Rojak na Koroškem, nisi sam
»Vsi vemo, kaj nam pomeni svoboda. To je predvsem medsebojno spoštovanje, enakopiavno dogovarjanje za uresničitev skupnih interesov, priznavanje enakih pravic vsem, ne glede na narodnost, raso ali vero in pa, kar je ob naštetem obvezno, nikdar v medsebojnih odnosih upo-rabe »pravice močnejšega«, ki v današnjem svetu le pre-mnogokrat ostane kot edina možnost uveljavitve idej kro-gov, ki bi si tako ali drugače radi obdržali munopol nad oblastjo.
In preštevanje dela prebivalstva, »posebne vrste«, prav-zaprav ne samo dela prebivalstva temveč manjšino, žl-večo v državi, kjer obstoj večinske nacije z obstojem te manjšine prav gotovo ni, in tudi ne more biti ogrožen — to je prav gotovo dejanje, za katerega v nobenem pri-meru ne moremo reči, da ima karkoli skupnega z enako-pravnim reševaiijem česarkoli, sploh pa nima nikakršne zrv-eze s temeljnimi človekovimi pravicami.
Težko bi pravzaprav navedli karkoli novega v zvezi s stališči naše republike in narodov Jugoslavije v zvezi s pripravljenim preštevanjem pripadnikov slovenskega na-roda, živečega v tako itnenovani svobodni in demokratični Avstriji.
Z Avstrijsko državno pogodbo je bila po II. svetovm" vojni vzpostavljena neodvisna demokratična /Vvstrija in v njej zapisani 7. člen kot tipično manjšinski člen, ki za-gotavlja pravice Slovencem na avstrijskem Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem. Prav na ta člen so naciona-listične in neonacistične sile usmerile svoj glavni napad in smo zato ponovno priča njihovemu nebrzdanemu divja-nju proti Slovencem na Koroškem, ki jim sedanja avstrij-ska oblast s svojimi ukrepi priznava le pravlco do asimi-lacije.
Jugoslavija bo ket skupnost narodov in aarodnosti ter kot neuvrščena država podpirala slovensko in hrvaško narodno manjšino v Avstriji in za to storila vse, da bi v odnosih s sosednjo Avstrijo odpravljala ovire za nadaljnje uspešno medsebojno sodelovanje v duhu sklepov konfe-rence o evropski varnosti v Helsinkih in zaključkov nedav-ne konference neuvrščenlh dežel v Colombu.
Trpke so bile besede uglednega borca za pravice Slo-vencev pa tudi drugih manjšin na Koroškem, dr. Francija Zwitterja. ko je na nedavnem shodu v koroškem Škocja-nu zbranim dejal:
»14. novembra bomo morali za hiip pomolčati, da smo Slovenci, zato da bi s tem izterjali pred svetom pravice, ki nam kot Slovencem gredo ...«
Mi, Slovenci tostran Karavank, pa ne bomo umolknili niti za hip!
Zato vas, prebivalce Centra, pozivamo, da se polnoštevilno udeležite protestnega zborovanja, ki bo v četrtek, Ii.novembra 1976 na ploščadi Trga revolucije ob 13. uri.
S polnoštevilno udeležbo bomo tako dokazali, da ni-smo in tudi ne mislimo nikdar nasesti trditvam o korist-nosti takih preštevanj za katerokoli manjšino, posebno pa še za slovcnsko. če kdo želi nekomu pomagati, ga ne bo meril po dolgem in počez, temveč ga vpraša kakšno po-naoč potrebuje!«
¦ Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Center
ZBORNA   MESTA  DELOVNIH  LJUDI  IN OBČANOV OBČINE  CENTER  PO  KRAJEVNIH SKUPNOSTIH, Kl SE BODO V ČETRTEK, 11. 11. 1976 UDELEŽILI OEMONSTRACIJE  PROTI  PREŠTEVANJU SLOVENCEV NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
Kra/evna skupnost     zborno mesto
AJDOVŠČINA               Kidričeva ulica med Titovo in
Župančičevo GRADIŠČE                    1. za Maximarket,
Iskracommerce, Ljubljansko banko, gimnazijo Ivana Cankarja — na Trgu revolucije 2. za vse ostale ter delegacijo KS Gradišče — na Gregorčičevi pred O. Š. Majde Vrhovnik KOLODVOR                  Ul. Moše Pijade med RTV
in Intertrade
POLJANE                       Zarnikova pred prostori KS
PRULE                            Prijateljeva, pred prostori KS
STARA LJUBUANA    pred Križankami STARl VODMAT         pred O. Š. dr. Jože Potrč TABOR                           pred Narodnim domom
TVD Partizan Tabor