mnenja, da je ta svola ogromno pretirana, če ne sramotna. Za vsaki drog, bi torej občina morala plačati 100.000 lir in 4.500 lir mesečno za uporabo toka za vsako žarnico. Več prometnih nesreč se ]e zgodilo na tem delu ceste prav zaradi teme Dolžnost Vojaške uprave je, da nakaže nabrežinski občini potreben denar, da izvede navedeno električno napeljavo; družba SELVEG PJ naj se zaveda, da poleg občanov ima od vsake napeljave ona naj večjo korist. iGIPČANI NE BODO NIKOLI POZABILI 11. JULIJA 1882 Ingieži so z ognjeni in mečem irinesii “zahodno civilizacijo,, / barbarskem bombardiranju Aleksandrije je poginilo na tisoče domačinov londonska vlada je vsilila Egiptu "sporazum,, iz leta 1889 ter "dogovora,, iz 922 in 1936, ki ne priznavajo neodvisnosti egipčanskemu ljudstvu tlajsti julij... enajsti julij !. To je datum, ki bo ostal vedno vtisnjen v spomin tega Egipčana, kakor je tu-3rva stvar, s katero se seni tujec, ko stopi na zem-ki je bila nekoč cvetoča lavina faraonov a danes pod peto nasilnega in iz-iščevatekega okupatorja, k Egipčan prav dobro ve, se je zgodilo daljnega 11. ja 1882. V letu 1:882 je bila «zabo-t krščanska civilizacija» v lem cvetu svojega razvoja, flstvo je v splošnem vero-p v koristnost kapitalistič-a sistema. Pionirji sociali-1 -so imeli še malo poslušai-rsizen proletariata, ki je v Evropi že zelo številen, »leska zastava je bila v sve-še simbol te «zahodne citacije», ker je še ni nado-tila zastava strica Sama tezdami in črtami. V borbi U kolonialnlim narodom je la tedaj Anglija isto vleki jo imajo Združene dr-e danes v Južni Ameriki, ji, Evropi in v nekaterih tujinah Afrike. Anglija je la za to svojo vlogo in poko odobrenje vseh «zahod- I». Pesetietja je vladala Angii-skoraj kot gospodar v E-tu, potem ko je izločila iki in prek;) njega nemški iv. Toda Egipčani so hoteli dvisnost. Univerza Al tar je bila prava revolucio-rta kovačnica, v kateri so kalili meščanski izobražen-ki so zahtevali za lastno ■žoazijo svobodo in oblast. !&čansko ljudstvo je bilo ob jlni te buržoazije, ki je v [bi pr-oiti britanskemu kolo-Piamu predstavljala naro-F interese države. I splošno vstajo v državi so [ Angleži v prvih mesecih K vrženi iz Egipta ali pa toljeni v nekaj zelo ozkih 'delov. Velika Britanija je iaia tedaj Eigipčaniom ulti-tiim, hoteč vsiliti deželi an-kko gospostvo na .podlagi toazuma», ki naj bi dovo-angleškim četam, da osta-° v Egiptu. Oboroženo Istvo se je temu upiralo in levalo odhod vseh Angle-rz dežele. Angleži so te-poslali nov ultimatum, s prim so napovedali odkri-pojno v prìmeru, da se Egip-[i ne bi hoteli vdati. V dr-ji pa nihče ni hatel slišati o peškem ultimatumu, temi-^ so se z vso naglico privijali na obrambo. Zaradi i;l se je 11. julija 1882 zjutraj 'ka skupina angleškega voj-p brodovja pojavila pred psandrijo, največjo trgov-[ luko Egipta, ter je začela p vsake predhodne aapove-jitrahovito obstreljevati do-inske predele mesta, brez-iino rušeč -stanovanjske hi-s prav posebnim besom še [le predele. fikdar ni mogel nihče zve-i, koliko tisočev Egipčanov (bilo tedaj izdajalsko umor-[ih od brezobzirnega bom-[iiramja «nosilcev civiliza-i in svobode». Od tedaj veli. julij kot dan narodne-kalovanja Egipčanov ter za-pk narodne vstaje. Angle-[I je uspelo, da so ob 'sploš-fl sovraštvu naroda kupili kj po-dlih ljudi (med nji-Ikraljevo družino), fci so usali z Veliko Britanijo .niško pagadbo, ki je natila konec prvemu egjpi-pkemu poskusu, doiseči ne-'isnost. Kralj si je v senci ‘laških bajonetov nakopičil 't-stva z visokimi davki, k; je iztisnil iz ljudstva, An-b pa so začeli smatrati Egipt kot svojo .provinco. Pogodba je bila .podpisana leta 1889 ter je med drugim določala «mešano suverenost» an-glo-egipčansko nad Sudanom, (ki je provinca Egipta) s klavzulo, da mora biti guverner te province vedno. Anglež, imenovan iz Londona. Sueški prekop, življenjska žila Egipta in glavni vir dohodkov, je prišel pod nadzorstvo Angležev, ki so poslati tja svoje čete. «Sporazum» iz leta 1889, ki spravlja Suez pod angleško nadzorstvo, dovoljuje angleško vojaško okupacijo Egipta, ki je narodov morala tudi londonska vlada dati nekaj koncesij. Te koncesije so obstajale v glavnem v sledečih določbah: Egipt sme izdajati lastne poštne znamke, «kralj» Egipta bo v svojih odločitvah suveren brez potrebe predhodne odobritve Anglije; tolda vsa določila iz leta 1889 glede vojaške anglè'ske okupacije Sueza ostanejo neizpremenjena. Poleg tega Egipt ne sme napovedati vojne, ne sklepati mednarodnih pogodb in zavezništev brez britanske odobritve, egipčansko vojaštvo in policijo ;pa postal tako «protektorat» bri- bodo vežbali samo angleški tanskega imperija, je značilen j oficirji! Kot vidimo, je Velika tudi zaradi dejstva, da je leto : Britanija «darovala» Egiptu prej (decembra 1888) ista An-j lepo «neodvisnost»! V resnici gilija podpisala v Carigradu j so vse stvari ostale pri starem, dogovor, po katerem se prizna- Nov korak v zgodovini ne-va potna oblast Egipta nad po- . sramnih «pogodb», vsiljenih od Anglije Egipčanom, je «anglo-egipčanska konvencija iz leia 1936». V bistvu potrjuje tudi ta dotedanje stanje. Ob njenem podpisu so izbruh-, nili veliki nemiri in demon-! stracije proti Angležem kakor tudi proti kalonialini politiki ‘ sploh, pri kateri ni razlik med Ì angleškim ravnanjem in ob-| nasanjem Francije, Združenih krajino Prekopa; oblast nad tem predelom je prenehala šele s pogodbo iz leta 1889 ter še danes velja to stanje, -s toate- konvencija rim se Egipčani niso nikdar strinjali. Dogovor iz leta 1889 je določil tudi, da mora ostati določeno število britanskih čet na raznih važnih postojankah «protektorata» za zavarovanje reda in varnosti. «Pogodba», vsil jena leta 1889 , držav in Vatikana. Edini glas, Egiptu od Anglije, je bila spre- ' ki se ni strinjal, je bil glas menjena v letu 19'22, ko je po . fašistične vlade v Rimu, ki je spremembah, ki jih je prine- hotela sama stopiti na mesto sla prva svetovna vojna, in ’ londonske vlade, da bi vsilila spričo prebujenja arabskih | Egiptu isto kot Angleži. Tržaški delegati pripovedujejo o svojem bivanju v deželi miru in napredka SOCIALIZEM JE USTVARIL novega človeka in novo kulfuro Visoka kultura najširših ljudskih množic v ZSSR - Sovjetska šola • Nagrade učiteljem - Delavci veliko čitajo - Sovjetski kino ne pozna gangsterskih podvigov - Množično športno udejstvovanje - Ljudje so zelo lepo oblečeni, kar neizpodbitno potrjuje, da dežela prehaja v pravo blagostanje, v komunizem Povrnimo se k šolskim zadevam in h kulturi na splošno. Odveč bi bilo ponavljati, da je bila velika večina ljudi v bivši veliki carski Rusiji nepismena in da so bili le redki, 'lahko rečemo, .srečneži, ki so imeli možnost obiskovati šolo; to so bili v glavnem sinovi bogate mestne buržoazije, plemiške kaste in kulakov na deželi. Vsej ostali množici pa je bil dostop do kulture onemogočen. Danes pa je popolnoma drugače. Po vsej pravici smemo trditi, da nikjer na svetu ne študirajo toliko, kolikor v Sovjetski zvezi. Sovjetska oblast je ugladita pot h kulturi, ki je dostopna vsem, ki so zanjo sposobni, pa naj pripadajo ruskemu, ukrajinskemu, litvanskemu kirgiškemu, tatarskemu ali Traktorske postaje so zelo velikega pomena za razvoj kolhozov. S svojimi motoriziranimi stroji obdelujejo polja kolhozov, za kar prejmejo po poldrugi stot žita od vsakega obdelanega hektarja. Tržaška delegacija je obiskala postajo v Cerkasih. IZ POROČILA O STANJU JAVNIH SKLADIŠČ NA GOSPODARSKI KONFERENCI Z.E.S. Oblasti niso ukrenile ničesar za procvil promela v Iržaški luki Zaledne države do 1918. leta - Kakšno je bilo povojno stanje prometa -gospodarska konjuktura škoduje razvoju prometa - Prejšnje olajšave za Sedanja politično-razvoj naše luke Tržaško zaledje je obstajalo vse do 1918. leta v prostranih in bogatih pokrajinah avstro-ogrske monarhije, M so segale od Jadrana pa do daljnje Galicije (Poljska), vključujoč v svojih mejah del sedanje Poljske, del romunskih pokrajin (Bukovina), vse ozemlje Češkoslovaške, Nemško Avstrijo kot tako, 2/3 sedanje Jugoslavije ter vse Madžarsko. Med tržaško zaledje je spadal obenem ves trgovski promet z južno Nemčijo (Bavarska, Wuntemfoerg, Saksonska) ter oni del Svice, ki meji na Avstrijo. Prva svetovna vojna 19'14-1918 se je zaključila z razpadom avstro-ogrske monarhije ter razdelitvijo ozemelj med države naslednice in sicer Italijo, Jugoslavijo, Ceškosliova-ško, Nemško Avstrijo, Madžarsko in deloma Rumunijo in Poljsko. Gospodarski centralizem av-stro-ogrske monarhije je prisilil vsa ta ozemlja, da so težila s svojim prometom na Trst. Razumljivo je, da je povojna porazdelitev teh ožemi j in njihova vključitev v nove državne tvorbe predstavljala za tržaški promet negativen pojav. Tržaški trgovski krogi kakor tudi prebivalstvo pa so. po letu 1918 z. vztrajnim delom organiziranja trgovine zopet u-smerili tranzitni trgovski promet v tržaško luko. V letih 1937-38 je prišlo do radikalne politično državne spremembe dveh najvažnejših klientov Trsta, ko se je ‘Nemčija polastila Avstrije in Češkoslovaške. Ob zaključku druge svetovne vojne so bile ponovno vzpostavljene državne enote, ki so obstajale 1937. leta in katere je nacistična Nemčija takrat uničila. ‘Slednje hi torej lahko tvorile isto tržaško zaledje, ki je obstajalo 1937. (leta, do česar pa ni prišlo .in to iz političnih razlogov. Lahko ugotovimo, d'a predstavlja Avstrija v sedanjem zgodovinskem razdobju v pretežni večini dejansko tržaško zaledje in to s svojim 76.3 odst. prometa. Sedanje stanje tržaškegpi prometa in naše luke je vse prej kot normalno. Mesto in ozemlje se nahajata v režimu vojaške okupacije. Vendar pa obstajajo kljub temu vsaj (delne moižnijistl za poživitev trgovskega prometa. Prvi povojni promet tržaške luke je obstajal v tranzitu pomoči UNRRA za razne države. Sole 1947 beležimo prvi začetek svobodnega prometa s 319.648 tonami, čeprav je obstajal pomorski promet skopo izključno v prihodu dobav za avstrijsko prebivalstvo. Izvozni promet pa je narastel v naslednjih letih 1948-4-9-50 in 51 ter zavzel znaten obseg. Tudi pomorski uvoz beleži znatne količine prostega prometa. Ce pregledamo poživitev tran- zitnega prometa v tržaški luki po prvi svetovni vojni, o-pazàmo, da države naslednice avatro-ognske monarhije niso opustile stare poti za Trst, kar se tiče njihove izvozne in u-vozne trgovine. Tako beležimo v 'letih 1919-22 prilično 1 milijon 500.000 ton tranzitnega prometa, v letih 1923-36 prilično 2.500.000 ton, ki je v letih 1937-39 še narastel ter sko-ro dosegel višino iz leta 1913, ko je beležila naša luka 3 milijone 449.729 ton prometa. Večji del prometa je bil namenjen za Avstrijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Jugoslavijo in Poljsko (do ustanovitve Gdynje) ter južno Nemčijo in notranjost Italije. Svojo trgovino iso raztegnile na vzhodnoevropske države, Afriko in obe Ameriki. Tržaška luka lahko zopet pridobi svoje stare kliente. Za to pa je treba resnega prizadevanja. Predvsem pa se ne sme dopuščati, da bi sedanja po-litično-gospodarska konjunktura oddaljila tradicionalni promet teh držav ter ga usmerila do severnih luk, ki so resne konkurentke Trstu. Da bi zopet usmerila promet tržaškega zaledja v našo luko, je celo italijanska vlada po letu 1918 zopet vzpostavila nekatere olajšave, ki so bile v časa veljavi za prosto luko za avstro-ogrske monarhije. Tako je bila n. pr. zopet vzpostavljena «jadranska tarifa», ki je že pred prvo vojno v največji meri pripomogla k ojačenju tržaškega trgovskega prometa. Slednja je bila sicer ponovno uveljavljena tudi po 1945, toda samo za Avstrijo. (Se nadaljuje) kateremu koli drugemu narodu. 1 Napori sovjetske oblasti za dvig kulturne ravni najširših množic so bogato poplačani. Nova vzgoja, nova šola in nov način živijenja so popolnoma spremenili sovjetskega človeka. Ta je postal v resnici človek, tak kot mora biti, plemenit po značaju, pravičen, miroljuben in ki je zavrgel vse tisto, kar človeka dela slabega in živali podobnega. V sovjetskih kinodvoranah bi zaman iskali kvarljive ameriške filme, ki poveličujejo gangsterska dejanja, rope, uboje, oskrumbe človeškega dostojanstva in plemenitosti ter zločine vseh vrst. V kinodvoranah in v gledališčih uprizarjajo poleg umetniških del tudi tuja dela, tuje filme, tuje opere, simfonične koncerte, dramske prireditve itd. Po vsej pravici smemo trditi, da so v Sovjetski zvezi mnogo bolje in veličastneje proslavili Verdijev jubilej, nego v njegovi rodni Italiji, kjer na vso moč cvete ameriška gangsterska filmska in teatrska umetnost. Nekega 'ranega jutra smo čakali vlak na postaji v Cerkasih. Iz tamkajšnje postaje se vsako jutro vozi na delo na stotine delavcev. Kar čudili smo se, ko smo videli, da na vse zgodaj vsakdo čita ali časopis, ali revijo, ali knjigo. Po Veliki oktobrski revoluciji je zrasle na tisoče novih šol, bodisi v mestih kakor tudi v najzakotnejših in odda-Ijenajših predelih dežele. Za vse otroke je obvezen 7-letni pouk v takoimenovanih sedem-letkah, kdor hoče pa obiskuje navadno šolo 10 Jet. Iz dasetlet-ke je možen vstop na univerze in druge sorodne visoke strokovne šole ali tečaje. Vsi dijaki visokih šol prejemajo mesečne honorarje. (V zadnji številki je bilo pomotoma napisano, da prejemajo honorar! letno. Prosimo oproščenja. Op. ured.) Vse šefanje vzdržuje država. Sovjetska oblast se posebno zanima tudi za stanje učnih moči, t. 'j. učiteljev osnovnih, srednjih, strokovnih in visokih šol. V polni meri upošteva njihove .napore pri poučevanju mladine. Zato je leta 1948 u-vedla posebna odlikovanja za zasluge v šolah. Ze po desetih letih poučevanja prejmejo prvo odlikovanje, po 30 letih pa jih odlikujejo 'najzaslužnejše z Leninovim redom. Pa tudi 'sovjetski človek in zlasti mladina spoštuje učitelja ter ga cena zaradi njegovega truda. To je zlasti razvidno iz spoštovanja, ki ga ima dio njega. Nemalo smo občudovali, ko smo videli, kako v Sovjetski zvezi skrbijo ljudje za ptice, posebno v zimskem času. Povsod, bodisi po mestnih parkih kakor tudi na prostrani deželi, na kolhozih, smo videli po .drevesih male ptičnice t. j. hišice za prenočevanje in gnezdenje ptic. Posebno mladina 'Skrbi, dia imajo ptice v zimskem času dovolj hrane, kar je pogoj, da preživijo ostre zime. Preveč na dolgo 'bi se zavlekli, ako bi hoteli pripovedovati o sovjetskem športu, pri katerem sodeluje skoraj vsa mladina. Sovjetska oblast skrbi za nove stadione, telovadnice, igrišča za Odbojke, košarke itd, za drsališča in iskakalnice, kakor tudi za bazene bodisi letne ali zimske. V Moskvi gradijo stadion, ki 'bo imel prostora za 160.000 gledalcev, Leningrajsko igrišče «Kirov» ima prostora za 100.000 gledalcev. Tudi navadni kolhozi imajo svoje športne naprave, igrišča, telovadnice itd. Posebno razvit je tenis. Povsod, kamor koli smo šli, smo videli srečne ljudi, dobro oblečene in primerno rejene; nikjer nobenega berača, kar je dovolj jasen znak, da v ZSSR ni bede in da dežela prehaja v pravo blagostanje, v komunizem. Sovjetsko ljudstvo si želi samo miru, kajti zaveda se, da bo le v miru v najkrajšem času doseglo svoj cilj. In to, kar želi sovjetsko ljudstvo dela njegova vlada, t. j. povsod in dosledno, se bori za ohranitev miru. Prav zaradi tega pa se proti .njej s tako silo zaganjajo vojnonetiilske in nazadnjaške sile, s katerimi tako vneto tekmujejo titofaši-sti in tudi oni revni pisunčki «Primorskega dnevnika», kar pravzaprav predstavlja nepojmljivo sramoto za naš mali narod. Gotovi pa smo, da so sile miru mriogo jačje od sil vojne, zato z velikim zaupanjem gledamo v bodočnost! IZ BELEŽK O TRADICIJAH IN OBIČAJIH Nov stanovanjski blok ob reki Moskvi. V njem so dobile stanovanja družine delavcev. V starih časih je bilo praznovanje oožiča združeno s številnimi in najrazličnejšimi običaji in obredi. Velika večina običajev je bila. osredotočena v čarodejnih pojmih. Po teh pojmih se je bilo treba pravočasno zavarovati pred raznimi nadlogami, pred boleznijo, pred nesrečami in nezgodami, pred hudobnimi očmi; prav tako je ono treba zavarovati živino in posestvo. Božična noč je bita po teh pojmih združena z veliko silo, ki je premagala vse omenjene nadloge. Posebno od 11. ure do polnoči je bila borba izredno uspešna . . . Pri Slovencih se je do nedavnega ohranil običaj zažiganja božičnega čoka. V Brkinih in na Pivki — kjer imajo še stara ognjišča — ga zažigajo še danes. Seveda ga zažigajo iz tradicije in ne verujejo več v razna praznoverja. Nekoč pa so verovali, da pomeni zažiganje čoka veliko obrambno in zdravilno moč. Omenjeni čok, ki je po navadi velika hrastova grča, postavijo za zagla-vnik, ob njem kurijo velik o-genj: sčasoma se tudi čok vname in polagoma stli. Je pa zares lepo sedeti ob prijetnem ognju in kramljati v družinskem krogu. Včasih je bila vsa družina zbrana na božični večer ob božičnem čoku. Starejši ljudje so pripovedovali razne zgodbe bodisi iz Starih časov kakor tudi iz lastnih noživljajev. Med pogovori so tudi molili in peli božične pesmi. Po večerji so tolkli orehe in lešnike ter pili vino, nato pa so šli k polnočnici. Moj nono mi je pripovedoval, da je oiio nekoč mnogo tatov in da so čestokrat kradli na božični večer, zlasti med polnočnico, ko ni bilo ljudi doma. Zato se je pozneje uveljavila navada, da je vedno ostal doma po en družinski član za varuha hiše. Ta je sedel ob božičnem čoku in s po-pečkom po njem tolkel, da so se traile iskre. Božična veččrjiT'je bila že od najstarejših časov nekaj posebnega, toda vedno brez mesa. Na Pivki in v Brkinih so navadno pripravili na dva različna načina sladko zelje, nato so skuhali fižol, prepečenec, katerega imenujejo tudi «mlinci», dalje suhe češplje, cvrtje; ponekod so na koncu dali še po en kos potice. Med božično večerjo je družinski oče postregel z dobrim vinom, v Brkinih, Dolanah in v Vremski dolini z domačo «vremščino». Ponekod so pripisovali «božičnemu kruhu» veliko zdravilno moč. N. pr. na Premu so spekli velik «hlebec» pšeničnega kruha, ki je tehtal do 4 kg. V sredi hleba je bila prostornina za velik šop bršljana, okrašenega s svetlicami iz papirja. Ta hleb so na božični večer postavili na pregrajeno mizo, pod katero je bilo nekaj domačih semen in celo poljsko orodje. Tudi hleb je bil pogrnjen z lepim prtom. Na božični dan so pojedli polovico hleba, na vigilijo «drugega božiča», t. j. na Silvestrovo pičlo četrtino in na vigilijo «tretjega božiča» (. j. na večer pred Tremi kralji spet nekoliko, kar pa je ostalo, so spravili kot zdravilo. Uverjeni so bili, da je požični kruh posebno učinkovit proti ujedi o trebuhu. Po vseh slovenskih deželah so imeli navado, da so razsvetili vse prostore na božični večer. Na Pivki so goreli «lamini» v vseh sobah vso noč in ves naslednji dan; na vigilijo «drugega božiča» so goreli samo do polnoči, a na vigilijo «tretjega božiča» pa le do 7 V zadnjem času se je pojavila v javnosti slovenska brošura pod naslovom «Kaj nam prinaša komunizem?», ki je izdana in tiskana v tiskarni «Adria», to je v isti tiskarni, kjer se tiska «Demokracija». Ze iz tega razloga ne bo težko uganiti, kdo je skrpucal to novo protikomunistično in protisovjetsko strupeno propagando. Vsebina brošure je od začetka pa do poslednje pike en sam izliv najbolj ogabnih klevet in laži na račun Sovjetske zveze. V njej se liparji — ker je pač to očividno njihovo maslo — na vse pretese napenjajo, pa ot prepričali kakega eventuelnega bralca, ki bi imel res veliko potrpljenje citati take neumnosti do konca — kako živi sovjetski delavec v «suženjskih» pogojih in do se v kapitalističnih državah cedita za delavce sam med in mleko. Višek vse bedastoče pa je, da hočejo primerjati življenje sovjetskega delavca celo z življenjem naših delavcev. Vernejši hlapci anglo-ameriške-ga imperializma liparji pač ne morejo biti. S to brošuro bi hoteli odvrniti pozornost našega delavca in kmeta od življenjskih problemov na našem Ozemlju in v ostalem kapitalističnem svetu. Ali mislijo morda liparji, da delavci ne vidijo in občutijo na lastni koži vedno večje revščine, draginje, naraščanja brezposelnosti, korupcije, samomorov iz obupa in blazne tekme imperialistov v oboroževanju. Na vso žalost in jezo liparjev pa moramo ugotoviti, da ni ta njihova brošura niti najmanj originalna, ker so jih v takih protisovjetskih klevetah že prehiteli razni «comitati civici» demokristjanov. DELO I> \ E V X E M REDE JE PRORAČEN A E E E A T VES OBČINSKI SVET ZA NADALJNJI odlog stanovanjskih izgonov Intervencije naših svetovalcev na seji prejšnjega tedna - Tov. Košuta o stanju šol v Križu - Kritika tov. Brauna proti postavkam proračuna - Občina mora poskrbeti za brezplačno napeljavo vodnih cevi Tržaški občinski svet je nadaljeval prejšnji petek SiVoje zasedanje in sicer na izredni seji, dočim je bila v torek redna seja, posvečena skoro izključno. proračunu ACEGAT-a. N-a razne intervencije k tej točki je odgovarjal predpostavljeni odbornik na včerajšnji seji. Tudi na seji, ki je bila v petek prejšnjega tedna so se vrstile predvsem razne interpelacije svetovalcev. Naš svetovalec tov. Ghetz je zahteval pojasnila glede premestitve iberaeinske črpalke in mehanične 'delavnice, ki se nahaja pred Domom pristani- S p op e d otroških božičnic Ob priliki božičnih praznikov organizirata Zveza demokratičnih žena in Zveza pionirjev vrsto otroških prireditev v naslednjih krajih in vaseh, kjer bodo prejeli naši malčki božično darilce: Danes 22. t. m. ob 15. uri na Kolonkovcu (sedež PD. «Prešeren») ob 19. na Kolonkovcu (gostilna Bacco); ob 18. v Padrličah; ob 20. pri Sv. Barbari; ob 14. v gostilni Kačun; ob 16.. pni Sv. Alojziju (PD. «Čermelj»’); ob 18. na Skoljetu (PD. «Haas»). Jutri, v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri za okraj Barriera (PD. «Tomažič»); ob 15. uri v V.O.M., za Greto-Rojan v krožku «Ravbar» na Greti, «Rinaldii», na Opčinah, v Skednju, Rocoiu, Križu, Bar-kovljah, Podionjerju in pri Magdaleni. V ponedeljek 24. t. m. ob 15 uni za center mesta ;in Štorkljo v krožku «Kraljič», za Kolonjo v «Pisani». V torek 25. t. m. ob 15.30 v Trebčah in ob 17. na Proseku-Kontovelu. Partizanski praznik Drevi ob 20. uri bo v dvorani krožka «Cebulec» (Strada di Fiu-— 1-3) partizanski praznik proslavo obletnice ustanovitve brigade Fontanot. Vstop z vabilom, ki se ga lahko dvigne na sedežu, trg Ponte-rosso 6 in pni tajništvu društva. ČESTITKE — Tov. Gerlanc-Menucci Vida s Kontovela je po-vilp v nedeljo ljubko hčerko. Ob veselem dogodku ji čestitajo vst tovariši s Kontovela, ki se jim pridružuje tudi naše uredništvo. šlkih delavcev ter vztrajal, naj se občinski odbor zopet zavzame za rešitev tega vprašanja. Stavil je tudi vprašanje glede gradinje mostu na Potir čam ter tramvajske čakalnice na Campi Elisi. V odgovoru na stavljena vprašanja je župan pojasnil, da bo vprašanje premestitve črpalke in delavnice rešeno v kratkem, dočim za gradnjo mostu primanjkuje denarnih sredstev. Ta problem prihaja v poštev pri bodočem finančnem načrtu. Tov. Košuta je kritiziral stanje šolskih protonov v Križu, kjer -se je v zadnjem čaisu pojavilo 41 primerov ošpic. Ce bi razpollagali z zadostnim številom učilnic, bi se bolezen prav gotovo lahko znatno o-mejila. Intervencija našega svetovalca je spravila odbornika Sčiolisa v očividno zadrego, dočim se odbornik za zdravstvo ni sploh oglasil. Nadaljnja intervencija tav. Košute se je nanašala na cestno razsvetljavo ulice Damiano Chiesa in nove ceste v Bazovici ter gradnjo čakalnic olb .avtobusni progi «O». Po svetovalcu Gregorettiju se je oglasil tov. Gombač; ki se je v imenu naše skupine pridružil prejšnjemu predlogu za šestmesečno podaljšanje stanovanjskih izgonov. Predlog je bil nato enoglasno sprejet. Na torkovi seji, ise je obrav-navail proračun ACEGAT-a, kii ga je še prejšnji petek prečital odbornik Bonetti. Komunistični svetovalec tov. Braun je razčlenil posamezne postavke predloženega proračuna ter Iznesel vrsto utemeljenih kritik, kljub temu, da je našim svetovalcem, 'praiktičnia onemogočena podrobnejša analiza posameznih postavk, ker niso zastopani v upravnem svetu tega najvažnejšega občinskega podjetja. Predvsem je tov. Braun ugotovil, da je prebitek v znesku 9 milijonov lir docela prenizek, posebno če ga primerjamo s primanjkljajem tramvajske službe. Kar se tiče tramvajske službe, je tov. Braun ugotovil njene številne pomanj- kljivosti ter kritiziral načlin( nakupovanja voznega parka. Ugotovil je. da bi bilo treba zaradi tega postaviti posebno komisijo za nabave. Uprl se je obenem znižanju postavke stroškov za dobavljanje vode ter predlagal, da bi marala občina poskrbeti za brezplačno napeljavo vodnih oevii v vse predele okolice, ki so še idanes brez vode. Med važnejše intervencije na tej seji spadajo nedvomno ponovna interpelacija tov. Ra-dicha glede oddelka za javna nedonosna della, tov. Weissove glede izboljšanja naprav za pobiranje in odlaganje smeti ter tov. Brocchija glede organič-nega načrta lofbčlinskega osebja, ki ga je consko predsedstvo odobrilo te dni z ne-k katerimi popravki. Tov. Žbogar je obenem postavil predlog, da se odprejo še druga občinska skladišča za razprodajo kuriva revnejšim, slojem ito naj se sedanja cena drv za te kategorije prebivalstva, ki znaša 980 tir za kvinta!, zniža na 800 Mr, kot je bila v veljavi lansko leto. Včeraj zvečer je občinski svet nadaljeval razpravo o proračunu .ACEGAT-a. O' poteku selje bomo poročali v prihodnji številki. 'Kaj smo videli v Sovjetski zvezi,, Tudi v prihodnjem tednu se bodio nadaljevale konference tržaške delegacije, ki je obiskala ZSSR in sicer v naslednjih vaseh podeželja in tržaški 'okolicii: Danes, v soboto 22. t. m. v Domju, kjer bosta govorila tov. Malalan in Franza; v Krevatinih pa bo danes govoril tov. Do-naldel; v sredo 26. t. m. ob 19. uri v Samatorci —'tov. Malalan; v četrtek 27. t. m. v Skednju — tov. Malalan; v torek 28. t. m. v Križu — tov. Malalan in Franza ter prihodnjo isolboito, 29. t. m. v Borštu, kjer bo govoril tov. Malalan. Vse konference (razen v S ama tordi) pričnejo ob 20. uri. OB DESETLETNICI USTRELITVE Počastili smo spomin Tomažiča in tovarišev V nedeljo dopoldne so demokratični Tržačani in okoličani počastili spomin Finka Tomažiča in njegovih tovarišev, ki so bili, pred 10. leti od fašistov ustreljeni na openskem strelišču. Istočasno sta bili komemoraciji na kraju ustrelitve in v krožku Tomažič. Razne demokratieinte (organizacije, med katerimi naj omenimo KP STO, opensko sekcijo ter listi «Delo», «Lavoratore» in «Unità», so ob tej priliki položile vence na spomenik. Zbranim delegatom sta na Opčinah spregovorila tov. Malalan in Postogna. Oba sta v klenih besedah orisala borbo padlih junakov proti fašizmu. V krožku Tomažič sta govorila tov. Marina in Jaksetich. Tov. Marina je podrobneje NE OBLJUBE IN NE GROŽNJE NE BODO UPOGNILE BORBENOSTI Ostra borba vseh delavcev pri Sv. Marku proti 60 odpustom Kljub odpustu so prišli zopet na delo - 700 delavcev ladjedelnice je ukinilo nadurno delo - V sredo so se jim pridružili še ostali delavci - Protesti pred sedežem VU Agitacija delavcev v ladjedelnici Sv. Marka je zavzela v tem tednu ostrejše oblike. Prejšnji petek /so namreč odpustili 60 delavcev «Navalmeccaniche», ki so zaposleni v ladjedelnici, kljub temu, da so bila v teku pogajanja za po-voljno rešitev vprašanja odpustov. To ravnanje delodajalcev je upravičeno ogorčilo me samo prizadete, marveč vse zaposlene delavce, ki so poslali svojo delegacijo k inž. Čarldiniu. Slednji pa j.e izjavil, da ni merodajen za reševanje vprašanja. Kljub odpustu je prišlo v ponedeljek zjutraj zopet na delo Vseh 60 delavcev, ki so našli v tej odločni obliki borbe popolno podporo vsega delavstva v ladjedelnici. Vsi poskusi raznih paznikov, da bi jih odstranili so, zaradi odločnosti vseh delavcev, klavrno propadli. Borba pa je prešla v ostrejšo fazo v torek, ko je stavkalo vseh 700 ddavcev, ki ,so bili Plah protesi' belčkov in Hfovcev glede uporabe dvojezičnosh’ na občini Tovariš Ado Slavec predlaga ustanovitev delegacije, ki bo zahtevala, da občinski uslužbenci obvladajo oba jezika V ponedeljek je imel ponovno svoje zasedanje občinski svet za občino Devin-Nabre-žina. Tov. Gratom je prečital nekaj sprememb v občinskem pravilniku, kjer je razvidno, da je bilo občini dodeljenih 23 Stalnih usliužbeniskih mest. Na ta način bo lahko večje število uslužbencev stalno nastavlje-niih in ne, kot so bili doslej, nameščeni le začasno. Nato je odbornik Terčon prečital spremembo v občinskem proračunu za leto 1951. ZVU je namreč iz proračuna za leto 1951. ki je bi/l predstavljen že lansko leto, smatrala njekatere izdatke za nepotrebne ter je črtala precejšnjo vsoto kreditov. Danes pa je ZVU uvidela, da so bili ti izdatki nujno potrebni in je zato natezala občinski upravi naknadno vsoto okrog 6 milijonov lir za 'kritje teh izdatkov. Zupan je sporočil, da je prefektura odbila določeno ceno za prodano občinsko zemljišče g. Rov ing er Viktorju in Udovič Fra.rac.ug ki bosta morala plačati namesto po 200 Lir za kv. m 250 lir za kv. m. Prečitano je bilo prevedeno pismo oz. odgovor, ki ga je poslalo Predsedstvo cone v Trstu, kot odgovor na zahtevo občinskih svetovalcev, da bi občinski uslužbenci morali obvladati oba jezika. Ta zadeva se vleče že od meseca aprila t. 1. in je tov. Ado Slavec že takrat kratko, jasno in odlo-čnb postavil svoj predlog ofo-činiskemlu svetu, naj se ustanovil delegacija, ki bo odšla do merodajnih obliasti ter odločno zahtevala tisto, kar želijo tudi vsi nabrežinski občani, t. j., da se na občini lahko z vsakim uslužbencem pogovorijo v lastnem jeziku. Takrat je predlog tov. Slavca propadel ter zmagal predlog Terčona, ki je predlagal /naj se tem gospodom, ki še vedno skušajo kratiti naše narodnostne pravice, pošlje le protestno pismo. Za predlog Terčona so 'glasovali takrat tudi titovci, ker so sé tudi oni bali zamere pri («višjih» organih. Tudi na ponedeljkovi seji je tov. Slavec ponovno predlagal, naj se usta-niovi delegacija, ki (bo zahtevala, da morajo občinski uslužbenci obvladati oba jezika, medtem ko je Terčon ponovno predlagal, naj se pošlje le protestno pismo in naj bo le v primeru, da se s pismbm ne doseže ničesar, upoštevan prede log 'tov. Slavca. S predlogom Terčona so se strinjali tudi ti- tovci. Glede tiskovin, ki jih je poslalo ifimančno madžornii-štvo za iobdavčemije večjih kmetov in obrtnikov je omenjeni urad odgovorili, da tiskovin iz tehničnih razlogov me morejo tiskati v Obeh jezikih, pač pa da bodb navodila za izpopolnitev v slovenščini. Poleg tega pa bo davkoplačevalcem! na razpolago tudi uradnik, ki bo dajal pojasnila. Vsekakor to še zdaleka ne zadovoljuje naših davkoplačevalcev ter zahtevajo, da se 'MSktavine izstavijo v obeh jezikih. Svetovalec Blažon je poslal pismo občinskemu svetu, v katerem se razrešuje svoje funkcije kot občinski svetovalec. Poudariti moramo, da je Blažon prišel dio tega sklepa le iz lastnih koristi, posebno pa takrat, ko je šlo' za zidavo stanovanjske hiše, ziai katero je bilo sklenjeno, da se zgradi v Stivami in ne v Nabrežini na postaji. To je bil eden glavnih vzrokov «razočaranja», ker je slednji mislil, da bo tudi njemu dodeljeno stanovanje v novozgrajeni hiši, naši svetovalci pa so sc potegovali, da bi hiša bila zgrajena v Stivami. Take svetovalce, ki giledajo le za lastno korist, naša skupina ne mara in s tem, da se je Blažon .odpovedal svoje funkcije, ne bo prav ničesar pogrešala. Ce se ne motimo navedenemu ni preveč dišala tudi odločna borba naših svetovalcev v občiskem svetu za koristi občanov. Za namestnika Blažona pa sta bila stavljena dva predloga in to tov. Marizza in Terčon Ivan iz Mavhinj. Predlog belčkov za Terčona sto .podprli tudi titovci, kar je pa že dovolj jasno, da se pri glasovanjih titovci in belčki ne iotì'po.vedo zvestobe drug drugemu. Izvoljen je bil Terčon z 8 glasovi proti 6, dva svetovalca pa sta se vzdržala. Ob koncu se je župan zahvalil komunističnimi ženam nabrežimske občine za sodelovanje oz. za nabran denar v korist otroške božičnice ter voščil vsem svetovalcem vesele praznike. Voščilu se je pridružil tudi tov. Marizza, ki je porival k bratstvu in enotnosti vseh ljudi na svetu. najeti za ladjedelnicio Sv. Marka potom privatnih tvrdk. Po opoldanskem zborovanju so ukinili vsako nadurno delo ter krenili v povorki — in to že drugič — pred sedež Vojaške uprave, kjer je gen. Whiteliaw sprejel delegacijo in obljubil posredovanje VU. Brutalni cinizem vodstva ladjedelnic je dosegel višek z grožnjo, da bodo v primeru madalljnjega delavskega odpora odpustili vseh 700 delavcev. Grožnja pa je dosegla prav o-braten uspeh in je le še bolj utrdila enotnost vsega delavstva in odločno voljo, da prepreči navedene, kakor tudi vsak nadalijhji odpust. To so vsi delavci ladjedelnice tudi konkretno dokazali že naslednji dan z ukinitvijo nadurnega dela. Ne razne obljube delodajalcev in ne grožnje vodstva ne bodto upognile delavske borbenosti. Delavci se zavedajo, da preti nevarnost odpusta še drugim stotinam zaposlenih v ladjedelnici, ki bi jim nedvomno prej ali slej lahko Sledili tudi tisti, ki jih je zaposlilo vodstvo ladjedelnic brez posredovanja zunanjih tvrdk. Istočasno se je v tem tednu zaostrila tuldi agitacija delavcev zaposlenih pri oddelku za javna nedonosna dela, ki jim prav tako grozi nevarnost odpusta zaradi reorganiziramja, ki ga namerava izvesti VU. Bistvo problema pa tiči v tem, da je bil finančni sklad za vzdrževanje oddelka znatno znižan, ker je VU znižala celotni državni proračun. Za čim boljši uspeh božičnice Delo naših žena v nabrežinski občini Tudi letos bo božično obdarovanje otrok v nabrežinski občini izvedeno v okviru občinske uprave. Razen tega pa so demokratične žene pokrenile od svoje strani nabiralno akcijo po vaseh, ki se je kar dobro obnesla. Požrtvovalne žene so nabrale 38.765 lir. To svoto je delegacija žena izročila natorežinskemu županu in s tem so žene dokazale svojo dobro voljo za izvedbo enotne akcije, ki so jo od svoje strani pred lagali v občinskem svetu tudi demokratični svetovalci. Zupan se je ženam vljudno zahvalil za njihovo prizadevanje in skrb, da bi otroška božičnica čim boljše u-spela. Ob tej priliki so žene ponudile svoje sodelovanje pni pripravljanju zavojev in razdeljevanju v vaseh, kjer ni šole. Zupan je sprejel predloge ter obljubil ženam, da jih bo obvestil preko naših svetovalcev. Nemalo pa so se začudile žene, ko jim je župan sporočil par dni pozneje, da je že ukrenil vse potrebno za pripravljanje in razde- Razmah naših dramskih odrov Kako zelo veliko važnost je polagal naš dramski odsek Sloven-sko-hrvatske prosvetne zveze na razvoj podeželskih dramskih skupin, so nam najbistrejši dokaz številni nastopi v novi zimski sezoni. Salež, Sempolaj, Opčine, Sv. Ivan in najmlajša dramska družina Sv. Križ so našemu ljudstvu že prav dobro znani dramski diletanti. Posebno važnost je polagala Prosvetna zveza na kakovostno prireditev in lahko rečemo, da se je vodstvu posrečilo doseči na tem polju sijajne rezultate. Ni to rečenica, ki jo je mogoče kovalo vodstvo, ne, ljudstvo prav resnično pove: «Smo uživali bolj na tej prireditvi, kot pa zadnjič itd. pri prireditvi poklicnih igralcev». To je bilo splošno mnenje na primer po nedeljski uprizoritvi Križanov na Kontovela, ki so podali Turgenjeva dramo v dveh dejanjih «Tuji kruh». Prisostvovali smo tako prireditvi iste igre v nedeljo. 9. decembra v Sv. Križu. pred množico občinstva kot v nedeljo 16. t. m. v obširni in polni dvorani Konsumnega društva na Kontovela in priznati moramo, da ima tudi kriška dramska družina, kot druge nastopajoče, močno talentirane mla- de igralce, ki so se pod veščo roko tov. Justa Košute povzpele na nadpovprečno diletantsko podajanje odrskih likov. Lucijan Terčon, kot stari obubožani plemenitaš, se je kar presenetljivo vživel v to, še za izkušenega igralca res težko vlogo. Iz prijaznega ponižnega zadržanja v pogovoru z oskrbnikom in prijateljem Ivanovim, je prešel v nepretirano komično podajanje pijano razpoloženega človeka pa do zaključnega prizora v prvem dejanju, ko se podprt od prijatelja odstrani z odra, kjer je nastopil s tako močno občutenim dramskim podajanjem, da je kar vzhičil navzoče občinstvo. Nov mladi Igralski talent? — Brez dvoma. Tudi ostali igralci so bili kos svoji nalogi in so uravnovešeno z glavno vlogo izdelali svoje. Vsi so še mladi in ukaželjni igralci, ki bodo brez dvoma tudi v drugih nastopih dokazali svojo dovršenost. To se pa doseže le z vestnim učenjem in tako Terčonu kot drugim toplo priporočamo vztrajnost in pridnost, kot so ju pokazali V vajah za «Tuji kruh». Tov. Jole De Lorenzi v vlogi Olge Petrovne je pokazala viden napredek od igre do igre. Tako je bila v nedeljo prepri- čljivejša kot pred osmimi dnevi v Križu. V prizoru s Kuzo*-kinom v drugem dejanju (izpoved očetovstva) je kar presunila gledalce, ki se niso mogli Bzdr-žati solz. Nad vse lepo je igral Marij Guštin v vlogi Ivanova. Tudi ta diletant ima pred seboj možnost velikih uspehov. Drago Košuta, kot Pavle Jelicki, je bil resnična slika strogega ruskega mestnega birokrata, priporočali bi mu le boljšo izgovorjavo. Danilo Sedmak, ki je igral podeželskega plemenitaša-nepridiprava, ga je zelo dobro karakterlziral in prinašal na oder živahnost in razposajenost. Kar pa dela režiji in igralcem čast, je dovršen nastop igralcev drugih manjših a vseeno težkih vlog, kot so dvornih (Angel Tence), Praskovja (Stol/a Gabrijela), sobarica (Lucijana Indri) in strežaj (Emil Sedmak). Posebej moramo omeniti Albina Sedmaka v vlogi oskrbnika, ki jo je podal, zelo posrečeno. Pred igro je lepo zapel vrli pevski zbor Križanov nekaj narodnih pesmi, med prvim in drugim dejanjem pa tudi dekliški kvartet, sveže in ljubko, kot znajo le mlada grla. Oba je dovršeno vodil popularni tov. Frančka. F.-ač litev zavojev v vseh vaseh. Izgovarjal se je češ, da ima itak na razpolago dovolj osebja otroških vrtcev, ki je sedaj prosto. Stvar zgleda nekam čudno, da se je župan v par dneh premislil in na diplomatičen način odstranil žene, ki so bile pripravljene pomagati za otroško božičnico. Ali nimajo morda žene, ki so vložile svoj trud za čim boljši uspeh, tudi pravico do soudeležbe pri razdeljevanju? Ali pa se je župan morda premislil po «nasvetu» koga drugega? Naj omenimo še, d,a so v nabrani vsoti 38.765 lir všteti prispevki naslednjih vasi: Nabre- žina 15.010, Medja vas 2.075, Sti-van 2.700, Slivno X.935, Sesljan 3.115, Cerovlje 1.110, Sempolaj 2.520, Trnova 1.00, Praprot 4.150, Prečnik 5.050. Otvoritev občinskega doma v Repentabru V četrtek rpopoMme so svečarno totviorilli inioiv občinski sedež na Repentalbru. Slovesni (jlivoritvi so prisostvovali številni rpreldistaVmiki vcljaške in civilne oblasti, mieldi katerimi nialj omenimo gen. Wintenttona, gen. Whitelava, predsednika cone prof. Patatana ter niabrežin-skega in, zgomškega župana. Po uradni otvoritvi in po ‘blago-sloivitvi poisloipja, ki jo je opravil domači župnik, so isi številni gosti «gledali prostore nove zgradbe, za tem je sledila zakuska. 'r Nova stavba je zelo okusno zgrajena. Nahaja se na zelo primernem mestu v (pravem zemljepisnem Osrčju repentabr-sike občine med Colom in Velikim Repnom. Ima 10 prostorov. Pobeg uradov dbčinlsfce u-prave so v njej nastanjeni tudi tehnični in ttrošarinislkli urad, zdravniški ambuilatorij in stanovanje za čuvaja. Zelo okusno je urejena zlasti sejna dvtoirama, le da je morda še preveč Luksuzno opremljena. Celotni sltrtoški postavitve stavbe in njene opreme znašajo okrog 14 milijonov lir, katere je natezala VU. orisala lik Tomažiča, katerega je poznala že tedaj, kto se je scot mlad dečko udeleževal tajnih sestankov Partije. Objasnila je, kako je bil zaradi svojega internacionalističniega nazora izključen iz krožka primorskih beguncev «Nanos» 'in kako je fašistični rabelj Kraigher izjavil, da bi ga marali streljati iitofašisti v primeru, da bi ga ne streljali italijanski fašisti. To kaže, je poudarila tov. Marina, da So titovci 'že tedaj kovali zaroto proti Sovjetski zvezi. Tudi tov. Jaksetich je orisal lik Finka Tomažiča, ki je bil prepojen z ljubeznijo do SZ in ki je bil pravi voditelj pe le v borbi za socialno preureditev, temveč tudi v borbi za nactanalnio osvoboditev. Isti dan popoldne so tudi titovci priredili svojo farso na openskem strelišču. Pravimo farso, (kajti drugega oni ne morejo prirediti. Vsem je že znano, da je prav eden izmed njihovih kolovodij izjavil nekje v frančiškanski ulici v Ljubljamii, da «bi Tomažiča morali streljati ml, ako bi 'ga ne ustrelili italijanski fašisti». Zato ta banda, ki je povsem mirno lahko rečemo, stregla ipo življenju Finku tudi .takrat, ko je bil! na smrt obsojen, nima pravice, da proslavlja njegov spomin, kajti vsaka njena proslava pomeni novo žalitev in oskrumb« njegovega svetlega spomina. Iz Padrič Smrtna kosa Pretekli teden je umrl naš vaščan Rudi Kralj, bivši član upravne policije v Trstu. Pokojnik je bil znan kot poštenjak in človek dobrega srca. Ob tej priliki se njega in njegove družine še is posebno hvaležnostjo spominjajo bivši borci osvobodi Ine borbe, ki so v njihovi hiši imeli varno zatočišče. Pokojnik je umrl nenaidhe smrti, zadet od kapi, medtem ko je nabiral drva nedaleč (od vasi. Našli so ga mrtvega šele po daljšem iskanju. Prizadeti družini izražajo tem potom svoje sožalje demokratični vaščani, katerim se pridružuje tudi naše uredništvo. KOMISARJI DELAVSKIH ZADRUG MOLČIJO E coni R ne obstaja svoboda potrebna za razvoj zadrug Predsednik Delavskih zadrug inž. Levi se noče zavedati, da je presegel mero. Mesto da bi se opravičil zaradi udeležbe na titovski takoavatni zadružni manifestaciji v Zagrebu, čeprav s pristankom lostalih komisarjev zadruge, postaja bolj titovec od titovcev samih. Ko so mu odborniki Združenja zadrug očitali 'potovanje v Zagreb, jih je celo zavrnil, češ naj mu dokažejo, da, se v Jugoslaviji ne izvaja zadružništvo. V jugoslovaniskdh listih smo v člankih o kongresu, ki je bil v Zagrebu zaman iskali poročila o kakem kionsumnem zadružništvu, ki ga je pač zadela ista usoda kot državne ma-gaciine. Iz časopisnih vesti o tem titovskem kongresu izgle-da, da je predstavljal glavno točko problem kmečkih zadrug, s katerimi ,se tifofašilsli na vse pretege hvalijo. Tolda tudi pri tem problemu ne igre prav vse gladko. Odio titofašist Slavko Komar, član . poliitibiroija titovske hrvatske «Partije» priznava v članku, ki ga je objavila «Voce del Popolo» 13. t. m., da je v hrvatski republiki danes 1.542 zadrug s 66.789 družinami, dočim je bilfo v letu 1950 v teh zadrugah 70.579 družin Število družin v kmečkih zadrugah je v tem letu za 5.37 odstotkov nižje. Zanimivo je tudi vedeti, kakšnih metod' se poslužujejo, titofašisti, da preprečijo uhajanje kmetov iz zadrug. Titofašist Komar je v svojem članku v tem pogledu precej jedrnat. Omahovanje zadružnikov se je preprečilo — pravi Komar — s političnimi to upravnimi ukrepi. Za iskanje vzrokov tega stanlja pa ise je polagalo manij važnosti na ekonomske ukrepe in se sploh ni o-bravnavalo problema iz eto> nomskega vidika. luž. Levi se skuša seveda prikazati v luči mevedneža, ki mu ni znan pravi pometi političnih in upravnih ukrepov proti omahljivcem. Mislimo pa, da so zadružniki iz Kbprščine povsem drugega mnenja. Ce so zadružniki zahtevali, naj se poslovodjem v coni B tod vzame pooblastilo zastopstva, ker slednji niso odvisni od centralne uprave in jih ta ne more nad-zJorovati -- so to storili, ker predobro vedo, da se i v Jugoslaviji i v coni B Ikaj'.raldo u-poraiblja sredstvo političnih in upravnih ukrepov za zatiranje omahljivosti. To pomeni, da ne Obstaja tista svoboda, ki je potrebna za razvoj res svobodnega zadružništva. To zahtevo ponavljajo za- družniki že nad mesec dni ter jo postavljajo ne samo inž. Levijo, marveč tudi ostalim komisarjem, demokristjanom in republikancu. Naše časopisje razkrlinikuje na podlagi obstoječega stanja, očividno povezavo med komisarji Delavskih zadrug in titovci. Toda do danes tega ni nihče demantiral. Verjetno mislijo in upajo, da bo šla vsa zadeva v pozabljenje. Zadružniki pa se dobro zavedajo svoje polne pravice, da zahtevajo od .komisarjev pojasnila za njihovo postopanje. Prav tako se zavedajo, da je obramba Delavskih zadrug edino le v njihovih rokah in zaradi tega se bodo teh pravic tudi poislužiii. Tov. Medved je preminul Pretekli petek je umrl po dolgi in neozdravljivi bolezni naš tovariš Josip Medved, ki je bil dobro znan in priljubljen v vseh demokratičnih organizacijah, posebno še med naprednimi prosvetnimi delavci. Tov. Medved je v najtežjih dneh borbe proti naaifašizmiu med prvimi vstopil v vrste Osvobodilne fronte ter zastavil vse svoje sile za uresničitev ciljev svobode in bratstva med narodi. Nacistična zver je prisila leta 1944 na sled njegovemu delovanju in ga tirala v ječo, kjer je pretrpel straho- vita mučenja. Poslan je bil v taborišče Buchenwald, od koder .se je vrnii kmalu po osvoboditvi. Trpljenje v taborišču pa mu je pustilo usodne posledice. Njegovo zdravje je začelo naglo pešati, Ob zgodovinski resoluciji je tov. Medved zavzel Odkrito in jasno stališče za resolucijo in s tem potrdil zvestobo prole- tarskemu internac Lo.na'1 izmu ih Sovjetski zvezi. Do poslednjih svojih moči se je vedno odtočno boril proti titafašističhi tolpi in njeni tržaški agenturi. Kot član izvršnega od,bora SHPZ se je vse do poslednjega poslabšanja stanja, marljivo udejstvoval na prosvetnem polju. Žalujočemu očetu in sorodnikom izreka SHPZ tem potom iskreno sožalje, ki se mu pridružujejo vsi demokrati, kulturni delavci in uredniški kolektiv «Dela». Za teden dni Sobota 22 - Dimitrij Nedelja 23 - Viktorija Ponedeljek 24 - Eva Torek 23 - Božič Sreda 26 - Stefan Četrtek 27 - Janez Petek 28 - Ned. otroci * * * ZGODOVINSKI DNEVI 22, 1941. je bil ustreljen narodni heroj Ljubo Šercer. 25. 1943. je bil ustanovljen lX.| Korpus NOV. T Cio pre, TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvintet i»! , , pevski duet - 19. Kraji in ljudje - 19.15 Pestra folklorna glasba ' žko 20.10 Slovenski motivi - 22. Pa; t0, - '22.30 rada lahkih orkestrov - , Ples za konec tedna. vor NEDELJA: 9. Kmetijska oddal izvr pra po. na i Por Irei ja - 11.30 Oddaja za najmlajše" Zlata ribica - 12.15 Od melodije do melodije - 13 Glasba po željan - 15. Beethoven: Fidelio, i. dejanje - 18. Iz delavskega sveta - 20. Slovenski motivi - 21. Književnost in umetnost. PONEDELJEK: 13. Glasba po| mi željah - 18.15 Čajkovski: Kon-j „ cert št. 1 - 19. Iz filmskega svetaj - 20.30 Božični spored - 23.32 Se- nja renade in uspavanke - 24. Pre- ^av nos Polnočnice iz Opčin. TOREK: 8.25 Božični motivij lNei1 nato Dnevno življenje Sv. Očeta vkl. - 13. Reklamna voščila trgovski! tvrdk nato Osebna božična voščila nato Glasba po željah - ri Radijski oder - Daphne du MaU-rier: «Rebeka», drama v tre! dejanjih - 21. Koncert Ljubljanskega filharmoničnega orkestra-23.32 Romance in nočni motivi mzi SREDA: 10. Predavanje - Pre-j vqi; bujenje Azije in naloge zahoda-13. Glasba po željah - 16. «Sne-guiljčica», otroška pravljična i": škil gra - 21. Vokalni kvartet - 22. (na Beethoven: Simfonija št. 5. hr.., ČETRTEK: 13. Pevski duet i! orz' harmonika - 19. Slovenščina za' cij Slovence - 20.02 Jugoslovanski tàjs motivi - 21. Radijski oder - Chan- ^ ai v a vkl; gosi risk stat del: «Zamena», igra v 3 dejanjiti i ples. nato Večerni PETEK: 13. Glasba po željah 19. Pogovor z ženo - 20.30 Trža-j ški kulturni razgledi - 21.30 Odlomki iz slovanskih oper - 21.30 Večerni koncert. tičn kon kaj ki : pre v l< vod in voji NOGOMET Spored tekem za jutri 23. t. m-' Prvenstvo STO - I. kategorija Sv. Jakob - Arzenal, na igrišč! h v Boijuncu ob 8.30; Rosandra ' , Frausin, na igrišču istotam oF "P* 10.30; Vesna - Pristaniščniiki, rP lezi igrišču v Nabrežini ob 10.30: Rf' nu(] ja,n - Kolo,nja. na igrišču v Tred' J čah ob 10.30: S. Marko - Primork [1 PK, na igrišču istotam ob 14.3011 . t Costalunga - Tovarna strojev, na igrišču v Boijuncu ob 14.30. PO'! Ugo čiva Skedenj. Počiva nogometna enajstork8 ki j II. kategorije. Ravno tako P°' čivajo ekipe košarke. ,l ______ se širi P.D. «Kraljič» organizira krojn1: tečaj. Vpisovanja se sprejemaj0 vsak dan od 8.30 do 12. in od rido 20. ure na tajništvu društva' v Domu pristaniških delavcev. v n in -rt Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DEL,A» , Tiska tip. Adriatica, Rismondo i’ Dovoljenje AIS Zahvaljujem,o se višem; ki S:0, pa kateri koli način sočustvuj vali z nami ob nenaldni isriM'1' našega dragega Uudolfa Kralj - Carli M jejc ske pod izja bog biti Soc sko pre Pro spo dan Posebno se zahvaljujemo ofH v n cirj-em in kolegom upravne P°' mir lieije, vaškim tpevoem, vsed1 v c darovalcem cvetja ter vseh1' pis< ki so dragega ploho}nika s,pre' ato mili na njegovi zadnji poti. y Padriče, 18. dec. 1951. v G žalujoča družina . n<)n in ostali sorodnih (lrž — KONSIJ1INA ZADRUGA ŽELEZNIČARJEV (ul. Flavio Gioia 5) prodaja ob priliki božičnih praznikov izvrstne ntatlonsike kračice (Zampone di Slodena) po lir 780 kg. G. SFERZA M um 31 TELEi. 2Hfl ŠTEDILNIKI ZNAMKE REX Velika izbira lončenih i*^ emajliranih PEČI - Kuhalniki na plin in na «BUTAN GAS»? emajlne plošče za stene» plošče za mozaični ali mar* morili tlak - Cevi za dimnik^ in sanitetne naprave Izredno nizke konkurenčne cene Za nakvpe, ki bodo pre' segali 4000 Ur, bo kupcc prejel v dar božično drevesc® v F jajc ban pod akt bor drž rev v r vse dež dok ki skii kat ne Pra v I dan nar %m/Kyu& J^cwiienù TRST ■ UL. ORIANI 7 (NA BARIERI) T svo Oz< por me nat vpi zar ton klil odi vn< S sod gai do čiu len žev ne« To< pol sov ša ti, prs ške det cor se mo v ko sto sta dol jo Slo sta nai en< do« let Qui