List 34 X nn v • lecaj XLVIL i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici einane za eelo leto S gold. 40 kr. za pol leta l:%old. 70. kr 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold za četrt leta pol leta 2 gol 0 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 21. avgusta 1889 O b 8 e g : Nekoliko opombic zastran molže. Vzoren svinjak Razne reči Naši dopisi. Novičar. Zemljepisni in narodopisni obrazi •f Gospodarske stvari. Nekoliko opombic zastran molže. (Konec.) Na ta način obdelujemo vse vime, obadva njegova dela in tako iztiskamo mleko. Iz istega vzroka moramo s sesci menjavati, a ne dveh zaporedoma do čista iz- mlesti in petem se drugih dveh lotiti. Le opazujmo tele kedar sesa! Pogostoma menjava sesce ter buta v vime da » njegovo delovanje pospešilo in si tako več mleka izvabilo. To nas uči, kako nam je s prsti obdelovati vime, da več mleka iz njega priteka. Najvažnejša reč pri molzenji pa je: krave treba vselej do čista pomlesti. Kdor podrobno pregleda mleko od začetka podojeno ter je primeri h končnem i bode da je to veliko mastnejše od prvega. Ako toraj naj- videl, krave do čista ne pomolzemo, izgubimo najboljše, mastnejše mleko. Vendar to ni edini vzrok, zakaj pri- poročamo čisto vselej pomlesti. V vimenu zastalo mleko skvari vime in zatorej tudi mleko. Največa škoda pa je ker krave znatno izgubljajo mleko, pa čedalje manj molzejo. To je zelo naravno. Udje, izurjeni v zmernem delovanji, ostanejo zmerom krepki in delavni. Čim pametneje se izurjajo, tem krepkejši so; pazimo na roke kovačev in klučaničarjev, in prepričani bodemo o tej resnici. Isto velja zastran ravnanja s kravjim vimenom. Krave treba do čista mlesti, mej molzenjem pravilno ravnati, da vse vime obdelavamo primerno ; in vsled tega bodemo dobivali največih koristi, ako bodemo še dovoljno stregli in polagali. Molzenje samo deluje na vime tako, da se nareja več mleka; čim bolje se molze, tem več mleka se nareja po vimenih. To a nam pojasnjuje starodavno iz- kušnjo, da ob trikratnem molzenji na dan krave dajo največ koristi. Vsled trikratnega molzenja dobivamo od ko krave mnogo bolj mastnega mleka, nego takrat, samo dvakrat molzemo, to pa ob isti krmi. niso še nobenega stroja, s katerim Izumili pa mlesti. mogli krave To delo opravlja hočemo ravnati po tem bijo mlečne cevke samo človeška roka pravilno, ako , kakor tele sesa. Redkokrat ra- kedar so krave na vimenih zbolele Trajno rabiti pa ne kaže takšnih cevk dujejo » ker preveč ško takih nevarnih slučajih veliko je bolj mlečne cevke, pa teletu dati mleko posesati pustiti Pogostoma pomolze molzač mleko od več krav vse v eno vedrico To je vsekakor odpraviti. Mleko vsake krave naj se pomolze v posebno vedrico. Razlogi slednji so na Bodi gel zabraniti Čim dalj ; opazen, kolikor hočeš, vselej ne bodeš mo časi katera smet padla v mleko da ne ostanejo v njem, tem več škodujejo; to velja posebno zastran blata in stori To se razpusti v mleku, onesnaž da dobi neprijeten duh in okus. Naoosled tako raztopi in po vsem mleku raztepe, da ga ni možna z nobenim precejanjem odpraviti. Ako pa sleharno na-molzeno mleko takoj precedimo, ostane smetje v njem le malo časa ter koristi. » Nekatero oduj manj Tako ravnanje uže velika mleko pokaže precej, ko je namolzeno, za da ni zdravo. Toda znamenja nezdravosti se skrijejo nekoliko dni, da se potem zopet pojavijo. Vselej pa se ne posreči takšnih napačnosti zaslediti, tudi takrat ne, kadar molzemo bolne krave mleko v eno vedrico samo. Še težavnejše, skoraj nemogoče je pa to, kadar bolnih in zdravih krav mleko vse v eno vedrico pomolzemo. Če naposled napako zapazimo in zasledimo, katera krava je bolna da molze slabo mleko, skvarjenega je uže veliko mleka. Takšno mleko od bolnih krav je krvavkasto se to se dolgo našim očem prikriva, ali se hoče vleči. če molzemo vse mleko zdravo in bolno vedrico Takšne i vkupaj v eno pake pri mleku so pa pogostnejše, nego si navadni ljudje domišljujejo r-u /yFJ» 1t>,<» /V 266 Da je krava bolna, sploh nepravilno zdrava, to po- vsaj poprej hlev dobro prevetrati. Namolzeno mleko treba znamo na tem, da čedalje manj molze hitro iz hleva odnesti. Dalje časa ko mleko v hlevu To bodemo pa teže zapazili, ako vseh krav mleko ostaja, hitreje in močneje se izpridi. Ni res, da kaj po v eno vedrico molzemo, hitreje pa, ako imamo za vsako maga, ako posodo z mlekom v hlevu trdno pokrijemo. kravo posebno molzno vedrico. Če pa ne ravnamo tako, Kadar polagajo kislo krmo, bati se je največ za mleko, iznebimo se sami sredstva, da lahko napačnost mleka da se ne skvari zaradi slabega zraka v hlevu. še o pravem času zasledimo, ampak za njo zvemo, , ko smo uže trpeli škodo. Razumni kmetovalci naj bi sle-harni mesec eden ali dvakrat mleko vsake krave zehtali in zeriii. Tako morejo vrednost svojih krav molznic najbolje presojati in ocenjevati, kar je za gospodarstvo in za pleme velike važnosti. Brez takšnega opazovanja tava gospodar zastran plemenjenja prav po temi, če ravno priznavamo okoliščine ozirati. i da se je v tej reči tudi še na druge takih slučajih ne smemo mleka puščati v hlevu tudi takrat ne, ko bi se nahajalo v trdno pokriti posodi, marveč treba ga precej odnesti in precediti zunaj hleva. Sploh pa posoda ne sme biti trdno pokrita, sicer se toplo mleko v njej zaduši. Mlekarstvo je po nekaterih deželah močno napredovalo. Ondi so zastran molzenja silno natančni Ta itd. Namen precejanju mleka je, da se odpravijo smeti to svrho rabi najbolje gosto tkana lanena rutica. Zatem šele je priporočati rešetke, sita iz žice (drata) ali ploščevine; najmanj ali nič ne veljajo pa lijaki, katerim se dno in luknja s travo ali slamo lehko zapeha, skrb velja jim kot trdna podloga pravemu napredovanju v mlekarstvu, zlasti sirarstvu, kar nam služi kot nov Brez tega niti Kar smo dokaz za važnost razumnega m o 1 z 6 o. j ^ • misliti ni na pravi napredek v mlekarstvu povedali, mora nas izpodbujati k podobni natančnosti v molzenji. Težnje in uspehi naprednih dežel pa na8 učijo, kako moremo s pomočjo razumnega mlekarstva dohodke gospodarske znatno pomnoževati. Treba nam podrobne pridnosti in razumnosti. Grottenhofu blizu Gradca. Janez Siedel, mlekarski učitelj. Vzoren svinjak Spisal Jos. Lenarčič. Kdor se je kdaj bolj do dobra zanimal za živinorejo ter se je tudi bavil ž njo, pritrdil mi bode, da je glede pripravnih stavb živalskih prav Podoba i. ter le veči smeti odpravljajo. Zatorej se je držati lanenih rutic. Te so najboljše za precejanje mleka in stanejo obilo nedostatkov. Res je sicer, da so gospodars stavbe zelo drage > a denarja v sedanjem času kmetu navadno primanjkuj zato pa tudi pri teh stavbah ščedi kolikor mogoče » Vendar najmanj Vselej pa > kadar smo takšne rutice rabili » ne smemo, če hočemo doseči smoter j niti preveč niti treba jih je v kropu izprati in potem hitro posušiti. premalo ščediti Če tega ne storimo ter morebiti še mokre zopet Ako si ogledamo i svinjske hleve po kmetijah 1 rabimo, postanejo kisle kisati. in mleko se hoče tudi hitro opazimo takoj da so gospodarji pri mnogih preveč šče er je več krav, treba vse, kar se pri prece-janji rabi, večkrat mej molzenjem osnažiti, da ne pride vse mleko v dotiko s smetmi, katere se nabirajo na ru- dili tiči Pomniti je tudi, da mleko treba precejati svetlem 5 kajti uboge živali morajo živeti v vedni nesnagi in v okuženem zraku, manka jim prepotrebne svetlobe in zraka. V drugem kraji opazimo zopet lahko, da gospo darju, kjer se lahko precej zapazi vsakšna napaka na mleku, krajcarj Zato imajo pa lanene bele rutice mimo vseh precejil to prednost, da se na njih precej vidi sleharna smet tudi napačnost mleka, na primer kr kroglj se učimo mej precejanjem » ki se vrši sedaj hitro počasno, mleko ocenjevati, katero slabo vendar to vse je le mogoče, , pa Tudi sedaj katero pa ako precejamo na kateri je dal staviti hlev Vidimo namreč premnog ako si pa podrobno ogledamo hlev notranj vsakega ni bilo žal zunanjih okraskov; pogrešamo praktične uredbe. Po leti, ko se živali izprehajajo po poleg ležečem gnojišči zimi um godi se jim še dokaj dobro, ali po manka svetlobe in dobrega zraka; kajti vsako dobro poko, še bolj veliko luknjo nad koritno zatvornico svetlem. so skrbno zamašili; gnoj pa Tako se gnojivo razkroja ter redko kedaj izkidavaj apoln z vsakovrstnimi Mleko vzprejema iz zraka kaj rado razne vonjave. Svetovati je torej hoditi mlest pred kidanjem gnoja ali i ii plinovi in vlag hlevski zrak se povsodi, tudi na svojem Le te razmere nahajajo bol dvoru nisetn mogel kaj j šega pokarati. Vzoren svinjski hlev pa mi je bil vedno Ravnokar navedene reči so mi bile v čislih, ko pred očmi. Kjer sem obiskal kako gospodarstvo, ogledal sem stavil svoj svinjak, katerega hočem sedaj popisati. sem si svinjake ter jih pazno premotrival glede njih Čislanim čitateljem pa prepuščam sodbo o tem, če je praktičnosti. Vpraševal sem se pogostoma: Kakšen pa bodi vzoren svinjak? Na to si odgovarjam tako le: podobna ta stavba „vzornemu svinjaku". Obokan prostor v gospodarskem poslopji poleg Prostor bodi primeren, da bodo živali blizu sku- svinjske kuhinje, 8'bb™/ dolg, 4 86wy širok, ki ima glavni paj, in da dekla ne bode imela premnogo potov pri izhod na dvorišče, stranski pa v svinjsko kuhinjo in krmljenji. velika zamrežena okna, odločil sem se za svinjski hlev. Tlak sem napravil iz rezanega kamenja (plošč) 8 z enim Taka bodi tudi notranja ureditev, da je mogoče pogledom vse pregledati ter opazovati živali v strmcem 0*7 % na meter proti glavnim vratom in vsem kretanji, pri jedi in pri počitku, ne da bi bilo treba stopiti v vsak oddelek posebe in živali motiti. % na vsake strani proti sredi Vse presledki med ploščami so zaliti 8 portland Varuhinja, ki po noči nadzoruje ravnokar opra- skim cementom. Podoba 2. sivšo se svinjo, mora svoj posel lahko zvrševati, ne da bila nevarnost zaradi ognja. Oddelki so razvrščeni, kakor je iz temeljnega na raz , Zrak v hlevu mora biti, kolikor možno čist zimi ne premrzel, po leti ne prevroč. ; po 5. Solnčna svetloba mora biti po hlevu, po noči stranskim vratom. črta (pod. 1.), v kojem se nahajajo vse dimenzije, videti, tako, da drži po sredi hodnik navpično proti glavnim vratam, ter krene potem zopet navpično proti pa mora biti možno z eno svetilnico razsvetliti hlev Gnoj se mora dobro odtekati, da ne okužuj štiri zraka, in da živali na suhem leže brez veliko nastilanja. hodnika Na levi strani hodnika so trije oddelki, na desni v ozadji dva. Pred oddelki ob vsaki strani poleg vrezana sta v kamen žlebova, ki odvajata tekoče Na lahek način se mora dati odpravljati gnoj ekskremente pod pragom v pokrit jarek pred hlevom iz hleva, in ves hlev po potrebi pomiti. . Hlev mora biti tako soliden, da ga ni treba po pravljati vsak hip. Na konceh žlebov so napravljene mreže. Oddelki so drug od druzega ločeni s stenami iz močnih hrastovih desek proti hodniku pa so zaprti z "/m CL močnimi Hlev bodi tako urejen, da gre človek rad po- hrastovimi stebri, kateri so bili po 60 % globoko v gledat vanj, ne da bi se vedno bal, da si onesnaži zemljo zakopani, predno se je kameniti tlak položil Iz obleko. n lica u (vertikale Ansicht) pod. 2. se razvidi, da so 68 stebri zvezani z železno mrežo. Iz železne mreže tudi * vrata, koja so tako narejena, da se na iztežaj odpirajo proti Drevje hodniku za celih 180° velik kot. mreži in na presaditi ko je uže ozelenelo. To delo presajenemu drevesu, ako ga z zemljo stebre pritrjena so z vijaki železna korita, ki imajo za tvornice iz železne ploščevine. Vsako korito je pa pri opraviš brez škode vred presadiš, tako le : Okolo drevesa, katero hočeš pre- saditi naredi nekaj dni poprej 10 do 12 centimetrov trjeno tudi k tlaku z vijaki, koji so vanj vliti. širok jarek, pa tako globok, da sega tako daleč kakor korenine, ter ga napolni večkrat z vodo. Ko je zemlja Zatvornica se more, kakor pri navadnih lesenih dobro premočena, ni več težko drevesa iz tal s prstjo koritih, noter potisniti in pritrditi, da je lahko jed v vred potegniti, korito vliti. Stena, koja deli zadnja 2 hleva, ima pri tleh luknjo ____ z zapahom, skozi katero se lahko mladi prašički izpre-hajajo iz hleva v hlev, kar je pri odstavljanji mladičev prav zelo važno. Železna konstrukcija mora biti pa jako uatančno izdelana, da se popolnoma ujema z načrtom, zlasti ako so stebri uže prej stalno postavljeni. Vsako površno delo pri železji bi napravilo pri stavljenji preobilo težav, Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi vrata dobro ne tekla. mogel torej vsakteremu, kdor si misli kdaj naj si naroči že-mogel priporo- tudi in nikdar Jaz napraviti kako lezje iz zanesljive tovarne. Kot tako čati Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 120. tako stavbo, svetovati, tvrdko R. Ph. Waagner Dunaj, katera je meni prav dobro postregla po primerni ceni. One častite čitatelje, kateri si hočejo to stavbo ogledati, vabim naj- roda, Vredba občanska in vojaška. i • Ali s tem niso zavrgli vere podjarmljenega na- samo solnce je morai spoznavati za naivišega pri svojih domačih bogovih. vljudneje, naj se potrudijo k meni dobro došli. j mi bodo vsegdar Razne reči. boga, v ostalem je ostal Njihove podobe so odpeljali slavno v Kusko, da so tam v vlastnem templju častno mesto zavrele med nižimi bogovi peruvanskimi. Porem so prešteli nove stanov-nike in jim po številu glav zemljo razdelili. Načelniki premaganega naroda so bili potrjeni v vseh svojih dostojanstvih, in ljudstvo je ostalo pri vseh svojih obi- čajih v kolikor niso protovali temeljnim zakonom * Kako učiti vprežne vole. Pred vsem je treba mlada uprežna vola drug drugemu privaditi. Zato je dobro, da vola, ki sta odločena za par, kak miren človek okrog vodi, pozneje se jima polagoma odene oprava ter se vprežeta pred kako lahko vozilo, n. pr. prazne gnojne sani. Vsak dan dopoludne in popoludne ju je treba nekaj dni tako okrog voditi in jima vedno več na voz nakladati. Da se privadita konopcu in klicu, naj ju človek državnim. Ob enem so vpeljali v novej pokrajini vladni vi načelniki s svojimi rodovinami so morali jeziK Pr ki ju vodi, uči temu. največ slučajih se bodeta nau iti v Kusko učit se jezika vladnega, v novo pokrajino pa so prema^alci poslali učiteljev, da so učili ljudstvo novega jezika. Če je kedaj v novej pokrajini nastal upor zoper novi red, posegli so po nenavadnem pripomočku. Preselili so po več tisoč stanovnikov v drugo pokrajino, ki je uže bila privajena poslušnosti in do-korno8ti. a od tam so enako število preselili v izpraznjeno čila voziti, ne da bi treba bilo biča ali pa palice. Če se pokrajino j da so nemirneže krotili ? učili u privajali pa težko učita, dobro je pred nja vprezati vožnje že novemu redu. Pri tem so vedno gledali na to, da so vaj mirna vola ali konja. Slabše pa je sredstvo » ki prestavljeni stanovniki prišli v tak kraj, ki se je po- mnogo rabi, da namreč vola zadej privežejo za voz, ka- polnoma zlagal s starim kar se tiče podnebja, pridelkov in druzega temu takega. Tudi so tako prestavljeni naseljniki obdržali svoj stari kroj, tako da so se vedno razločevali od plemen, med katerimi so živeli. Če se je pa katera pokrajina do cela vzdignila so jo brzo in potem terega vlečeta druga vola, pa sta tako prisiljena iti, ker ju voz vleče. Sploh pa z voli, uči jih že kakor koli, iz lepa več opraviš nego iz grda. Če jih preteplješ, postanejo trmasti in leni. Če si je konj izvinil nogo, rabili so poprej mrzle mokre obkladke. Izkušnja je pa poučila, da se noga ozdravi, če na njo devlješ gorke obkladke uprla z orožjem oki, ukrotili mnogo prej brez milosti pokončali. Vsak vladar peruvanski je bil podjarjnitelj in je osebno vodil vojske. Po dobljenej zmagi se je vračal v Kusko z bogatim plenom v slavnem sprevodu. Nosili ali pa če mu bolno nogo postaviš v jako gorko vodo. Potem pomoči obezo v zmes, napravljeno iz enolikih ------- ^ - delov vode in arnike in jo trdno obeži okrog otekle in so ga dostojanstveniki v zlatem nosilu, naproti pa mu boleče noge. Kadar se je obeza uže posušila, namoči jo zopet v rečeni tekočini, vprežeš. je prišlo prebivalstvo glavnega mesta posipajoč cesto malo dneh konja zopet lahko s cvetjem in zelenjem. Vladar je šel najpreje glav nemu templju in odloživši v znak pokore odličja kra ljevska, stopal je golonog notri kamor ni smel nobe je asproti glavnemu vhodu Ker je bilo v templj tudi den drug stopiti za njim Potem se je zahvalil bogu mnogo zlatih okraskov po stropu in po stenah, plavalo solncu, ki je srečno vodil svoje sinove Po dovršenih je vse v prečudnej svetlobi, kedar je sol jasno sijal žrtvah se je udalo mesto razveseljevanju, vzlasti petju plesu in zažiganju ognjev. na nebesu. Okolo gl zgradbe so stale kapele Ena bila elika in sko 121. Naboženstvo in njega obredi. Večina pleme ameriških je verovala na neko naj je bila posvečena luni. Tudi luna vana od čistega srebra ; prav tako vsi okraski po kapeli. Druga kapela je bila posvečena zvezdam, še druga blisku in zopet druga mavrici, ki so jo imeli naslikano 8 pest- višj bitj Peruvanci so temu bitj veleli virakoča ali rimi bojami R teh poslopij so stale naokolo tudi hiše za premnoge duhovnike, ki so službo božjo ovrša pačakamak Ta bog je imel samo en tempelj blizo po- yajj y8e p080dje, vsi okraski, sploh vse kar so v roke znejšega španjolskega mesta Lime Ta tempelj je bil zelo star, stal je uže Ljudstvo je rado hodilo na božj ko so Inkovci v deželo pot v ta tempelj prišli Vi jemali v templju in na vrtu templjevem, vse je bilo od zlata ali srebra. Na vrtu so stale poleg živih cvetic tudi ponarejene zlate kakor tudi razne zlate živali. deti je 1 da je češčenje tega najvišjega vladarja Kar sj je 0braznost ljudska mogla zmisliti dragocenega kajti vidno solnce, ki sveta tujega izvira, edino Inkovcem bil gla bog vsej zemlji nosom so etlobo in toploto razširja po po- od katerega ima vse življenje svoje. trjavali Inko da so potomci Sok vasi so postav templj v vseh mestih in žrtvovali so mu žgalne žrtve solnca. celo v vsakej a ne klavnih, kakor ostala plem ameriška. Poleg solnca so častili luno kot sestro in ženo njegovo in tudi zvezdam so skazovali čast bož] templje, in to zato Tudi blisk in grom sta imela svoje ker sta strašna spremnika solučeva, modrovali so Peruvanci Razen teh so imeli še manjših podrejenih bog vetrove, gore in in so jih t astili pr. zemlj ? vzdub » Po vrhu eke kot representante prirodnih sil. kakor smo uže čitali, sprejemali so tudi bogove podjarmljenih plemen med svoje. Peruvanci so ve deli nekaj malega o vesoljnem potopu ^edem oseb otelo v skalnatih votlinah ueje se namnožil novi ? in da se Od teh po rod človešk Verovali so na neumrljivost duše in na ustajenje teles, verovali, aa bodo dobri ljudje poplačani a zli pokazno po smrti. Dalj so verovali v zliga duha r kupaj u 1 pa niso upali žrtvo vati mu in si ga tako nakloniti Najstarejši tempelj boga solnca j stal na ostrovu Titikaka, svoj rod izvajali, in sploh vse, kar od koder so utemeljitelji peruvanske države Zato e bil ta tempelj v posebnej časti bilo poleg njega, bilo jim je sveto. Koruzo ki obrodila na njegovej zemlji » pošiljali 80 po zrnu v javna skladišča da so bila tako pobla goslovlj Najslavnejši vseh templj dika in slava države peruvanske, pa je stal Kusku. Darežljivost vla darj ga je tako bogato obdarila > da so ga nazivali shramba zlata. Tempelj bil obširen, okolo gl zgradbe je bilo zvrstenih mnogo kapel in drugih hramov. Opasan je bil z lepim zidom. Vse te zgradbe so bile tako lepo in pravilno zvršene, da so se Španjolci na vso moč čudili, primerjali so jih najlepšim stavbam v kazila zgradbe, 8 slamo svojej domovini. Ena reč pa so bile pokrite In kaki so bili notranji prostori? Na zapadnej steni je viselo ogromno solnce od čistega zlata 1 obraza. Od njega so izhajali pre- v podobi mnogi žarki. bil posejan 8 človeškeg Obraz tega prvega boga peruvanskega smaragdi in drugimi dragimi kamni. Visel in sijajnega vse se je tu nahajalo Razen glavnega templja je stalo v Kusku še mnogo manjših templjev, vele, da okolo 400. To mesto bilo pot 7 80 Peruvancem sveto mesto, lesem so hodili na božj z vseh krajev peruvanske države. Podobnih templj imeli v vsakem mestu, mnogi so bili tudi krasni kakor glavni v Kusku Pa tudi po vaseh je bilo dobiti drag ceno opravljenih templj Duhovnikov so imeli Peru premnogo, samo pri glavnem templju v Kusku je bilo nastavljenih do 4000 duhovnikov. Načelnik dubovenstvu peruvauskemu je bil prav za prav vladar sam » prvo mesto za njim pa je imel ajviši duhovnik „villak umu u nazivan. Navadno vladarjev on pa je m nem templj brat Vladar ga je nastavil za vse živ bil dni. tavljal niže duhovnike. Duhovniki pri glav-v Kusku, kakor tudi najviši duhovniki po pokrajinah, bili so zgolj kraljevske krvi Inkov. niki so imeli samo to dolžnost, da so ovršavali božjo, toraj je bila njihova vednost omejena Duhov- službo samo na boženskih. Mladine popolno znanje vseh raznih obredov m niso učili. Praznikov je bilo vsak mesec nekoliko imenitnejši je bil prazLik „rajmi*. Tri dni pred tem praznikom so imeli post > naj Ko je in v68 napočil ta čas niso smeli luči nažgati v hiši. praznični dan, šel je kralj s svojim dvorom in spremlj od mešča pred solnčnim vzhodom na glavni tr 0» e čakal na prikazanje svojega boga. Kakor hitro so se pokazali prvi žarki ter pozlatili tempelj in naj- višja poslopja mestna, nastalo je gla pozdravlj zbranega ljudstva. Drug drugemu so srečo voščili, plesn pesni so zadonele spremljane z divjim bučanjem bar barskih nastrojev godbenih. Na to je šel kralj z ljud stvom v slavnem sprevodu k glavnemu templju. dospeli v ulice je stal tempelj ? Kedar so obstali so vsi in se izzuli; kajti v tempelj so smeli iti ta dan samo kralj in In ko so le-ti stopili na preddvorje, molit. njegovi sorodniki izzuli so se tudi ter golonogi stopali v tempelj Potem so žrtvovali živali, biline, cvetice in vonjavo koreničevje, s katerim so kadili. Ob posebnih zadevah so žrtvovali tudi človeka, lepo deklico, vendar se je to redkokedaj zgodilo, na pr. ob nastopu novega vladarja > 270 ob rojstvu kraljevskega dediča, ob izrednej zmagi, ali ob izrednih javnih prigodkih. Najuavadnejša žrtva na gore omenjeni praznik jim je bila lama, s čegar drobu so duhovniki vedeževali. (Dalje nasl.) mm Dobrova 17. avgusta. (Sklep šolskega leta). Tukaj sklenili smo pretočeno šolsko leto dne 27. julija t. 1. brez posebne preskušnje. Zjutraj ob 6. uri bila je šolska sv. maša se zahvaljeno pesmijo. Pri tem svetem opravilu prejelo je tudi 42 šolskih otrok prvo sveto obhajilo. Kaj ginljiv bil je trenotek, ko so mali povabljenčki, zbrani pred krstnim kamenom z belimi svečami v rokah ponovili na glas se svojim veroučiteljem krstno obljubo. Pred darovanjem med sveto mašo je novoobhajanem s kaj spodbudnimi in ginljivimi besedami razkladal g. ce-lebrant zadnjo večerjo Gospodovo. Pri tem niso bile opazovati ravno redke solze veselja in ginjenosti poslušalcev. Po dokončanem cerkvenem opravilu podali so se otroci zopet za svojo šolsko zastavo v lepem sporedu iz cerkve nazaj v šolo vsakega razreda v svojo sobo. Dasiravno bil je sklep šolskega leta brez posebne preskušnje določen, pripovedovali so vendar le otroci marsikaj zanimivega iz med šolskim letom obdelovanih predmetov. Zapeli so tudi v vsakem razredu po več mičnih pesmic, za sklep sledila je v obeh razredih veličastna cesarska pesem. Pri sklepu bili so navzoči: gospod deželni glavar, dr. Josip Poklukar, drugi udje krajnega šolskega sveta in več starišev otrok. V obeh razredih bili so obdarovani najpridnejši otroci: v prvem razredu dobili so za darila albume: Slava Vodniku, v drugem pa 40 krasno vezanih knjižic: „ Valentin Vodnik", delce, katero je izdala družba sv. Cirila in Metoda. Obdarovanci prejeli so tudi iz rok v. č. gosp. župnika tukajšnjega še vsak po eno prav lepo podobico. Gospod deželni glavar dr. Josip Poklukar dal je 13 častnih daril v denarji za pridne šolarje in šolarice v povoljno razdelitev po previdnosti učiteljstva. V vsakem razredu ogovoril je gospod deželni glavar ob sklepu otroke kaj spodbudno in ginljivo, pripo-ročevaje jim povsod uzorno obnašanje, pridnost v učenji, pokorščino do starišev in pravo pobožno življenje, ka- zaje osobito onim neprecenljivo srečo, koja bila jim je tega dne s tem v delež, da so se prvikrat v svojem življenji se svojim Izveličarjem pri sv. obhajilu sklenili. Da so se mogli tudi drugi prednostni učenci in učenke tukajšnje šole letos ob sklepu šolskega leta obdarovati, pripomogli so se svojimi milimi darovi sledeči prijatelji in dobrotniki šolske mladine; darovali so: domača gospoda, Jernej Babnik, župnik in Valentin Lavtar duhovni pomočnik ter g. Josip Fr. Seunig, graščak v Bokalcih, vsak po dva (2) gld.; po 1 gl. so darovali: Jera Novak, Miha Novak iz Rozor, Anton in Helena Rotar iz Šmartina, Franica Črne iz Kozarij in Peter Selan iz Stranske vasi; dalje 1 gld, 20 kr. Marijana Košir iz Kozarij, 1 gl. 10 kr. Franja Dolinar iz Švice, 70 kr. Neža Bizjan in Matija Peklaj iz Stranske vasi, 60 kr. Janez Novak iz Šmartina; po 50 kr. pa France Oven in Janez Remic iz Šmartina ter France Črne iz Kozarij. Vsi skupaj toraj 17 gld. 80 kr. Za ta znesek nakupilo se je: 7 albumov: Slava Vodniku, 200 prav lepih podobic in pa 40 knjižic: , Valentin Vodnik." Vsem imenovanim dobrotnikom in prijateljem tukajšnje šolske mladine izrekam na tem mestu pre-srčno in preiskreno zahvalo, ter jim kličem: Bog Vam v vsem izobilji plačaj! V ročnih delih podučevalo se je letos na tej šoli z najboljšim uspehom, kar je očitno kazala v dan sklepa šolskega leta iz teh v II. razreda sobi prirejena razstava. Učenk bilo je vseh skupaj za ročna dela 60. Istotako obnesel se je tudi sadjarsko-kmetijski poduk Kaj povoljno, kateri je štel 77 dečkov II. razreda vsakdanje šole. 35 ponavljavcev in ob ča«u praktičnega dela od časa do časa tudi 18 odraščenih oseb moškega spola. Rant. Iz Ljubljane — Cesarjev rojstni dan praznoval se je minulo nedeljo dne 18. avgusta po vsih pokrajinah širne države avstrijske sijajno in srčno. V Ljubljani pel je zvišeni gospod knezoškof v stolni cerkvi slovesno sv. mašo in potem zahvalno pesem v navzočosti gospoda deželnega predsednika barona Win-kler-ja, deželnega glavarja, mestnega župana, deželnih in mestnih odbornikov in pa uradnikov vsih tukajšnjih c. kr. uradov. — Vojaštvo imelo je za se posebno službo Božjo v ta namen pod milim nebom. Kmalu po maši podale so se k gospodu deželnemu predsedniku deputacije deželnega odbora, ljubljanskega mestnega zastopa, c. kr. kmetijske družbe, c. kr. realke, in veteranskega društva s prošnjami, da gospod predsednik blagovoli posredovati vošila doti-čtrikov na Najvišje mesto. Prav tako prisrčno vršilo se je praznovanje cesarjevega rojstnega dneva po vsi deželi kranjski. Lahko je razumljivo, da je bilo letos praznovanje cesarjevega praznika še mnogo srčneje, kakor druga leta, vsaj je vsim avstrijskim državljanom v živem spominu še vlansko praznovanje 401etnice cesarjevega vladanja, kate^ o se je dopolnilo z 2. dnem meseca decembra; v spominu pa je narodom avstrijskim tudi 30. dan januarja t. 1. nesrečni dan je najbritkeje zadel milo očetovsko srce cesarjevo. Ta dan združil je toliko tesneje vsa srca domoljubnih avstriijcev s krvavečim srcem cesarjevim, in zato so pri praznovanji letošnjega rojstnega dneva cesarjevega še silnejše in bolj goreče prodirale prošnje tisučero in tisučero zvestih državljanov proti nebu, da 371 naj nam mili Bog še mnogo mnogo let zdravega in uprave, izredno spretnost. Poročila, katera je spisal po krepkega na duhu in telesu ohrani modrega in dobrot- kojnik o postopanji zoper postopače in cigane, izre- Ijivega vladarja Franc Jožefa! koma nahajala so splošno priznanje. Pokojni zapusti Glavni odbor kranjsko-primorskega gozdarskega udovo in troje mladoletnih otrok. Naj v miru počiva! društva bode letos dne 16. in 17. septembra v Mokronogu, kamor se deležniki pripeljejo s postaje Sevnica dne 15. septembra zvečer. Dne 16. septembra ogledajo si deležniki baron Berg-ove gozde in pa zvršene zbolj- šave zemljišč. Dne 17. zjutraj ob 8. uri prične se zborovanje, pri katerem poročajo : a) gozdnega nadzorstva adjunkt Mihael Buberl o tem, kar je opazoval pri ogle- Mi ki 9 davanji, gozdarski vodja H. Brettschneider o pri- raščaju na izsekih. Gozdni nadzornik W. Goli o tem kako bi se v kranjsko-primorskih gozdih zopet vpeljal in pomnožil „rudeči tis", ki je že skoraj zginil, gozdni nadzornik W. Goli, oziroma višji gozdarski svetovalec H. vit. Guttenberg, o pogozdovanji kranjsko-primorskega krasa in e) graščinski vodja Fr.Reissmiiller o lovskih razmerah na Kranjskem. Dalje sledijo društvena poročila o stanji blagajnice in p^ volitve. Gospod deželni c. kr. predsednik baron Wink-ler vrnil se je iz Radoljice, kjer je bil nekaj časa na odpustu dne 15. avgusta zvečer nazaj v Ljubljano ter je prevzel zopet poslovanje c. kr. vlade. Premovanje govedi v Bledu v saboto 24. t. m. (t. na svetega Jarneja dan) obeta brojno obiskano. Zdravščini odbor je biti prav mnogo-dovolil da igra od 9. 12. ure dopoludne na razstavnem prostoru blejska zdravščina godba. Ob priliki premovanja kazalo se bode kako je delati z žitočistilnem strojem, ki je lastnina blejske kmetijske podružnice, in Selška sirarska družba, ki je prva to stran Bohinja in ki leži v okrožji blejske podružnice, bode pa razstavila hleb letos izdelanega sira. Podružnica nam javi, da morejo vsi tisti, ki priženo vino uže dan poprej v Bled, jo postaviti v hlev Wester-ju (po domače Danetu) v Zagorici, na čigar travniku bode tudi premovanje. Dr. vitez Tonkli sklicuj e na 25. dan t. m. Va^. uri popoludne v Rifenberg volilce ajdovskega, komen-skega, sežanskega oziroma tudi goriškega okraja ter bode poročal o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru. T. Pantke, vodja c. kr. gimnazije Goriške odlikovan je povodom vpokojenja svojega z viteškim križem Franc Jožefovega reda. Umrl je v soboto popoludne vpokojeni predsednik c. kr. deželne sodnije ljubljanske Anton Gertscher v 72. letu svoje starosti ter je bil minuli ponedeljek popoludne pokopan. Pokojni bil je spreten pravdnik in zelo delaven uradnik. JL Dr. Maks Samec, župan Kamniški in večletni deželni poslanec za mesta Kamnik, Radoljica in Tržič, pripoznan dober pisatelj slovenski, umrl je v ponedeljek popoludne v Kamniku po dalji prsni bolezni. T deželnem zboru bil je pokojni člen gospodarskega odseka ter je kazal izrekoma v vprašanjih občinske podpredsednik trgovinske zbornice, podpredsednik narodne čitalnice ljubljanske, odbornik ljubljanskega mesta, meščan, hišnik in trgovec, brez pridržka lahko rečemo : najtrdnejši, vedno zanesljiv steber narodnega meščanstva v Ljubljani, mož, ki je bil osebni deležnik vsih narodnih borb na Kranjskem, enako ljubljen v narodnih krogih, kakor spoštovan v krogu političnih nasprotnikov. Miha Pakič sklenil je vel-kega Šmarna večer ob 10. uri na Stražiši svoje blago življenje v 62. letu starosti, ravno ob času, ko je sam in z njim mnogobrojni prijatelji njegovi dobivali nado, da pokojni okreva do dobrega po daljni mučni bolezni. Večino dneva 15. avgusta bival je pokojni v Kranji, kjer so imeli zastopniki vsih požarnih bramb v deželi svoj velki shod. Vdeležil se je pokojni slovesne službe Božje govoril z mnogimi znanci, sorodnike svoje imel je zbrane krog sebe v praznovanje rodbinskega praznika, na večer pa se je blagi brat, stric in prijatelj poslovil za vselej od ze meljskih tovarišev in prijateljev. Truplo pokoj nega prepeljali so v Ljubljano v stanovanje umrlega na velkem trgu 20, od koder je bil to nedeljo popoludne ob 5. uri sijajen pogreb. Spremstvo umrlega rodoljuba k zadnjemu počitku bil je v tem, da so bili zastopani pri njem vsi stanovi od najodličnejših dostojanstvenikov ubogih sirot doli naj do lepši dokaz, koliko spoštovanja in koliko ljubezni je užival pre- zgodaj umrli biser ljubljanskega meščanstva. me- Rodoljubi slovenski, izrekoma pa narodno ščanstvo ljubljansko, hranili bodo pokojnemu Miha Pakič-u vedni spomin hvaležnosti in spoštovanja, dobra dela njegova pa ga spremljajo pred prestol Božji! Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. ir j { i i i p H1 II S\ Cesar pride jutri dne 22. aegusta zjutraj z Ischel-a na Dunaj, — ostane tukaj do 27. . m. potem pa se poda k jesenskim vojaškim vajam v Galicijo, na Češko in Ogersko. Letošnega dvorskega lova na Štajerskem vdeležil Nam se dozdeva, da se po sploh veljavnih pravilih se bodo cesar Vilhelm, kralj Saksonski in nadvojvoda etikete ni prav mogoče ugibati prvega vprašanja tudi Franc Ferdinand. levičarskem taboru imeli so minuli teden zopet mnogo posla s tem, da so si prizadevali iz besed ce* sarjevih napitnic v Berolinu vodo obračati na svoje kolesa. Delali so se, kakor bi zavolj politične zveze z Nemško pri nas morala v vsih večjih vprašanjih odločevati edino glede druzega dela vprašanja soditi je težko drugače, kakor da cesar sprejme obiskanje carovo drugod kot v Berolinu, ako ni očividnih zaprek. Po vsem, kar se čuje in čita, pa je videti vrjetno, da do sedaj čas obiskovanja še ni določen uradno. Laška. Dne 18. t. m. sv. Joahima dan sprejel nemško-liberalna stranka v Avstriji, je papež kardinala in prelate, ki so mu prišli srečo Trdili so, da nemško-avstrijska zveza je zgodovinsko vošit njegovemu godu. Pri razgovoru, ki je bil zaukazana vsled narodne enoličnosti merodajna pre- potem, dal je papež razdeliti spis svoje najnovejše bivalstva. Po vsem prezirali so strankarski ti listi enciklike, v kateri papež priporoča posebno češenje sv, gledati na interes in korist avstrijske države. Vsaj ga Jožefa in pa molitev zavolj težav sedajnih časov, ni skoraj vprašanja, pri katerim bi ne šli interesi naše in nemške države na dvoje, in vender trdijo > da » pri zavezi ne odločuje interes in ne volja cesarjeva, ministerski predsednik Crispi in ž njim Kralj in kraljevič dospela sta dan 18. na brodu Savoia" v Neapol. Mornarski minister spremlja kralja, drugi dosto- temveč zgodovina in pa sočutje nemškega naroda. janstveniki, pa so se v čolnu peljali na brod ,.Savoia Kvasenje teh listov bilo je celo poluradnim listom pre- kralja pozdravit debelo, tako da so začeli obračati se zoper sicer jim drago tovaršico „N. fr. Presse". Kot osebno odlikovanega sedajnege finančnega ministra brzojavlja se danes i Dunaja, da je cesar ime- Bolgarska Sofij praznovali so sijajno rojstni dan cesarjev noval dr. viteza Dunajevskega ^a pokroviteljevega namestnika akademije znanosti v Krakovem. Tirolska To nedeljo pokopali so v Insbrn- a. Povodom praznjevanja rojstnega dne Njega ces in kr. Apostoliškega Veličanstva presvitlega cesarja r cku državnega poslanca barona Ignacija Giovanelli-ja, mi An je visokorodni gospod c kr deželni predsednik Baron Winkler, izročiti dal dve sto goldinarjev dvornega svetovalca v pokoju, moža, ki je bil enako 0(j katerih je 100 gld. namenjenih ljubljanskem ubož spreten kot uradnik jurist, kakor temeljito izobražen izrekoma v klasičnih vednostih in zgodovini. Pokojni čekom po gld niči za otroke pa tukajšnji cesarice Eli7abete boi-trovalnici malih otrok, deškemu in bil je dosegel starost 74 let. V državnem zboru bil vodja konservativnih tirolskih poslancev in vedno pod vodstvom gospe o oflce Sofije Auerspergove stoje čemu dekliškemu sirotišču zvest zaveznik in prijatelj slovenskim poslancem. Poleg Izročuje ob enem te zneske njihovemu blagemu svoje visoke izobraženosti bil je pobožen oameiu smatram se dolžnim da potom javnosti najto in značajen katolik. Dalmacija. plejšo zahvalo izrekam za velikodušno stolnega našega Časniki raznesli so pred 10 dnevi mesta uboščekom naklonjeno darilo novico j da se bila dalmatinski c. kr. namestnik in pa (ir. Klaič, vodja dalmatinskih poslancev, pri konečnem skupnem obedu hudo razprla zavolj podperanja laške stranke v deželi po vladinih organih. V zadnji številki Pražke »Politike" objavlja dr. Klaič, da je ta vest po vsem neistinita. V Ljubljani 17. avgusta 1889. Zupan: Grasselli s. r. Nemška. Minuli so dnevi sijajnih slavnosti in „čegar srce ima u Naši odpeljal se je zopet domu visoki gost, prostor, v katerem nikdar več ue odmeva veselj in nemški listi so polni priznanja, koliko je pripomoglo to obiskovanje v vtrjenje poioštev za ohranjenje svetovnega miru. Nemški cesar sam potuje v porenske dežele Alzasijo in Lotaringije, da se bode tam poskušalo dokazati, v koliko so se že ogrela srca tamošnjih prebivalcev za novo „nemško domovino''. Žitna cena v Ljubljani 13. julija 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr. banaške 6 gold. 80 kr. turšice 5 gold. 30 k soršice 5 gld 80 kr. rži 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. ovsa 3 gold. kr. ajde 4 gold. 33 kr. ovsa 2 gold. 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. V K ran j i. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 5 5 kr Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen šanje Časništvo pa je z novega pričelo razpravljati vpr*- 1 gold. 22 kr. — Ajda 4 gold. 22 kr. , jeli vrne tudi ruski car obiskovanje cesarjevo in 1 gold. 60 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilog ali se to zgodi v Berolinu. 44 kr. Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki