Promet ne sme mimo bolnice
Osnutek dopolnltev prostorskih sestavin srednjeroč-nega plana občine Ljubljana Center je bil osrednja točka razprave na seji predsedstva občinske konfe-rence SZDL, ki se je sestalo v torek 27. januarja. Gre za del obsežnega gradiva, ki ga po posameznih delih obravnavajo tako družbenopolitične organizacije naše občlne kakor tudi zbori občinske skupščine. To potje tekla beseda o ureditvi območij na Bavarskem dvoru, v Tlvolllu, okrog Cukrarne In šolskega centra
Občani so v razpravah več-krat omeiyali željo, naj bi Cu-krarno porušili, vendar pa, kot so povedali na torkovi se-ji, vsi izračuni kažejo, da bi bil to prevelik izdatek. Rušenje z zagotavljanjem nadomestnih prostorov vsem uporabnikom današnje Cukrarne namreč ne bi stalo nič manj kot 145 mili-jard dinaijev. To pa je zalogaj ki ga niti v bližryi in niti v daljnji prihodnosti ne bomo zmogli. Zaradi tega bo potreb-no poslopje ustrezno urediti, kar lahko naredimo tudi v po-sameznih fazah in ga nameni-ti različnim dejavnostim, med katerimi omeiyajo predvsem drobno gospodarstvo.
Posebej so se člani predsed-stva ustavili tudi na predlaga-ni povezavi med Roško in Njegoševo cesto. Menili so, da takšna povezava ne bi bila niti potrebna, niti umestna. S tem bi namreč ustvarili novo pro-metno žilo, ki bi stekla nepo-sredno ob Kliničnem centru. Kaj pa to pomeni za zdrav-stveno delovno organizacijo takšnega obsega si lahko kaj hitro predstavjjamo, če pomi-slimo, po eni strani na hrup, po drugi strani pa na škodlji-ve vplive izpušnih plinov. Na seji predsedstva so predlagali, naj bi prometno žiio speljali drugje, pri tem pa vsekakor upoštevali predvideno grad-njo obvoznice, ki naj bi spelja-la težki in tranzitni promet mimo našega mesta. V takem primeru bi postaJi dragi pose-gi v samem mestu manj po-trebni.
Več pozornosti bi morali nameniti že večkrat izraženi zahtevi po gradiyi in vireditvi mlečnih restavracy v našem mestu. O tem govorimo že ze-lo dolgo, vendar do ustreznih rešitev še zdaj nismo prišli. Vprašanje so sprožili člani predsedstva med razpravo o ureditvenih območjih Tivoli in Bavarski dvor. V Tivolyu je namreč ob ribniku predviden gostinski objekt, kar pa nika-kor ni nujno, da bi bila to go-stilna klasičnega tipa, ampak naj bi bila namenjena tistim, ki se želijo okrepčati s prigriz-ki in brezalkoholnimi pijača-mi. Če naj uredimo ta del Ti-volija tako, da bo namenjen predvsem otrokom do desete-ga leta starosti in njihovim spremljevalcem - staršem ali starim staršem - potem ni no-benega razloga, da ne bi imeli objekt, za kakršnega so se zavzeli člani predsedstva. Enak predlog so imeli tudi za območje Bavarskega dvora, kjer naj bi uredili mleono re-stavracijo zaradi tisočev obča-nov, ki dnevno čakajo na av-tobuse mestnega prometa in pa za območje Poljan, kjer imajo veliko srediyih šol s šte-vilnimi učenci, ki imajo malo možnosti za ustrezno pre-hrano.
Občinska konferenca soci-alistične zveze bo v marcu or-ganizirala problemsko konfe-renco, na kateri bodo podrob-no obdelali prostorske sesta-vine srednjeročnega plana in to za vso občino, ne le v tistih segmentih, o katerih je tekla
beseda na torkovi seji pred-sedstva. Krajevne konference SZDL pa naj organizirajo sek-cije, kjer bodo podrobno ob-delali problematiko na svo-jem območju.
V nadaljevanju seje je pred-sedstvo obravnavalo družbe-no usmerjeno stanovanjsko gradnjo in program operativ-nih nalog na tem področju. Gre za obsežno gradivo, ki ga je za vse mesto pripravila strokovna služba skupščine mesta Ljubljane in bodo o njem razpravljali vsi zbori mestne skupščine na sejah v četrtek, 5. februaija.
Iz gradiva povzemamo, da je za občino Ljubljana Center načrtovana gradrya 448 stano-vanj na območju Plinarne, 700 stanovai\j na Novih Polja-nah in 400 stanovary na ob-močju Cukrarne. Gradnja naj bi se pričela najkasneje v letu 1989. Člani predsedstva so v zvezi s tem menili, da pogre-šamo za našo občino podrob-nejše opredelitve glede grad-iye manjših sosesk, pri čemer so mislUi predvsem na pod-strešna stanovanja. Pogreša-mo tudi racionalizacyo v smi-slu uporabe novih meterialov, so poudarili na seji. Vsekakor moramo izkoristiti obstoječe možnosti in dati več pozorno-sti pobudi občanov pri usta-navljanju zadrug za razreševa-iye stanovanjske stiske. Ven-dar pa je bilo v zvezi s tem slišati mnerye, da stanovaiy-ske zadruge niso vedno tisto, kar bi morale biti in da je to ponekod le fasada, za katero se skriva privatizacija raznih vrst pridobitniških dejav-nosti.
Po drugi strani pa so člani predsedstva predlagali, naj bi v primeru opustitve poslov-nih prostorov v hišah, ki so sicer nameryene stanova-njem, vrnili te prostore v sta-novanjski sklad.