slovensko mladino. Založil in prodaja Matija Gerber, bukvovez. Natisnil Rud. Milic. IPervI del. "V" a j ©. I. Imenovanje. 1. Imenujejo in napisujejo se osebe in reči. Kdo je v učilnici? Kdo je v domači hiši? Ktere reči so v učilnici? Ktere reči so v do¬ mači hiši? Imenuj in napiši razna oblačila in orodja! V učilnici so: učitelj, učenci, poslušalci . . . V domači hiši so: oče, mati, sin. hči, deček, deklica, hlapec, pastir, dekla, strijc, teta, ujec. ujna, bratranec, bratranka, sestranec, sestranka . . . V učilnici so: klopi, knjige, zemljevidi, podobe, miza, stol, deska, melj ali kreda, goba, peč, vrata.., V domači hiši so: miza, stol, klop, polica, omara, skrinja, posteljnjak, ogledalo, ura, podobe, peč, okna, vrata . . . Oblačila so: srajca, hlače, persnik, životnik, klobuk, kapa, slamnik, čevelj, škornja, suknja, jepa, plašč, janka, predpasnik, jopica, šapelj, peča, čepa, zavijača, ruta, kožuh, rokavica, nogavica . . . Orodje je: kolovrat, motovilo, pinja, jerbas, sito, rešeto, torba, verč, skleda, nož, vilice, žlica, ščet, glavnik, dežnik, metla, igla, šivanka, motika, lopata, kopača, kosa, šerp, grablje, vile, sekira, kladivo, sve¬ der, klešče, šilo, pila, žaga, dleto, skobel, vevnica, kopito, terlica, kij, bič, plug, brana . . . 1 * 6 Voda je tekoča, hladna, raerzla ali gorka, mlač¬ na ali vroča, čista ali kalna, sladka ali slana, zdrava ali nezdrava . . . Šilo je čevljarsko orodje. Skobelj je mizarsko orodje. Kladivo je kovaško orodje. Brana je poljsko orodje. Les od lipe imenuje se lipov les. Les od hrasta imenuje se hrastov les. Les od breze imenuje se brezov les. Les od bukve imenuje se bu¬ kov les. Gnjezdu od lastovice pravi se lastovičje gnjezdo. Strupu od kače pravi se kačji strup. Bogu od vola pravi se volovski rog. Meso od goved imenuje se goveje meso. Meso od kaštronov imenuje se kaštro- novo meso. Meso od prešičev imenuje se prešičevo meso. Miza je lesena ali kamnena. Stol je lesen, spleten ali oblazinjen. Streha je slamnata ali skod¬ lasta, opečna ali škrilnata. Moka se melje iz žita. Maslo se dela iz mleka. Zapiši, kakošcn je delavec, ubožec, vojak? Kakošcn je vert. travnik, vinograd, gozd? Rakošna je njiva, paša, gora? Kakošno je polje, žito, vreme, predivo, platno, usnje, železo, srebro, zlato? Cegavo orodje je uzda, sedlo, bič, britev, naklo, meh, sablja, puška ? Kako se imenuje kruh iz pšenice, reži, ajde? Kako se imenuje moka iz turšice, kako olje iz lanenega semena? Kako se imenuje cvetje češnje, lipe, bezga, ajde ? Kako se pravi klasu od žita, drevju iz gozda, palici pastirja, obleki otrok, petju ptičev? Iz česa je nož. kozarec, skleda, jopa, pokrivalo, plot, most, stopnjice, ključ, denar? Iz česa se peče kruh? Iz česa se dela pivo, vino in žganje? Iz česa slamnikar plete slamnike, iz česa tkalec tke platno, iz česa tke suknar sukno ? Iz česa se dela posoda, olje, sveče, mjilo? Iz česa se dela smodnik, iz česa plin? 7 Ktere iz med teh-le reči bo usnjene, platnene, lončene, steklene, zlate, železne, kamnene, lesene, koščene? rjuha, klešče, glav¬ nik, perstan, šivanka, kozarec, lonec. verč. mlinsko kolo. vajet, naklo, skleda, lopata, deska, škarje, žlica, vilice, če¬ velj, ruta, dvajsedca, verižica, okrožnik, žebelj, gumbi. Imenuj pet reči, in povej, kakošne so po barvi, po podobi, po potipu, po vkusn ali slasti, po snovi ali robi, iz ktere so narejene 2. Napisuje se, kaj kaka oseba ali reč dela ali kaj se z njo godi ali dela. Kaj dela učitelj? Kaj dela učenec, in kaj se z njim godi? Kaj dela kmet? Kaj dela konj, in kaj se z njim godi? Kaj se dela in godi*s semenom? Učitelj podučuje, pripoveduje, kaže, piše, šte¬ vili, risa, bere, sprašuje, poje, moli, hvali, graja, opo¬ minja, kaznuje . . . Učenec pazi, bere, piše, števili, risa, poje, moli, govori, zaponmuje, odgovarja, premišljuje, uboga, stoji, sedi, molči, razgraja, nagaja; ga hvalijo, gra¬ jajo, opominjajo ali kaznujejo. Kmet gnoji, seje, orje, vlači, kosi, naklada, vprega, vozi, sprega, Razklada, kermi, nastilja, seka, cepi, koplje . . . Konj vozi, nosi, dela, zoblje, koplje, herči, raz- geta; ga vpregajo, poganjajo, zavračajo, izpregajo, podkujejo, prodajo . . . Seme se poseva, zavleče, kali, zeleni, se vrašča, posuši, pognjije, pozebe . . . Napiši, kaj dela mizar, tesar, zidar, kovač, krajač, čevljar, mli¬ nar, kosec, ženjica, terica, plevica! Napiši, kaj vse delaš čez dan ! Kaj delajo tvoj oče. kaj tvoja mati? Ktera iz med teh-le živali žvergoli, razgeta, muka, kruli, ble- keti, mekeče, laja, mijavka, tuli, gaga, kokodaka, gruli, poje, gode, cverči, reglja, škriplje? ovca, volk, petelin, 8 murni, prešič, koza, vol, gos, žaba, gerlica, golob, mačka, ptič, pes, konj, kura, lastovica. Napiši, kaj dela sapa, veter, vihar, grom. ogenj, potok, reka. mlin . zvon! Napiši o teli-le rečeh, kaj se dela z vsako: žito. drevo, trava. repa, krompir, lan, preja, platno, mah, listje, smrečje! Kaj dela človek, in kaj se mu godi? 3. Napisujejo se deli in število reči. Ktere dele ima ali iz kterih sestaje: glava, reka, noga, drevo? Koliko nog ima človek, konj, vrabec, muha? Glava ima obraz, teme, zatilnik, lase, sanci, oči, nos, lica, usta, ušesa . . . Roka ima rame, komolec, perste, dlan in pest. Noga ima stegno, koteno, piščal, meča, gleženj, peto, podplat in perste. Drevo ima korenine, deblo, verh, skorjo, ster- ždn, veje, mladike, listovje, popke, cvetje, sadje . . . Človek ima dve nogi. Konj ima štiri noge. Vrabec ima dve nogi. Muha ima šest nog. Napiši dele človeka in dele telesa! Ktere dele ima hiša, rastlina? Koliko strani ima vsaki list v berilu? Koliko učencev, koliko klopi. miz. stolov, peči, vrat, oken in sten ima šolska izba? Kaj je sedem dni. trideset dni. dva in petdeset tednov, tri sto in pet in šestdeset (ali tri sto šest in šestdeset) dni ? Kaj je tri mesece, kaj je šest. kaj devet mesecev? 4. Napisuje se, kaj je kaka oseba ali reč. Kaj je ovčar, knjigar, bukvovez? Kaj je klobuk, srajca, plašč, lipa, pšenica, volčja jagoda, železo, pes, volk, perst, telo, glava, čelo ? Ovčar je pastir. Knjigar je tergovec. Bukvo¬ vez je rokodelec. 9 Klobuk je pokrivalo. Srajca je spodnje obla¬ čilo. Plašč je zgornje oblačilo. Lipa je listnato drevo. Pšenica je žito. Volčja jagoda je strupena rastlina. Železo je kovina. Pes je domača žival. Volk je zver. Perst je del roke. Telo je del člo¬ veka. Glava je del telesa, čelo je del glave. Napiši, kaj je človek, suknja, pomlad, teden, vzhod, Sava, Tri¬ glav , Ljubljana ? Kaj je Škerjanec, kokoš, ovca, srebro, demant, vijolica? Kaj je deblo, vreteno, rumenjak, os, minuta, ura. dan, mesec? Kaj je decimeter . centimeter , milimeter , štirjaški meter , ar, liter, kilogram, dekagram , gram, decigram, centigram, mili¬ gram ? Ktere iz med teh-le reči so živali, kterc rastline, ktere rudnine in ktere persti ? konj. pav. svišč, kotiovina. košuta, lilija, opica, ris, jelen, erntau, kavka, zlato, jazbec, jagnje, jagnjed, apnik, vidra, leča, kuna, pelin, kopriva, kumara, lisica, topol, brina, brinovka, polh. jeklo, višnja, kremen, jantar, jelen, kresalnik . hoja, jelša, živo srebro, jež. svinec, verba. kositar, topol, bivol, jerebika. jerebica, cinek. miš. železo, hmelj, srebro, žaba, rež, muha. šmarijnica. ščuka, steržek , bezeg, terta. posterv. goba, rak. kert. sraka, sternad. česen, bob. mah. prosd, zelje, pesa, rogač, čebela, redkev, mravlja, puhlica, krerno- nica. senica. smreka, gliuja, sliva, il, apuica. Vredi te - le živali po razredih: sesalci, ptiči, ribe. dvoživke, žuželke, čer vil konj. gos, vol. pav, sova, lipan, vrana, mrena, želva, močerad, čuk. miš, hrošč, kavka, pajk, kos, metulj, kunec, jelen, oven, detal , serna. posterv, slavec, modras, slanik, dihur, škorec, rak, žerjav, kozel, vrabec, brencelj, pijavka, ščuka, podgana, deževnik, osel, gosenica, osa. kukavica. 5. Mapisuje se, čemu je kaka reč. čemu je knjiga, papir, pero, svinčnik, černilo? čemu je voda, les, detelja, listje, mah, smrečje? čemu imamo roke, noge? Čemu je človek ustvarjen? Knjiga je za branje, za zabavo, za učenje . . . Papir, pero, svinčnik in černilo je za pisanje, risanje . . . Voda je za pitje, za kuho, za umivanje, za pranje, za kopanje, za zalivanje . . . Les je za mnoga dela in za kurjavo. Detelja je za klajo. Listje, mah in smrečje je za steljo. Roke imamo za delo. Noge imamo za hojo. človek je ustvarjen za delo. Čemu je konj, vol, krava, koza? Čemu je preja, loj, vosek, volna? Čemu je drevesni vosek, gnoj, apno, pesek, opeka in ka¬ menje ? Čemu je pri uri zvonec? Čemu je pri vodnjaku ploh? Čemu je korenje in pesa, žito in moka? Čemu je seme? 6. Hapisuje se, kaj osebe in reči konečno delajo, ter se tudi določuje, kje, kdaj, kako, zakaj ali čemu se kaj godi ali dela. Kako orje kmet? Kaj kaže ura? Kje se uče¬ nec uči? Kam se vzdigujejo vodne sopore? Kam teče Sava, kam Donava? Kod bodeš popotoval? Kdaj ptiči pojo? Dokle pojo? Kdaj je naj dalji dan? Kam poletu otroci radi hodijo? Kako golobje letajo? Kako se ti delo odseda? Kakšno je jutro? Kako deži (gre dež)? čemu sadimo drevje? Zakaj starši otroke kaznujejo? Kmet orje njivo, ledino, polje . . . Ura kaže ure, minute in sekunde. Učenec se uči v šoli in doma. Vodne sopare se k višku vzdigujejo. Sava teče v Donavo, Donava pa teče v černo morje. Po¬ potoval bodem po vseh avstrijskih deželah. Ptiči pojo do vročega poletja. O kresu je dan naj dalji. Otroci poletu radi hodijo na travnik cvetice tergat in nabirat. Golobje naglo letajo. Delo se mi po všeci (po godi) odseda. Jutro je jasno, kakor ribje oko. Deži, kakor bi vlijal. Drevje sadimo zavoljo derv, zavoljo sadja, zavoljo lubja, zavoljo listja in 11 zavoljo olepšanja. Starši kaznujejo otroke zaradi neubogljivosti. Kaj sadi vertnik, kaj izdeluje mizar, kaj melje mlinar, kaj po¬ dira vihar ? Kaj oznanuje duhovnik? Kaj časti pobožen kristijan ? Kaj oznanujejo zvonovi? Kaj varuje pes? Kaj lovi mačka? Kaj pobirajo ptiči? Kaj nese kokoš? Kaj znaša ptič? Kaj pajk prede? Kaj nezmernost podkopuje? Kaj delo uterjuje ? Kaj ogreva solnee ? Kaj razsvetluje luna? Kaj napaja dež? Kaj pobija toča? Kaj varuje sneg? Kaj goni veter, kaj voda, kaj hlap? Sestavi iz teh-le besed pregovore: rahla beseda serd utolažiti; pravica oči klati; obljuba dolg delati; skerbi lase beliti; sila kola lomiti; poterpljenje železna vrata prebiti; delo delavca hvaliti; tiha voda mostove pobirati; denar gladko pot delati. Kje živi zajec, kje jazbec? Kje rije kert? Kje se dobivajo kovine? Kje žgejo apno? Kje kujejo železo? Kje izvira Sava? Kam se izliva Soča? Kje prebivajo Slo¬ venci ? Kod si že popotoval ? Kam se hodiš kopat? Kdaj gredo ljudje poletu delat? Kdaj ne stojte pod drevesi ali pri visokih poslopjih? Kdaj se ptiči selilci selijo? Kdaj se povračnjejo? Obkore greš v šolo? Obkore prideš domu? Dokle poje Škerjanec? Dokle so drevesa zelena ? Kako lazi polž? Kako skače veverica? Kako poje slavec? Kako dela čebela? Kako diši vijolica? Kako Šumija studenec? Kako molimo? Kako govorimo? Kako gori plinova luč? Čemu so živsli, čemu so rastline, čcinu so kovine? Od česa zemlja poka? Od česa se led in sneg taja? 7. Odgovarja se vprašanjem: koga ali česa? komu ali čemu? o kom ali o čem? pri kom ali pri čem? s kom ali s čim? Koga se ogibaj? Koga ne draži? česa se sramuj? Komu viši zaukazujejo? Komu naj bodo otroci pokorni? Komu ne bodimo nadležni? Čemu 12 je mraz škodljiv? Čemu je zemlja podobna? O čem pripovedujejo popotniki? O čem radi govore stari ljudje? Pri kom so otroci naj raji? Pri čem je čoln privezan? S kom se tovarši? S kom se izprehajaš? S kom igraš? S čim igraš? S čim naj otroci ne igrajo? S čim režemo? S čim strižeš? Ogibaj se hudobnega človeka! Ne draži psov ! Slabega vedenja se sramuj! Viši zaukazujejo nižim. Otroci naj bodo staršem in učiteljem pokorni! Nikomur ne bodimo nadležni! Mraz je rastlinam škodljiv. Zemlja je krogli podobna. Popotniki pripovedujejo o lepili narav¬ nih lepotah, o lepih mestih in vaseh, o krasnih stavbah in spominkih in o raznih prigodkih. Stari ljudje go¬ vore o svoji mladosti in o dobrih časih. Otroci so pri materi naj raji. Čoln je h količku privezan. S hu¬ dobnimi ljudmi se ne tovarši! S prijateljem se iz- prehajam. S tovarši igrani. Otroci naj ne igrajo z nožičem, z vilicami. s šivanko, s šilom, z dletom ali s kterim drugim ostrim ali nevarnim orodjem. Koga se veseliš? Česa se veseliš? Koga potrebuje bolnik? Česa potrebuje bolnik? Koga potrebuje malo dete? česa potrebuje malo dete? Česa je vreden dober delavec? Česa potrebuješ pri pisanji? Koga potrebuje slepec? česa potre¬ buje slepec? Česa se mokri ne boji? Česa ubožec prosi? Česa je Bog plačilec? Komo koristijo nauki? Komu je pobožen otrok ljub? Komu škoduje žganje? Komu škoduje tobak? Čemu škoduje toča? Čemu škoduje slana ? O kom spoštljivo govorimo? O čem otroci pripovedujejo ? O čem se pomenkovajo dečki, o čem deklice? O čem molči? O čem govori? Pri kom se učiš? Pri kom dobivaš hrano in stanovanje? Pri kom dobivaš pomoč in tolažbo? Pri čem mati otroke vodi? Po čem poznaš ptiča? 8. Združuje in strinja se več stavkov. Posamesni stavki: Solnce vzhaja dobrim. Solnce vzhaja hudobnim. Solnce zahaja dobrim. Solnce zahaja hudobnim. — 18 Smeri ne pokosi le starosti. Smert postreli mladino. — Lažcjivou nikdo ne verjame. Lažnjiva usta se tudi Bogu studijo. — Lama je kozi podobna. Lama je kameli podobna. — Vsaka strast popači obraz človeku. Nevošljivost popači obraz človeku. — Sanj je laž. Bog je istina. — Resnica more se potla¬ čiti. Resnica ne more premagana biti. Povsod je božja zemlja. Dom je vsakemu naj milejši. — Cvetice lepo cveto. Cvetice enkrat odcveto. — Laž nima rok. Laž človeku upanje razdira. — Bog ne gleda besed. Bog gleda serce. — V družbi bodi sram¬ nega te sram. Samega bodi te sram! — Blagor mu! On je zvest resnici. Resnica mu velik pokoj v serce prinaša. — Slaba tovaršija spridi dobrega človeka. Ne zahajaj med slabe tovaršije! — On matere ne uboga. Tepe ga nadloga. — On ne varuje malega. On nima velikega. — On po letu ne dela. On po zimi strada. — Zemlja je okrogla. To je že davno doka¬ zano. — Ni vse zlato. Nekaj se sveti. — Domovina je kraj. Tam je naša zibel tekla. — Vsaka ptica rada nekam leti. Tam se je izvalila. — Drevo je mlado. Lahko ga pripoguješ. — Postlal si si. Ležal bodeš. — Nebo je zercalo božje modrosti. Zemlja je zercalo božje modrosti. — Pomlad je lep čas. Vsak ima rad pomlad. Pomlad nam prinaša mnogo veselja. Združeni stavki: Solnce vzhaja in zahaja dobrini in hudobnim. Smert ne pokosi le starosti, ampak postreli tudi mladino. Lažnjivcu nikdo ne verjame; verh tega se lažnjiva usta tudi Bogu studijo. Lama je nekoliko kozi podobna, nekoliko pa je po¬ dobna kameli. Vsaka strast popači obraz človeku, zlasti pa nevošljivost. Sanj je laž, a Bog je istina. Resnica more se sicer potlačiti, ali premagana ne more biti. Povsod je božja zemlja, ali dom je vsa¬ kemu naj milejši. Cvetice lepo cveto, pa vendar en¬ krat odcveto. Laž nima rok, vendar človeku upanje razdira. Bog ne gleda besed, ampak on gleda sercč. Bodi v družbi, bodi sam, bodi sramnega te sram! Blagor mu, ki je zvest resnici, sej velik pokoj mu v serce prinese. Slaba tovaršija spridi dobrega člo- 14 veka; zatorej ne zahajaj med slabe tovarše! Kdor matere ne uboga, ga tepe nadloga. Kdor ne varuje malega, nima velikega. Kdor po letu ne dela, po zimi strada. Da je zemlja okrogla, je že davno do¬ kazano. Ni vse zlato, kar se sveti. Domovina je kraj, kjer je naša zibel tekla. Vsaka ptica rada leti tje, kjer se je izvalila. Dokler je drevo mlado, lahko ga pripoguješ. Kakor si si postlal, tako bodeš ležal. Nebo in zemlja je zercalo božje modrosti. Pomlad je lep čas, kterega ima vsak rad zato, ker nam pri¬ naša mnogo veselja. Združuj in strinjaj te-Ie stavke: Šola je vert potrebnih naukov. Šola je vert koristnih znanj. — Skerb pobeli lase. Skerb zgerbi lice. — Včasi ima človek dobro voljo. Meso je slabo. — Kruh se človeku da. Pameti se človeku ne more dati. — Če¬ bela je majhna živalica. Čebela ima sladek sad. — Jezik ni terd. Jezik bode. — Ne učimo so za šolo. Učimo se za življenje. — Počakaj! Ne gori. Skušnjave so povsod. Bodi pazen. Ne zabredi vanje! — Oči so božji dar. Oči moramo skerbno varovati. — On je zadovoljen. On naj manj potrebuje. — On dolgo izbira. Ostane mu izbi¬ rek. — On rano vstaja. Njemu kruha ostaja. — Posojuje se. Vračuje se. — Nekaj se mlade dni zamudi. Nekaj se ne po¬ pravi vse žive dni. — Nekaj te ne peče. Ne pihaj! — Nekaj si obljubil. To moraš storiti. — Bog nekaj stori.—Dobro je stor¬ jeno. — Svojega bližnjega moramo kakor sami sebe ljubiti. Bog nam to zapoveduje. — Lenuh išče gospodarja. Ta naj bi mu dal v tednu sedem praznikov. — Vpiješ v gozd. Odmeva se ti tako. — Začenja se zima. Ptiči bližajo se človeškim stanovanjem. Gozd in polje jim ne daje živeža. — Med vsemi drevesi mi je lipa naj ljubša. Spominja me srečnih mladih časov. — Sušeč se začenja. Pomlad je pred durmi! — Sneg je skopnel. Led se je stajah Lastovice so prišle. Lastovice svojih gnjezd iščejo. Škerjanci so prišli. — Travniki zelene. Drevesa zelene. Gore zelene. Za germom raste ljubeznjiva vijolica. Vijolica lepo diši. Vse se raduje. Pomladni raj se odpira. 9. Zapisuje se, kaj pomenja kak izrek ali pregovor. Bob v steno metati. Rana ura zlata ura. Roka roko umiva. Vsaka ptica leti tje, kjer se izvali. Za pridnega je za vsa¬ kim germom petica. 15 „Bob v steno metati“ se pravi: brez vspeha delati, — ali: delati kaj, kar nič ne zda. pitana ura zlata ura“ se pravi: Zjutranji čas je za delo naj bolj pripraven, — ali: Zjutraj se naj lože dela. „Roka roJco umiva “ se pravi: Kdor jez ljudmi dober, so tudi ljudje z njim dobri, — ali: Kdor drugim rad pomaga, mu tudi drugi radi pomagajo. „ Vsaka ptica rada leti tje, kjer se izvali 11 se pravi: Vsak človek je naj raji doma. „Za pridnega je za vsakim germom petica “ se pravi: Pridni človek si povsod lahko kaj zasluži in pridobi. Zapiši, kaj se pravi: Mojo pesem bodeš pel. Derva v gozd nositi. Koga v kozji rog vgnati. Ni piškovega oreha vre¬ den. Rakom žvižgati. Brez potu ni medu. Po hudi tovar- šiji rada glava boli. Resnica oči kolje. Hišni prag naj večja planina. Iz dobre šole prirastejo boljši časi. Boljša je žlica soka v miru, ko polna miza jedi v prepiru. Prava vera je luč, materni jezik pa ključ do prave omike. 10. Napisuje se, kako se kaka beseda raz¬ lično govori. Križ, pero, sladko, brati. Križ. Odrešenik nas je na svetem križi odre¬ šil. Znamenje svetega križa delamo z desnico. On ima križ na persih. Vsak človek ima svoj križ. Svoj križ moramo voljno nositi. Kristus pravi: „Ako hoče kdo za menoj priti, naj vzame svoj križ." Pero. Pišemo z jeklenim ali gosjim pere¬ som. Ura ima pero. Ključevo pero odpira klju¬ čavnico. Nekteri stoli in blazine imajo peresa. Voz se zibije na peresih. Deček ima peresa za klo¬ bukom. Tiček se pozna po perji. Bog že vč, komu p e r j e lomi. Sladko. Med je sladak. Spanje je sladko. Beseda je sladka. Nič ni slajšega nad dobro vest. Ne bodi presladak, da se kdo s teboj ne posladka! 15 Brati. Učenec se uči brati. Otroci bero jagode in češnje. Mašnik bere sveto mašo. Na obrazu se mu bere, da je dober človek. Razloži te-le besede: petelin, nmoek, kos, drevo, mesec, kup, kositi, kopati, pihati, goniti, tikati. 11. Napisuje se vse, kar se ve o kaki osebi ali reci. Človek, ovca, krava, pes, golob, pomlad, cvetice, zvonoek, vi¬ jolica. Človek. človek je naj imenitnejša stvar božja na zem¬ lji. Ima dušo in telo. Teio se vidi; duša pa je duh, in se ne vidi. človek vidi z očmi, posluša z ušesi, duha z nosom, pokuša z ustmi, posebno z je¬ zikom in čuti z vsem životom. Telo pa bi ne vi¬ delo, ne slišalo in ne čutilo, ko bi človek ne imel duše. Duša y stori, da je človek živ in da misli in razumeva. Človek govori, poje, se smeji in joka. človek lahko dela dobro ali slabo. Ima prosto voljo. Dobri človek je pobožen, pošten, resničen, ponižen. Človek umerje. Dobrega človeka Bog plačuje, hu¬ dobnega pa kaznuje. Ovca. Ovca je dobrotna in koristna domača žival. Ima štiri noge, podolgasto glavo, špičast gobček, da¬ leč narazen stoječi očesi, preklane parklje in dolg rep. Oven ali kaštron ima zavite roge. Mladiču pravimo jagnje. Ovca daje volno in tudi mleko. Poletu ovce strižejo, jeseni pa koljejo. Volno pode- luje suknar, kožo kerznar, loj pa mjilar. Iz ovčje kože delajo kerznarji kožuhe, iz loja pa mjilarji sveče. Iz ovčjih čev delajo strune; ovčjak daje do¬ ber gnoj. 17 Krava. Krava je zelo koristim domača žival. Štejemo jo k govedi. Ima štiri noge in dva okrogla, gladka in otla roga, gol in moker gobec in široke nosnice. Na vratu ima visečo kožo, ki se ji pravi ožrelje ali podvratnik. Rep ima dlakav čop. Na vsaki nogi ima dva v parklje obuta persta, na ktera stopa, in malo više od zad pa iina še dva manjša. Barve je rujave, bele, Černe ali lisaste. Krava nam daje teleta, mleko, sir in maslo. Kedar jo pobijejo, daje nam meso, loj, kožo in roge za glavnike in druge reči. Pes. Pes je domača žival. Ima štiri noge, ostro zo¬ bovje, dolg jezik, na prednjih nogah pet, na zadnjih pa štiri perste z negibkimi kremplji. Naj raji je meso in gloda kosti; vendar tudi skoraj vse je, kar se človeku prileže. Pes laja, tuli, renči in tudi po¬ pada. Varuje hišo in pase in zavrača živino. Rad se prilizuje človeku. Z ostrim nosom tudi sledi divjačino, in jo veselo goni. Psi so: hert, lovski pes, jazbečar, ovčarski pes, koder in doga, Stekel pes je zelo nevaren. Golob. Golob je prav čedna ptica. Ima gosto in terdo perje, dolge perutnice, kljun in dve nogi. Perje ima naj več temno pepelnato, na vratu višnjevo, zelenka¬ sto in zlato, ki se lepo spreminja, v Hodi korakoma, leta pa zelo hitro in vztrajno. Živi se naj več z zernjem, ki ga pobira po njivah in drugih krajih. Golobica znese jajca in zleže mladiče. Stari jih pi¬ tajo iz gerbanca z neko sirasto kašo. Živč s paroma. Golobje meso je dobro. Spisje. 3 18 Pomlad. Pomlad se začčnja 21. sušca. Solnce visokeje vstaja, je dalje na nebu, in njegovi žarki ne sijejo tako postrani na zemljo, kakor po zimi. Bolj prijazno in gorko je. Dan se daljša. Travniki in verti, polja in gozdi zelene, in prikazujejo se razne cvetice, ter lepo cveto in diše. Ptiči seiilci pridejo iz gorkih krajev, delajo gnjezda in lepo prepevajo. Po zemlji je vse živo; Kmetovalec orje in seje, vertnik dela na vertu, vinogradnik v vinogradu. Otroci so radi pod milim nebom, nabirajo cvetice in pleto vence. Cvetice. Cvetice so rastline, ki lepo cveto in prijetno dišč. Po njih čebele med bero. Otroci cvetice ter- gajo in se z njimi igrajo. Cvetice rastejo po vertih, senožetih, travnikih, gozdih in planinah. Iz cvetic pripravljajo tudi razna zdravila. Zvonček. Zvonček ali dremalka ima belo čebulico. Iz čebulice raseta dva ozka, sinja lista. Med tema li¬ stoma je tri do deset palcev visoka betva, na kteri je kimast bel cvet. Zvonček raste po senčnatih, vlažnih in listnatih gozdih, in cvete že meseca sve¬ čana ali sušca. Zvonček je perva pomladanska cve¬ tica. Oznanuje nam veselo pomlad, zato jo imamo radi. Vijolica. Vijolica ima narezane liste in pri sredi cvetne peceljne. Cvete naj večkrat temno-vijolčasto, in prav lepo diši. Raste po tratah in mejah v senčnatih kra¬ jih. Cvete že meseca sušca ali malega travna. Zavoljo prijetnega duha jo radi tergamo in pri sebi imamo. 19 Popiši učenca, rokodelca, ras, mesto, kruh, mleko, prčmog, železo, češnjevo drevo, lipo, jelko, konja, kuro, čebelo, oči, roke, zemljo, solnce, dan, jesen, zimo! 12. Zapisuje se, v čem sta si dve osebi ali reči podobni, in v čem si nista podobni. Vas in mesto, rež in pšenica, pomlad in jesen. Vas in mesto je kraj, kjer ljudje prebivajo. V vasi in mestu so hiše in cerkve. V vasi in mestu je veliko dobrih in poštenih, pa tudi hudobnih ljudi. V vasi in mestu so lepi verti in zalo drevje. — Pa v vasi so naj več le kmetski ljudje, ki se pečajo s poljem in z živinorejo; v mestu pa stanujejo gospoda, uradniki, učeniki, zdravniki, kupčevalci, umetniki, ki imajo vsak po svojem stanu drugačne opravke. V vasi so hiše majhne, naj več lesene, temne in s slamo po¬ krite; v mestu so pa vse zidane, svetle in z opeko pokrite. V vasi se hiša'ne derži hiše; v mestu se pa hiša derži hiše, in se lepo versti ena za drugo. Rež in pšenica je žito, ki na polji raste. Rež in pšenica se seje jeseni in s pomladi. Rež zraste na bilki in klasji, in se požanje, posuši' in omlati; pšenica ravno tako. Iz reži in pšenice se moka melje in kruh peče. — Pa pšenica raste bolj po¬ časi in je tudi debelša in terdnejša, kakor pa rež. Rež je zgodaj, pšenica pa pozno zrela. Pšenično zer- nje je kratko in debelo, reženo pa dolgo in drobno. Iz pšenice se naredi lepa bela moka, iz reži pa bolj slaba in černa. Iz pšenice se speče lepa in bela po¬ gača, iz reži pa černi kruh. Pomlad in jesen sta letna časa. Spomladim jeseni je veliko veselega in prijetnega. S pomladi in jeseni sta dan in noč enako dolga. S pomladi in je¬ seni rado dežuje, in so hladne noči. S pomladi in je¬ seni orjejo, sejejo in vlačijo. — Pa pomlad se začč- nja, kedar zima mine; jesen pa nastopi, kedar je ko¬ nec poletja. S pomladi je od dne do dnč prijetneje in gorkeje, jeseni pa je od dnč do dne bolj merzlo in ne- 3 » 20 prijetno. S pomladi je dan zroiraj daljši, noč pa krajša; jeseni je ravno narobe. S pomladi drevesa zelene in cveto; jeseni še pa oblete, in so gole. S pomladi žito raste in cvete; jeseni se pa žanje in domov spravlja. S pomladi ptiči gnjezda delajo in lepo pojo; jeseni pa jenjajo peti. S pomladi se vsa narava oživlja in ve¬ seli; jeseni pa umira. Jesen nas spominja, da bo¬ demo tudi mi enkrat umerli; pomlad pa nas opomi¬ nja, da bodemo enkrat zopet oživeli. V čem so si podobni in v čem si niso podobni: čertalnik in svinčnik, nož in vilice, stol in klop, ogledalo in okno, voz in čoln, cerkev in hiša, ovca in krava, miš in podgana, golob in kura, hruška in jelka, solnce in luna, Kranjsko in Ko* roško. 13. Napisuje se, kako se kaka reč dela. Kako in kaj se dela na polji, na vertu , v mlinu in v kovačnici: kako se kruh peče; kako se dela maslo, kako sir; kako se drevesa cepijo ? Kako se na polji dela. Na polji delajo ljudje in živina. Naj pred se izvozi gnoj na njivo. Potlej se raztrosi. Ratej vpreže vole v plug, derži z levo roko ročnik, z desno pa otiko, in odpravlja z njo grude. Kedar zemljo s čer- talom in lemežem razorje, vseje seme, in njivo z brano povleče. Ko žito dozori, ga ženjice požanjejo in s poreslom v snope povežejo. Kako se na vertu dela. Na vertu se koplje z motiko in lopato; potem se seme seje ali sadike sade. Mlada drevesca, se obrežejo in s plemenitimi cepovi pocepijo. Kedar je suša, se mora cveticam, sadikam in mladim drevescem skerbno prilivati, da ne usahnejo. 21 Kako se v mlinu dela. V mlinu so kolesa in kamni naj _ več tako na¬ rejeni, da jih voda goni in verti. Žito se spe na kamen, in izpoj kamena se moka melje. Laneno seme, proso in ječmen se tudi v stopali obdeluje. Kako se v kovačnici dela. V kovačnici je ognjišče. Na ognjišče dene se ogljije, vogljije vtakne se železo, in po tem se z me¬ hom piše, da se ogljije užge in železo razbeli. Kedar je železo žareče, vzame se s kleščami iz ognja, po¬ loži se na naklo, ter se s kladivom kuje in obdeluje, da iskre lete. Tako se delajo žeblji, podkove, verige, sekire in druge reči. Obdelano železo se vtakne v vodo, da se shladi. Kako se kruh peče. Kruh se nareja iz moke. Moka se dene v niške, prilije se kropa, in primesi se drožja. To se osoli in dobro premeša, da testo postane. Testo se pusti, da se vzdigne. Vzdignjeno testo se še enkrat pre- gnjete, in se razdeli v hlebe, hlebce ali štruce, ki se po tem v razbeljeno peč vsade in tako dolgo puste, da se spečejo. Kako se maslo dela. Maslo se dela iz mleka. Sladko mleko se dene v sklede, in se pusti, da se skisa. Kedar se kisa, se loči na dvoje. Mrenica, ki na verh stopi, je smetena. Spodaj je pa kislo mleko. Smetena se z mleka posnema in spravlja, dokler se je dovolj ne nabere. Kedar se je dovolj nabere, dene se v pinjo, in se z veslom mede, da se maslene drobti¬ nice v kepo sprimejodrugi ostanki pa ostanejo v pinjenem mleku. Kedar se to zgodi, imamo že sirovo maslo, ktero se naredi v štruce in pri ognji 22 raztopi. Tu padejo tropine na dno; kar ,pa bolj pri verhu ostane, je maslo, ki se potem v kake dežo ali lonec vlije, da se usterdi. Kako se sir dela. Navadni domači sir se dela iz kislega, boljši pa iz sladkega mleka. Mleko se posname, in se po¬ stavi v loncu v gorko peč. čez nekoliko časa se voda, ki je bila v mleku, na dno usede, in mleko stopi na verh. Potlej se oboje skupaj v rešeto ožine in razgerne, da se siratka odcedi. Potem se sir malo osoli in s kumeno potrese in vtisne v razne posode, da je okrogel. Kako se drevesa cepijo. Divjake naj raji cepljujejo z nakladom in v sklad. Z nakladom se tako-le cepi: Cepič se na debelšem koncu z ostrim nožem sprekoma en palec dolgo od ene strani do druge od¬ reže, in se zgoraj do drugega ali tretjega očeseca prikrajša, da je komaj kake tri palce dolg. Tudi div¬ jak se spodaj gori po strani en palec dolgo odreže, in potem se tako skupaj pritisneta, da je pri obeli koža na koži, les na lesu in steržen na sterženu, da se nič belega lesa ne vidi. Potlej se oboje s perte- nim in povoskanim trakom terdo povije, in drevesce je cepljeno. Ako se divjak v sklad cepi, se naj pred vprek prežaga, ravno tam, kjer ima naj lepši les in gladko kožo. Potem se odžagani divjak z nožem pogladi, ter se nastavi nož na sredo debla, in se razkolje. V sklad se zabije zagojzda, da ga toliko razkroji, koli¬ kor je cepič debel. Potlej se vzame cepič, in se po- ojstri z ostrim nožem, kakor zagojzda. Nož se nam¬ reč, zasadi vštric enega očeseca v cepič, in se toliko prekoma reže, da debelši konec cepiča en dober pa¬ lec pod tem očesecem odleti. Potem se nož zasadi v nasprotno stran cepiča, in se zopet potegne, kakor 23 na prejšnji strani. Dobro se mora paziti, da pri stranicah cepiča koža ostane, in da je vnanja stran nekoliko debelša od znotranje, zato , da sklad vnanjo stran povsod na tesnem prime, kedar se cepič vanj vtakne in se zagojzda zmakne. Zgoraj se cepiča to¬ liko odreže, da nima čez dva ali tri očesece. Po¬ slednjič se še divjakova rana s cepilnim voskom za¬ maže, s cunjo povije in s trakom ali ličjem poveže, da sklad ne odjenja. V sklad se le bolj debeli divjaki cepljujejo. Kako suše sadje ali ovočje? Kako delajo hruševec in jabolčnjak? Kako belijo platno? Kako narejajo in žgejo oglarnico ali kopo? kako apnenico? Kako gase apno ? Kako delajo opeko? Kako lončar dela lončarsko posodo? Kako ribič ribe lovi? Kako ptičar ptiče lovi ? 14. Napisuje se, kako se je kaj izšlo ali zgodilo. Kako so učenci šolski praznik ohhajali; kako je bilo na sveti večer ; kako so učenci svojega učitelja k pogrebu spremili. Kako so učenci šolski praznik obhajali. Meseca majnika so učenci obhajali šolski praz¬ nik. Zbero se v šoli, in gredo potem s šolsko za¬ stavo po dva in dva vkup mimo zelenih vertov in po polji na bližnji hribeo. Tega šolskega praznika ude¬ leževalo se je tudi več staršev in šolskih prednikov in prijateljev. Posamesni učenci so o raznih re¬ čeh govorili. Eden popisoval je kraj, kamor so ravno prišli; drugi kazal je na hribcu štiri strani neba in gore, vode, ceste in kraje, ki se s hribca vidijo. Potem vsi skup zapojo več lepih šolskih in domačih pesem, poskušajo se v telovadbi in igrajo nektere 24 igre. Zadnjič se usedejo, in vsak dobi nekaj kruha in sadja. Potem zapojo še cesarsko pesem, in gredo veselo prepevaje pred šolo, kjer se domov raz¬ idejo. Kako je bilo na sveti večer. Približal se je božič in sveti večer. Ko se zmrači in pri farni cerkvi Marijo zazvoni, denejo oče žerjavice v lonec, vzamejo kadila in blagoslovljene vode, molijo angelovo češčenje, pokade okoli hiše, in otroci jih spremljajo. Ko pridejo nazaj v hišo, jih že po navadi merzla večerja na mizi čaka. Pri ve¬ čerji se pogovarjajo, kako se je že marsikteremu na ta večer godilo, kaj je vse videl in slišal. Posebno ve hlapec povedati veliko reči; pa oče vse prazne pravlice pojasnujejo. Po večerji otroci prižgo pri jaslicah luči. Videli so se pastirci in ovčice in nad njimi angel s pesmijo: „Slava Bogu“! Tudi po¬ zlačeni orehi so se od stropa bangljaje kakor zvezde svetili. Oče vzamejo molek s stene, pokleknejo in molijo rožni venec, družina pa moli za njimi. Po molitvi dajo oče mlajšemu sinu evangeljske bukve, da glasno prebere sveto dogodbo tega večera; mati pa prinesejo pesemske bukvice, in vsi zapojo veselo bo¬ žično pesem: „Euo dete jerojeno 1 ' 1 in »Poglejte, čudo se godi!“ O polnoči gredo vsi v cerkev, samo hla¬ pec in sultan varujeta doma. V cerkvi je luč pri luči, svetlo kakor po dnevu. Zvonovi veselo pojejo, in orgle in petje razlega se po cerkvi, da lepše ne more. Ko bi bil človek lesen, mogel bi se na sveti večer veseliti. Kako so učenci svojega učitelja k pogrebu spremili. Umeri je gospod učitelj. Vsi učenci in učenke so ga priserčno ljubili in spoštovali. Hoteli so ga še zadnjič počastiti in pokazati, da so ga resnično lju¬ bili in spoštovali. Vsi učenci se zbero pred učite¬ ljevim stanovanjem, in gredo v versti za černim kri¬ žem k pogrebu. Ko merliča pokopljejo, učenci ob- 25 stopijo grob in zapojo ganljivo nadgrobmeo: »Jamica tiba“. Potem nataknejo ves grob s cveticami in z zelenjem, ter z voščilom: „Bogmudaj nebesa!" gredo vsak - sebi. Napiši, kako se je obhajala procesija na svetega rešnjega te¬ lesa dan? Povej, kako so učenci god svetega Alojzija praznovali ? Napiši, kako je nevihta razsajala? Napiši, kako so kres kurili? III. Basni in povesti. Basni so namišljene pripovedke; povesti pa so resnične, včasi pa tudi namišljene prigodbe. Preberi večkrat eno naslednjih basni ali povesti; povej jo, in potem jo spiši! 1. Osel in koza. Nekdo je osla in kozo skupaj redil. Koza je bila pa oslu nevošljiva zavoljo njegove klaje; zato mu pravi, da se bo z vsakdanjo vožnjo in nošo vsega poterl, in mu svetuje, da naj se obložen nalašč ob tla meče, kakor bi ga božjast metala. Potlej bo pa brez dela živel. Osel kozi verjame. Ko enkrat močno obložen težko nese, telebne v jamo, in se tako pobije, da obleži na pol mertev. Gospodar ročno po zdravnika pošlje;. Ko zdravnik ogledat bolnega osla, mu to zdravilo zapiše: „Kozje pljuča na drobno raz¬ sekajte, in jih oslu užiti dajte! To mu bo precej po¬ magalo". Gospodar kozo brez odloga zakolje, in osel zares kmalu ozdravi. Sam v jamo pade, Mor jo drugim koplje. 2 . Pes in petelin. Pes in petelin se sprijaznita in skupaj popo- tovata. Zvečer se tako pogovorita, da bode petelin na drevesu, pes pa spodaj v votlini prenočil. Ko pa petelin po svoji navadi po noči zapoje, pride lisica in ga prosi, da bi skočil z drevesa, ker bi ga zavoljo njegovega prijetnega glasa rada počastila in objela. Petelin pa ji odgovori: »Vratarja imam spodaj; do¬ kler se pri njem ne oglasiš, ne smem z drevesa*. Lisica teh besed ne premisli, stopi bližej drevesa, in zalaja. Pes se zbudi, plane na lisico, in jo za¬ davi. Kdor zvito ravna, se kmalu kesa. 3. Modra miška. Miška iz luknjice prileze, ugleda nastavljeno past, in modruje: „Oho! vidiš jo past! Glejte, kaj si ljudje izmislijo! Dve deščici nastavijo; na zgornjo kamenja nalože, v sredi pa košček slanine nataknejo, da bi miška slanino vkusila, past sprožila in se ujela. Pa miši smo modrejše, kakor ljudje, Take zvijače me dobro poznamo. Ne bote me ujeli ne!“ — „Pa povohati*, dobro slanino vsaj smem. S povohom pasti ne sprožim; slanino pa kaj rada duham.* — Miška smukne v past, in slanino prav rahlo po¬ voha. Past je mehko nastavljena, in ko se miška slanine dotakne, lop! past zagromi, in miška — mertva leži. Kdor nevarnost ljubi , se pogubi. 4. Žaba in vol. Žaba je videla vola na travniku, in bi bila rada njemu enaka; zatorej začne svojo gerbasto kožo na¬ pihovati, ter vpraša svoje tovarišice: „Ali nisem tako velika, kakor je vol?“ »Nisi ne“, ji pravijo. Le še holj se napenja, ter zopet vpraša: „Sem sedaj ven¬ dar velikemu volu enaka?* Zopet ji odgovore, da ne. Z vso močjo se bolj in bolj napenja, in — poči. Napuh v nesrečo pripravi. 27 5. Medved in lisica. Medved in lisica zagledata od daleč panj medu, in pa še nekaj pri njem, „Štor je 8 ; pravi medved, in hitro proti panju plane. Lisici se pervikrat tudi tako zdi, pa vender še počaka, in bolj na tanko pogleda, ter dobro razloči in vidi, da lovec s pu- šo pri panji čaka. Ko bi pihnil, jo pobegne lisica po hosti. Kmalu potem se sliši strel, ki je končal medveda. Kdor ne pomisli, predno kaj stori, dostikrat se v nesrečo zaleti. 6. Volk in lisica. Volk in lisica gresta na lov, in prideta do ve¬ likih in malih živali. Lisica zgrabi kokoš; volk pa ukrade mladega žrebeta iz hleva, čeravno bi bil lahko dobil tudi ovco. Neseta in vlečeta svoj plen v berlog. Lisica precej skrije svojo jarico; samogoltni volk pa konjiča ne more spraviti v dupo. Lovec pride, in gre pri lisičji luknji naravnost mimoko pa pride do volkovega berloga, vidi zadnji konec konja zunaj luknje, sproži puško, in ustreli volka. Bodi z malim zadovoljen! 7. Mlad«*i koza in volk. Stara koza je šla na pašo. Pri odhodu zapove svoji kozici, da ne sme nikomur vrat odpreti, dokler ona nazaj ne pride. Komaj starka odide, glej, že volk na vrata terka in z glasom stare koze kliče: »Odpri mi vrata!“ Ali mlada koza, spomnivši se po¬ velja svoje matere, pogleda skozi okno, in ugleda volka. „Ne bom ti vrat odperla ne; zakaj, akoravno ti z glasom moje matere govoriš, te poznam, da si volk, in da mi nič dobrega ne želiš." Kdor nauke svojih staršev rad uboga, ga ne tepe nadloga. 28 8. Sraka. Stari ptičar, Matej, je imel srako, ki je znala nektere besede prav razločno izgovarjati. Če je Ma¬ tej rekel: „ S raka! kje si?“ je vselej prav gladko in glasno odgovorila : „ Tukaj sem!“ Nobenega ptiča ni ptičar raji imel, kakor to srako. Tudi sosedov Tonče jo je kaj rad imel, in je rad zahajal k Ma¬ teju. Neki dao, ko Tonče k njemu pride, ga ni doma. Željno pogleduje pisano srako, ki skaklja po hiši. Misli si: „Ko bi bila ta sraka pač moja!" Urno skoči za krotko srako, ujame jo in potlači v žep. Ravno misli tiho iti iz hiše, kar pride Ma¬ tej , in da bi mlademu dečku veselje storil. zakliče po staii navadi: „Sraka! kje si?" Sraka pa v deč¬ kovem žepu prav krepko odgovori: „Tukaj sem!" Nič ni tako skrito , da bi kdaj ne bilo očito. 9. Nepokorna Jerica. Jerica je rada imela ptičke. Večkrat je mater prosila in naganjala, da bi ji kakšnega lepega ptička kupili. „Bom že videla; če bodeš pridna", pravijo mati, „morebiti, da ti kaj kupim". Nekega dne, ko hčerka pride iz šole, jo mati pokličejo v izbo, rekoč: „Grem malo časa od doma. Tit na mizi je škatljica; zapovedujem ti, da jene smeš odpreti; še dotakniti se je varuj! Čeme bodeš ubogala, ti bodem nekaj dala, kedar pridem". Jerica obljubi, da bode ubogala, in mati gredo; pa komaj so mati na dvorišču, ima Jerica že škatljico v rokah. „Oj, tako je lahka, na pokrovcu so pa luknjice", pravi, „kaj bi bilo vendar v njej? Mati ne bodo ve¬ deli, če jo odprem, in drugi me nobeden ne vidi". Ko jo še malo ogleduje, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zleti iz škatljice, in zažvergoli po izbi. Hitro hoče Jerica ptička ujeti in nazaj v škatljico djati; pa ptiček leta urno od kota do kota, in se ne pusti ujeti. Ko vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga lovi, odprejo mati 29 vrata, „0j, ti nepokorni otroki" zavpijejo, „ali me tako ubogaš? Ravno tega ptička v škatljici sem ti namenila; pa izkusiti sem te popred hotela, ali me boš ubogala, kakor si mi obljubila. Vidim, da nisi tako storila; zato bom pa sedaj ptička ptičarju nazaj dala, in ti ne boš nič imela 11 . Jerica joka in prosi. Prepozno je; ptička n k dobila. Kdor mater ne uboga, se kmalu kesa. 10. Skrivna ueenica. Županova Nežica je vsako nedeljo popoldne, ko so se drugi otroci igrali, šla nekam, da nihče ni ve¬ del, kam in kako. Starji brat neko nedeljo opazuje Nežico in vidi, da gre naravnost v konec verta, v samotno dolino, kjer je bila senca gostega germovja. Tiho stopa za njo, in pazi pri germovji. Tu sliši govorjenje in izgovarjati besedo' za besedo. Ko bliže pogleda, vidi zraven Nežice še drago sosedovo de¬ klico, ktcra v abecedniku bere; Nežica pa ji kaže in pomaga. Brat gre domov in pove, kje in kako je do¬ bil Nežico. Starši so bili veseli , da je Nežica tako lepo obračala čas, kterega so drugi zaigrali, in oče pravijo: „Od danes naprej naj sosedova deklica hodi naravnost k nam v hišo, in tu naj se učiti, kakor jima je ljubo in drago 11 . Dober človek tudi skrivaj dobro dela. 11. Miloserčna deklica. Viktorijca sreča na poti iz šole staro slepo ženo, ki ne more dalje. V serce se ji smili. Ponudi se ji, da bi jo pri roči peljala po poti. Žena se je prime, ter počasi dalje gresti. Sreča ji neki gospod, ki po¬ stane, in ubogi ženi podari desetico. Zraven pa tudi vpraša, čegava je ta deklica, ki ubogi ženi streže. Ko gospod zve, da je Viktorijca to ubogo ženo samo tu na poti videla in ji tako lepo pomagala, pohvali miloserčno deklico, in pravi: »Deklica, ker imaš tako 80 blago serce, ti moram dati mali spominek". Sname si zlati perstan s persta, in ji ga da rekoč: „Tukaj vzemi ta perstan, in hrani ga. Kedar dorasteš, ti bode prav; nosi ga, in spominjaj se, da je blago in dobro sercč naj večja lepota za leta mlade". 12. Stara ver v. Dva dečka, Janez in Lovre, najdeta staro verv na cesti. Oba bi jo rada imela; zato se začneta za njo prepirati, da se razlega po bregu in dolini. Janez jo derži pri enem koncu, in Lovre vleče za drugega. Precej časa se pulita za njo, in drug drugega vlačita sim in tje po cesti. Naenkrat se verv preterga, in oba padeta v lužo. Tako se godi vsem svojeglav- nim prepiralcem. Boljša je kratka sprava, kakor dolga pravda. 13. Želod in buea. Kmet leži pod hrastom, in premišljuje bdčevino, ki zraven njega po plotu raste. Z glavo odkimuje, in pravi: „Ne vem, čemu majhna bučevina rodi tako velik in težek sad, močan in velik hrast pa ima tako malovreden sadek. Ko bi bil jaz svet ustvaril, bi bil to gotovo drugače naredil. Hrast bi bil mogel roditi velike in težke buče, bučevina pa drobne želodke. To bi bilo veselje videti!" ■— Komaj to izreče, po¬ tegne veter, in odterga želod s hrasta. Pade mu ravno na nos, in ga tako udari, da se mu kri pocedi. „0 joj!“ zavpije kmet ves oplašen, „sedaj sem pa gorko dobil za svojo modrost. Ako bi bila to buča, glavo bi mi bila razbila. Kar Bog naredi, vse prav stori. 14. Vsem se ne more ustreči. Mlinar in njegov sin ženeta osla na prodaj. Na poti srečata voznika, ki se jima začudi, in reče: 31 „Vendar sta nespametna, da pustita osla praznega iti, sama pa peš capljata za njim!“ „Res je taka“, pravi mlinar, in reče svojemu sinu, da naj se na osla usede. Ko dalje gresta, dojdeta drugega voz¬ nika, ki dečka stermo pogleda, in pravi: „Ti ne¬ sramni sin, ali se spodobi, da ti jahaš, tvoj oče pa za teboj težko hodi in sope?" Deček odsede, in mlinar se spravi na osla. Kmalu po tem srečata neko kmetico, ki gre s polja domov, in mlinarja nagovori rekoč: „Vi ste vendar kaj neusmiljeni, da tako široko na oslu sedite, sina pa v blatu pustite!" Mlinar vzame tedaj še sina k sebi na osla. Komaj gresta še malo naprej, začne že neki čednik na nju vpiti, in pravi: „Ti uboga žival ti! Glej, oba sedita na ubogem oslu; gotovo ga bota končala". „Kaj pa ho¬ čeva sedaj storiti", pravi deček očetu, „da bova ven¬ dar ljudem ustregla?" „Kar koli storiva", odgovore oče, „ne bode vsem prav in po volji". Tukaj velja pre¬ govor, ki pravi: »Stori, kar veš, da je prav, in ne poslušaj, kaj ljudje govore u . 15. Dobri kosec. Kosec gre zjutraj zgodaj na polje deteljo kosit. Til priseče do nekega ptičjega gnjezda. Sedem go¬ lih ptičkov je sedelo v gnjezdu in milo čivkalo. Smi¬ lijo se mu uboge živalice. Vso njivo pokosi, le okoli gnjezda pusti toliko detelje, da je bilo gnjezdo zava¬ rovano. Stara ptiča ves čas med tem žalostno sim in tje letata, potem pa koj prideta blizo, in pitata mladiče. Kmalu se izgodnjajo in izpeljejo, ter se koscu s petjem zahvaljujejo za njegovo dobroto. Tudi naj manjši živalici rad dobro stori! 16. Razserdeni ovčar. Ovčar je po gori pasel ovce. Sedi na stermini neke pečine v senci pod jelko, in zadremlje, ternepre- 32 nehotna z glavo kima. Oven z zvoncem meni, da ga ovčar na boj kliče; postavi se torej nekaj korakov predenj, se zaleti, in ga buti z rogmi. Ovčar se zbudi in hudo razserden zagrabi ovna za roge, in ga verže čez skale v prepad. Ko ovce vidijo in slišijo, da je njihov oven v nižini, poskačejo druga za drugo za ov¬ nom v prepad, in se pobijajo po skalovji. Ovčar pa si od žalosti in jeze lase puli. Kroti svojo jezo! 17. Čebelnjak. Dva dečka igrata se na vertu, in prideta do čebelnjaka. Vertnik ju opominja, da naj čebel nikar ne motita, sicer bi ju opikale. Toda večji deček se še ne zmeni za to opominjevanje, in gre naravnost pred čebelnjak, kjer so čebele ven in notri letale. Na en¬ krat zaleti se mu več čebel v lase in v obraz, ter ga neusmiljeno pikajo. Vsa glava mu debelo oteče, in dolgo je terpel velike bolečine. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. 18. Netopir. Ptiči in čveteronogate živali so se vojskovali. Dolgo niso ne ti, ne uni zmagali ali izgubili vojske; sedaj premaga ta, sedaj una stranka. Netopir je bil pri tej vojski prav previden in moder. Kedar zma¬ gajo ptiči, veselo leta z njimi po zraku, in vsi se čudijo temu redkemu tovarišu. Če pa čveteronožci zma¬ gajo, lazi netopir z njimi po tleh, in se štuli med miši. Nazadnje pa se ptiči in čveteronožci pomire in sprijaznijo, in vidi se netopirjeva zvijača; prega¬ njajo ga ptiči in čveteronožci. Če je prišel k čvete- ronožcem, podile so ga mačke; če pa je prišel k ptičem, lovili so ga čuki in sove. Zatega voljo se sedaj boji belega dneva, samoten leta po noči, in nihče zanj ne mara, Z zvijačo se nikomur ne prikupiš. 33 19. Jelen in jazbec. Jelen je prehodil že mnogo dežela in se rado- val po zelenih tratah in poljanah, po senčnatih liva¬ dah in goščavah. Na svoji poti dobi jazbeca, ki je živel v prav pustem kraji, v temni luknji. Pravi mu: ^Neumnež, kako vendar moreš živeti v tej puščavi in v tej temni luknji? ali se nikamor ne upaš? čemu si tako bedast?" Jazbec mu pohlevno odgovori: ,,Obiraj me, kakor le hočeš, in zaničuj moje prebivališče! Moj kraj mi je mnogo ljubše, kakor vse tvoje trate in poljane, livade in goščave, zakaj ta kraj je moja domovina". Ne sramuj se svoje domovine! 20. Pozabljena obljuba. Kuže je po zimi zelo zmerzoval. Terdno sklene: Berž, ko mine zima, naredil si bodem kočo, in jo bodem dobro zadelal in s slamo in z mahom nastlal. Po zimi bodem hodil vanjo ležat, in nikoli več ne bodem premiral na mrazu. Poletje pride, in kuže se spomi¬ nja, kaj je po zimi obetal, da bode storil; toda vedno delo odlaša, in pravi: „Čemu bi mi bila gorka koča, sej mi je še v koži prevroče!" Zopet pride huda zima, in kuže zopet na mrazu prezebuje. Lenega tare nadloga. 21. Sava. Jaz, Sava, podobna sem čverstemu človeku. V otročjih letih sem samopašna; kot dekle sem živa, kot žena sem nagla in čversta; v starosti sem bolj počasna in tiha, pa rada dobrodelna. V začetku sve dve sestrici. Gornja Sava pridem iz pod Mangarta, ki se vijem in bijem ob belih skalah, ter se zaletavam iz kotov v kote; druga, Doljna Sava, imam prekrasni iz¬ vir, in napajam se v lepih bohinskih planinskih jezerih. Spisje. 3 34 Kot Savica padam čez tri sežnje visoke pečine, in se spreminjam v tisuč in tisuč drobnih, prašnatih kapljic, ter bobnim v votlino, da se daleč sliši na okrog. Na solncu imam krasno, biserno obleko. Vsak, kdor me vidi, me občuduje in hvali. Od tod pa hitim in šu¬ mim med kamenjem in pečovjem, kakor neporedni dečki, ki pridejo iz šole na prosto. Nad mesticem Radovljico pridevi Gornja in Doljna Sava vkup, se ob- jamevi in združivi v eno reko, Savo. Urna in de- reča sem, in rada spodrivam jezove, in jezna tergam zemljo. Poboljšam se pri božji poti mimo Šmarijne gore; Ljubljano pozdravljam na desno. Naprej sem precej široka, potem pa zopet ozka med skalovjem. Poljubujem kranjsko in štajersko zemljo. Potem pre¬ hajam na Hervatsko, v Granico, in mejim Turško od Avstrijskega do Belega grada, kjer se združujem z veličastno Donavo. Z menoj se združujejo: teržiška Bistrica, Kokra, Gameljščica, kamniška Bistrica, — Sora, litijska Reka, Kerka in Ljubljanica. 22. Vinska terta in krompir. Vinska terta nagne se k vinogradniku, in spre¬ govori, rekoč: »Človek, ali imaš med rastlinami večjo dobrotnico od mene?“ Vinogradnik pravi: »Kaj pa, da imam večjega dobrotnika, kakor si mi ti!“ „In kdo je ta?“ vpraša vinska terta. Vinogradnik odgo¬ vori: »Krompir mi je večji dobrotnik od tebe, kajti krompir mi daje potrebni živež, ti pa le prijetno kap¬ ljico, če imam drugega dovolj." Zapiši zgodbo od egiptovskega Jožefa! Napiši zgodbo od zveličarjevega rojstva! Napiši kako lepo povest, ki si jo bral ali slišal! Napiši po izgleda »Sava“ o kaki drogi znani reki! Napiši po izgledu »vinska terta in krompir 1 tudi o deinantu in premogu, o biseru in opeki, o zlatu in železu ! 35 Preberi naslednjo basen, in napisi jo po svoje : Na pustni večer so nek šeme plesale, Tud’ v kuh’nji posode po noči so vstale! Bi rade nekoliko se obernile, Za repo debelo se kaj veselile. — Upiba meh ogenj, da vse je svetlo, In šekec pa mačka zagodeta jo! Lopar in pa krevlja se berž spodrasita, Okoli ognjišča se kar zavertita; Za njima jo stopi omelo kosmato, In suče za sabo železno lopato. Vsi piskri in lonci se tud’ ožive, S kozami in skledami se zaverte. Za celo versto jo še kotel pobere, Udarja z nogami, in uka, se dere. Še peč poderncuje, ko rajanje sliši, Da vse se kadi in razlega po hiši. Veselje narašča se v prek in vse čez, Na svatbi bogati je komaj tak ples. Le v skledniku skleda je s skledico malo, Ki mirno še gledate v družbo zagnalo; Pa rajanje mika tud’ skledico belo, Želi se združiti z druhal’jo veselo. Le mati ji brani, da b’ med-njo ne šla, Da bi od posode kaj černa ne b’la. Pa skledica mala ni mater slušala, Se tudi v druhal je veselo zagnala; Alj revca se dolgo na plesu ne vede, Obleko si umaže, v zadrege zaplete. Vsa umazana, černa nazaj se boji, Da mater ni vbogala — vest jo mori. 3 * Preberi to-le pesmico , in napiši jo prosto Deček v vertu se sprehaja, Ogleduje cvetke svoje, Radovaje pesmi poje, Vživa zlate dneve maja, Cvetke terga, vence vije; Od vročine, nabiranja Zmaga trudna moč ga spanja; V cvetji sladko si počije. In mladeneč v zlatem krilu Se iz cvetja mu prikaže, Gleda cvetke mnoge baže, Reče to mu k poslovilu: »V vencu tem se pogrešuje Cvetka ena še slovita V sred’ vijolic klije skrita, Ki »modrost« se imenuje. To poišči cvetko drago, V eni le cvete pomladi, Seznaniti z njo se vadi, Ta donaša cvetje blago!« Urno deček če skočiti Gledat, kje je cvetka mila, Sanja pa ga je zbudila, Cvetke mu ne da dobiti. Deček sanjo to prevdarja, Spazi zlati nauk kmali, Po modrosti, cvetki zali Se nevtrudeno ukvarja. m Drugi del« Listi ali pisma. I. Sploh. 1. Kaj je list ali pismo, in kako naj se piše. List ali pismo je pogovor s človekom, ki ni pričujoč. Kdor pismo piše, mora misliti, da se res¬ nično pogovarja s tistim, kteremu piše. List je tedaj namestnik ustnega govora. Akoravno mora list z ustnim govorom enako kiti, je vender treba, da se besede, ki se napišejo, bolj na tanko izbirajo, lepše sestavljajo, in da se vse bolje vreduje, kakor pri navadnem ustnem pogovoru; zakaj, kar je pisano, ostane. List se mora tedaj pisati: 1. lahko razumljivo in po domače. Pred vsem drugim mora pisavec saj toliko pisati znati, da se njegovo pisanje lahko bere. Prizadjati si mora, da je tudi vse po slovnici in pravopisu, to je, prav pisano. Vse se mora poredoma postaviti. O reči, o kteri se piše, more se povedati od konca do kraja; potem piše se še le o drugi. 2. Pisati se mora spodobno; prijateljem in znan¬ cem drugače, kakor tujim in neznanim; kaj žalost¬ nega drugače, kakor kaj veselega i. t. d. 38 3. Pisati se mora priljudno, to je, da se iz pisma vidi, da spoštujemo človeka, kteremu pišemo. Posebno se mora vikšim spoštljivo pisati. 4. Pisati se mora pošteno in pametno, to je, tako, da bi se ne bali pisma vsakemu poštenemu člo¬ veku pokazati. Vse, kar ni varno povedati, se mora zamolčati. V jezi ali preveliki žalosti naj se precej ne piše. Pisati se mora vselej z dobrim in mirnim sercem. 2 . Naslovi. V listu ljudi vikamo ali tikamo. Gospodo, tuje in stare ljudi vikamo; prijatelje in znance pa naj raji tikamo. Koga onikati ni navada. Kedar koga posebno spoštujemo, mu k pravemu imenu še kako častno besedico pridenemo, in to je naslov. Cesarju pravimo: Presvetli cesar! knezu ali vojvodu pravimo: Svetli knez, svetli vojvoda! papežu pravimo: Sveti oče! škofu pravimo: Prečastiti škof! Uradom se pristavlja: slavni, n. pr.: Slavno ministerstvo 1 Slavna deželna vlada! Slavni deželni odbor! Slavni deželni šolski svet! Slavna okrajna gosposka (okrajno glavarstvo)! Slavni okrajni šolski svet! Slavna sodnija! Slavna županija i. t. d. Za vse druge stanove veljd naslov: častiti n. pr.: častiti gospod fajmošter! Častiti gospod uradnik! Častiti gospod učitelj! Častiti gospod zdravnik! Častita gospa učiteljica i. t. d. Prijateljem se pristavlja: ljubi, ljubeznjivi, dragi, priserčni i. t. d. 39 3. Vnanja oblika listov* Kedar mislimo h komu iti, se čedno in spodobno oblečemo. Kedar pa komu pišemo, ga z listom obi- šemo. Pismo mora biti torej tudi čedno napravljeno. To je: 1. Pisati moramo s černo in ne pregosto tinto. Papir za list mora biti lepo bel, tenak, pa tudi ne tak, da bi tinto puščal. Navadno pišemo na pol pole; ako pa komu vikšemu pišemo, moramo pisati na celo polo. 2. Naj se piše čedno in razločno, da se lahko bere in razumeva. Čerke in besede se ne smejo za- mazovati ali izbrisovati. 3. Pod verhom se pusti dva ali tri perste pro¬ stora, in v sredo se zapiše naj pred nagovor ali na¬ slov. Potem se pusti zopet kaka dva persta prostora, in potlej se začne list, in se piše tako, da na levi strani tudi skozi in skozi malo praznega prostora ostaja. 4. Na koncu lista se pusti zopet ena versta prazna, in spodaj pride podpis, to je, ime tega, ki piše. Podpiše se kerstno ime in priimek. Kedar bi nas tisti, komur pišemo, še dobro ne poznal, moramo k svojemu imenu še pristaviti stan, rokodelstvo, službo i. t. d. 5. Podpisu nasproti se zapiše kraj, dan, me¬ sec in leto. 6. Ko je list spisan, se lepo in čedno zloži in zapečati. Namesto svojega pečatnika drugega, ali pa še celo kak denar ali kaj drugega na list pritis¬ niti, ni lepo in tudi ne varno, zato ker bi ga lahko kdo odpečatil, bral in zopet zapečatil. 40 List z zavitkom je taki-le: List brez zavitka: 7. Da se ve, komu naj se list pošlje, mora se zunaj napis narediti. V napis se postavi imč, pri¬ imek, in če je treba, tudi hišno ali domače ime, in sicer z naslovom, ali, kakor že sedaj nekteri pišejo, tudi brez naslova; pridene se še stan, in poslednjič spodaj na desno stran kraj tistega, ki se mu list pošilja. Ako gre list v bolj neznan kraj, mora se spo¬ daj na levi strani zapisati tudi bližnja pošta, in če gre v kako mesto, tudi ulice, hišna številka, ali še celo nadstropje in izba. 41 Napis mora biti vselej zelo natanjčen in razlo¬ čen. Kedar kdo ne ve, kako bi bilo bolj prav, naj se zavoljo tega pri bolj skušenih pisalcih posvetuje. Ce je napis slabo narejen, list ne pride do name¬ njenega kraja. Ako se v listu pošiljajo denarji, se mora tudi zunaj na list zapisati, koliko denarja, in kakošen denar je v listu. Nespametno bi pa bilo, ko bi kdo hotel skrivaj denarje v list vtakniti in jih po pošti poši¬ ljati, da bi bilo potem manj poštnine plačati. Vse to se v listu lahko ošlata, in denarji zapadejo; in če se taki list izgubi, pošta tudi denarja ne poverne. Denarni list se petkrat zapečati, in se na pe¬ čatni strani zunaj tudi zapiše ime tistega, ki ga po¬ šilja, tako-le: Tudi v nezapečatenem listu se denar oddaja na pošto. Tu denar prešteje poštni uradnik, zapečati list enkrat (na sredi) s poštnim in štirikrat s poši- Ijalčevem pečatnikom, in pošta je odgovorna za pre¬ vzeti denar. Tudi po poštnih nakaznicah se denar, še ga ni čez 100 gold., pošilja, t. j. denar se na po¬ šti vloži, in pošta ga izplača prejemniku. To pa se more zgoditi le v deželah našega cesarstva. Poštnina za liste plačuje se z znamko ali marko, in sicer pri navadnih listih z znamko za 5, pri težjih in drugih nenavadnih pa po 10 in več krajcarjev. 42 Napis se tako-le nareja: (fej/toc/ &ba$c,c, 'zeo v- (fOF&Cf,. V dolgih ulicah, h. št. 135, v 1. nadstropji. (fO-i/ioc/ ^Traven, zfafar v .S^raJ^aru. V Slonovih ulicah, hiš. št. 112. V pismu so: 3 bankovci po 100 gl. 300 gl. 5 „ „10 „ 50 „ vkup 350 gl. av. volj. 43 Ufiiance H&etfevec, /ia c/amace ^M/tczč, /imel v v mi¬ na Notranjskem. II. Posebej. Kedar se s kom pogovarjamo, govorimo in pri¬ povedujemo sedaj to, sedaj uno reč. Ravno tako se nam godi, kedar komu list pišemo. Sedaj je treba komu kaj naznanjati, sedaj kterega kaj prositi, opo¬ minjati, svariti, tolažiti i. t. d. Listi so tedaj mnogi. Naj bolj navadni listi so: 1. sporočilni ali naznanilni listi, 2. prosilni listi, 3. zahvalni listi, 4. voščilni listi, 5. milovalni ali tolažilni listi, 6. povabilni listi, 7. posvetovalni listi, 8. opominjalni listi, 9. izgovarjalni in opravičevalni listi, 10. odgovorni listi. 1. Sporočilni ali naznanilni listi. Mali učenec piše svojemu prijatelju pervo pismo. ?cem de že e z ^,/ave no/iedova/e. t Precep dem že na/eda/. J/aned do nam nož ^,ce/e eece/e^, re//, e/a /e= e/emo dec/oe/ /eea/e /od/e a/e jedrna /ee^ dova/e, en de nam že /evecZa/e, /y de /ed/e en /a/o de/e,o/e. -//er-ve /d/, /e j/a /edeme, /od/em /e/e, ^/ee/e mo/ /Jance. /Jem, o/a de d/a/e /e* d*em; /rodim /e, /ide me /ae/o /e, en /eove/, me, /ar /rav ne /edem, o/a de navao/em /oe^,oe/ida/e. JJeeS/ra/ /e /o~ 45 v Jo& aceme en /a£o fe fo /ia fo; Aa ne tfee/t &i(/, ce narobe /levem. jjoc/c mg/ /ire/aA/^, /a/ier- jem čuc/efaz fog/ z veti Le VS^ačfa ne . . . -Janez, Tonin Janezu sporoča o pervih pomladnih Hvalicah, Priserčni m oj Janez! Včeraj sem bil z očetom na polji, in ne morem ti povedati, koliko sem že videl živalic, ki se ra- dujejo vesele pomladi. Videl sem čmerlja, ki je gre¬ bel luknjo v topla tla in si narejal gnjezdo. Videl sem svitlega hrošča, berzeca, kako je bežal in se čez glavo prekucoval, ker se še ni navadil dobro hoditi po novi zemlji. Videl sem mravlje, kako urno že tekajo in nanašajo raznih drobnin, pezdirja, semen, lesovine, da si napravljajo mravljišče in v njem nove hiše, ulioe in ceste. Povem ti, ljubi moj, da sedaj je naj lepši čas, da opazujemo stvari, ki nam jih kaže modri stvarnik. Pojdi tudi ti večkrat pod milo nebo, in veseli se s svojim prijateljem Tončetom. V Ljubljani . . . Prijatelj prijatelju popisuje kerta. Ljubi prijatelj! Spominjaš se še, kako se je uni dan sosed jezil nad kertom, da mu po vertu rije in škodo dela. Tudi jaz sem bil na kerta hud, in sem ga že večkrat šel na vert čakat, da sem ga z motiko mahnil, ko je na 46 verh priril. Danes pa so nam naš učitelj v šoli pra¬ vili, da je kert prav nedolžna in še celo koristna ži¬ val. Kert je sesalec, je navadno čem, in ima ka¬ kor žamet lepo gladko kožo. Oči ima prav drobne in v koži skrite, da jim perst ne škoduje. Nos ima prav tenak, in na koncu nosa ima gibljiv rilček. Iz med vseh sesalcev je kert edini, ki se živi pod zem¬ ljo, in ne je, kakor ljudje mislijo, korenstva in rast¬ linstva. Njegov živež so červi, kteri podjedajo rast¬ line, in delajo škodo. In ravno zavoljo tega, ker kert gre za škodljivimi merfesi, je dobrotnik, ne pa škod¬ ljivec na vertih in travnikih, in tedaj ni prav, da ga lovimo in preganjamo. Kupec persti, ki jo kert na¬ rije, naj se razgrabi po travi, in tako ne škoduje ne kert in ne kertina. Ljubi prijatelj, povej to o kertu tudi svojim so¬ sedom ! Z Bogom! Tvoj prijatelj Jurij. V Smledniku . . . Učenec piše svojemu prijatelju, in mu pripoveduje, kako so se učenci in učenke ss učiteljem issprehajali. Dragi prijatelji Včeraj smo šli z našim ljubim učiteljem pervi- krat pod milo nebo. Zjutraj ob 8 uri zbrali smo se v šoli; potem smo se pred šolo uverstili. Dečki imeli smo telovadbine palice, in smo šli naprej, deklice pa so se verstile za nami. Učitelj so nam ukazovali: „Pozor! — Naprej! — Stopaj: 1, 2, 1, 21“ Potem zopet: „Stoj! — Desno nazaj! — Palico v tla! — Palico z rok: 1, 2, 3! — Naprej! — Na desno! — Na levo! — Stopnjo menjaj!“ i, t. d. Dalje zapeli smo lepo pesem: „Hitimo pomladi na proti!“*) in pridemo verh malega hribca za vasjo. Tu se usto- *) Glej letopis Slov. Matice 1. 1871., str. 816. 47 pimo v kolo, dečki vkup, deklice vkup, in zapojemo pesem: „Zlati čas“. Združeno petje razlegalo se je po hribu in dolu, in delavci na polji so postajali in poslušali. Učitelj so nam potem kazali obzorje in štiri strani neba; mi pa smo po nebnih stranih za¬ znamovali vsak svoj domači kraj; potem pa še druge znane kraje, vode in hribe. Ker smo vse lepo pove¬ dali, zapeli smo še pesem: „Visoko verh planin sto¬ jim". Potem se nekaj časa razidemo, dečki na desno, deklice na levo. Dečki so naredili skakalnico, in so skakali, deklice pa so nabirale cvetice, in so jih popiso¬ vale. Na zadnje se zberemo in odpravimo proti domov. Po poti peli smo pesem: „Mati lepa, mlada mati". Ko pridemo pred šolo, učitelj ukažejo: „Stoj! — Daj palico!" in ko zložimo palice, zahvalimo se gospodu učitelju, da so nas tako lepo vodili. Z vo¬ ščili: „Z Bogom! Srečno!" šli smo vsak-sebi. Povem ti, ljubi moj, da je bil ta dopoldne eden naj lepših, ki jih je doživel tvoj prijatelj M a t e j. V Ljubnem . . . Učenka svoji prijateljici popisuje svilo. Ljuba prijateljica! Ali si že kterikrat mislila, iz česa je tvoja mehka ruta za vrat in tvoj lepi trak, ki ga v lase vpletaš? Glej, to je iz svile. Naša ljuba učenicaso nam danes pripovedovali, kje in kako se svila dobiva in dela. čudila se boš, če ti povem, da svila je iz vode, zraka in zemlje, in prav res je tako. Ali po¬ znaš malo murbino zernice v sladki jagodi? To zer- nice pride v zemljo, kali in raste, serka svoj živež iz vode, zraka in zemlje, ter doraste čversto drevesce. Na murbino vejico pride zernice, metuljevo jajčice, manjše od pšena. Solnce ga greje, in mehki sok v njem spremeni ga v majčkino gosenico. Časoma ta 48 gosenica zleze na mlado in mehko peresce, ga po¬ žrešno uživa, hitro raste, in se štirikrat preobleče ali levi. Navadno doraste v štirih tednih. Dorasla go¬ senica je 2Va palca dolga, gola, bela, in ima na pred¬ zadnjem členu rožiček. Zdajci se začne zapredati. Ko se z nekolikimi nitimi pripne med veje, slamo i. t. d., zamota se v gost, dolg zapredek (kokon). Vnanja preja tega klopčička je iz debelih sesukanih niti; precej spodaj pa se odloči tanka nitka, ki je kakih 900—1000 čevljev dolga, in da naj lepšo svilo. Sprede se več nitek vkup v močno nit in zvije v štrene, ktere potem barvajo, ter delajo iz njih draga svilnata oblačila, lepe rute, pisane trake i. dr. Tako se tedaj svila napravlja iz gosenčnega svilnatega soka, sok iz murbinega perja, perje pa iz zemlje, zraka in vode; torej je draga svila iz zemlje, zraka in vode s pomočjo dveh zernic, namreč murbinega semena in metuljevega jajčika. Toliko sem si zapomnila o svili. Piši tudi tikaj svoji prijateljici Heleni. V Škofji Loki . . . Jane* piše svojemu prijatelju Mihevu is Bleda, kamor je sel s očetom. Priserčni moj Mihec! Vselej, kedar sem slišal in bral o lepem bled- skem kraji, sem mislil: Oj, ko bi bil vendar jaz kte- rikrat v tem kraji! Sedaj so se mi spolnile te želje. V Bledu sem z očetom, in občudujem, kakor pravijo, naj lepši biser kranjske dežele. Ker vem, da bi tudi ti rad kaj več zvedel o tem lepem kraji, ti ga nekoliko popišem. Bled je v gornji gorenjski strani, ne daleč od železniške postaje v Lescah, v kotu, kjer se stekati bohinska in dolinska Sava. V dolini med obraščenimi hribi in griči je bledsko jezero, in za njim se dvigajo gora za goro do sivega Triglava. 49 Jezero je podolgasto okroglo, in meri od juga proti severu čez 2500 stopinj; široko pa je čez 1000 sto¬ pinj. Okoli in okoli jezera potrebuje se 7500 sto¬ pinj. Globoko je naj bolj 10 sežnjev. V južni strani šterli iz jezera sterma skala, ki ima na temenu zeleni venec prekrasnega bledskega otoka. Okoli jezera so lepe vasi, tu pa tam tudi s krasnimi gosposkimi hi¬ šami in verti. Ob severnem bregu so lepe naprave za goste, med kterimi so Toplice naj lepše poslopje, v kterih so kopališča z 20 stopinj gorkote po Reau- merju. Osredek bledskega jezera je podolgato okrogel. Iz jezera peljejo do verha dvojne stopnjice, ene na vzhodni, druge pa na zahodni strani. Perve štejejo 98, druge pa 76 stopinj iz obrezanega peškovca. Verh otoka je lepa ravan, kjer sta dve hiši in pre¬ lepa romarska cerkev matere božje. Nad vasjo nav- pik iz jezera na desni strani moli visoka skala, na kteri je grad, s kterega se vidi vsa krasna okolica v naj lepši zbirki. Človeku topi se serce v sladkih ču¬ tih, ko ogleduje te prelepe kraje. Kedar pridem domov, povedal bodem ti še več o tem kraji, ki ga po pra¬ vici imenujejo „podobo raja 11 . Serčno te pozdravlja tvoj prijatelj V Bledu . . . Janez. Blažek Francetu pripoveduje, kuj je strah- Preljubi France! Ko sva šla zadnjič zvečer iz mlina domdv, si re¬ kel, da te je strah. Tudi mene je bila groza, in si nisem upal odpreti oči, da bi kaj strašnega ne videl. Povem pa ti, da me sedaj kar nič več ni strah, od¬ kar so nam naš učitelj v šoli povedali, kaj je strah in kaj nas po noči straši. Tako-le so pripovedovali: Lahkovernega človeka po noči vsaka reč straši. Kar le vidi in sliši, se mu vse zdi drugače, kakor je v resnici, ter se trese pred strahom, ki si ga sam dela. Spisje. 4 50 V resnici pa je vsaka reč po noči taka, kakor je po dnevu. Germovje stoji po noči tam in tako, kjer in kakor stoji po dnevu, in drevesa in štorovi so po noči ravno taki, kakor po dnevu. Vendar pa se nam po noči germovje, drevesa in štorovi drugači vidijo zato, ker imajo po noči zavoljo premale svetlobe vse reči drugačen obraz. Pametnega človeka ni nikoli strah; ako se mu kaka stvar čudna zdi, gre do nje, in se na tanko prepriča, da je taka, kakoršna je v resnici. Ljudski pregovor prav pove, ko pravi: „Strah je v sredi votel, okoli kraja ga pa nič ni“. Ljubi France, upam, da bodeš sedaj vedel in mi verjel, kaj je strah, in da se ga ne bodeš bal, kakor se ga ne boji tudi tvoj prijatelj V Cernem Verhu ... Blažek. Sin pove svojim staršem, da bode ie učilna leta dostal. Ljubi starši! Danes vam nekaj veselega pišem. Minola so štiri leta, kar sem zapustil dom in šel v mesto se rokodelstva učit. Ker učilnega plačila niste mogli odrajtovati, ste se pogodili, da se bodem pet let učil. Pretečeno nedeljo so me pa oče mojster poklicali in mi djali, da mi bodo eno leto odpustili zato, ker jim že precej pomagam delati. Prihodno nedeljo me bodo uka oprostili in me imeli za pomočnika. Ne morem vam povedati, ljubi starši, kako zelo sem bil tega vesel! Od nedelje naprej bodem torej že nehal učenec biti. Gotovo vas bode, dragi moji, ta novica zelo razveselila. Dobro se mi zdi, da sem že dokon¬ čal težavno učenje; še bolj me pa veseli, da bodem sedaj že kaj zaslužil, in tudi vam kaj pomagal. Vno¬ vič se vam prav lepo zahvaljujem, da ste me dali učiti, in da ste tako lepo za me skerbeli. Vedno bodem vam hvaležni sin V Kretnji . . . Nace. 51 Sin piše staršem, in pove, kako se mu pri vojakih godi. Priserčni starši! Ker vem, da zmiraj za me skerbite in že težko od mene kakega lista pričakujete, vam tedaj precej, ko mi je mogoče, pišem in povem, da sem sedaj v Terstu, in da se mi, hvala Bogu, še dosti dobro godi. Terst je veliko in lepo primorsko mesto in pervo tergovsko pristanišče avstrijskega cesarstva. Tergovstvo in boga¬ stvo je tu doma. Ljudi se tu vidi iz med raznih na¬ rodov. Tu vidiš Slovenca, tam Nemca, ondi Laha, Gerka, Turka, Serba, Juda i. t. d. Govori se naj več po laški, pa tudi po slovenski in nemški. Navadil sem se že tudi jaz nekoliko laškega jezika. Moji vikši me imajo radi; jaz jih pa tudi po vsi moči lepo spoštujem in rad ubogam. Vsaki dan pa mislim tudi na vas in ljube brate in sestre doma. Nikoli, ko bi še tako daleč prišel, ne bodem pozabil vas in svojega ljubega doma, Upam, da tudi vi ne bote nikoli mene pozabili. Prosim vas, pišite mi kmalu kaj, ali ste še zdravi, in če je kaj drugega novega. V ptujem kraji se pač človeku dobro zdi, ako zvč kaj od svojih. Vse skupaj lepo pozdravljam. Bodite srečni in veseli; jaz sem neprenehoma vaš pokorni sin V Terstu . . . France. Prijatelj piše prijatelju, da mu je toča polje pobila. Dragi prijatelj! Pretečeni četertek je bil za me in za ves naš kraj žalosten in nesrečen dan. Opoldne se je vroče solnce skrilo in nebo naglo pooblačilo, ter jelo ger- ffieti. Naenkrat prihrumi čez goro hud vihar. Toča se vsuje in rožlja, da je bilo groza in strah. Vse, kar je bilo zelenega, nam je potolkla in neznano ve¬ liko škode naredila. Vse polje je razdjano. Oj, 4 * 62 dragi prijatelj, kaj maraš, ko imaš še lepo polje! človek, kedar kaj ima, ne vč in se ne spominja, da ima; kedar pa zgubi, čuti še le prav živo, kako hudo je, če je nesrečen. To sem ti naznanil, da bodeš vedel, kako kmalu ena nesrečna ura podere vse upanje ubogega kmeta. Z Bogom! Tvoj odkritoserčni prijatelj V Ratečah . . . Gašper Lipič. Sestra piše sestri, da so mati zboleli. Ljuba sestra! Ko si danes teden za nekoliko dni k naši pre¬ mili gospej tetki v Ljubljano odhajala, sem serčno želela, da bi se ti pri njih ravno tako dobro imela, kakor jaz lani; ali človek obrača, Bog pa oberne. Nekaj žalostnega ti moram poročiti; vendar se nikar preveč ne prestraši. Naša ljuba mati so nam zbo¬ leli. — V nedeljo iz cerkve prišedšim je jelo slabeti, in kmalu so se mogli vleči. Zdravnik je sicer rekel, da bolezen še ni zelo nevarna, pa bi bila vendar ne¬ varna, če jim kmalu ne odleže. Pridi, ljuba sestra, kakor hitro moreš! Bolna mati te bodo gotovo radi videli, in jim bode morda to še k zdravju pomagalo. Serčno te pozdravljam in v duhu objamem, gospej tetki pa roko poljubim, ter te težko pričakujem. Pridi in potolaži svojo žalostno sestro V Kostanjevici . . . Antiko. List, v kterem o tej ali uni reči komu kaj spo¬ ročamo, pripovedujemo ali naznanjamo, imenujejo se sporočilni list. Pri sporočilnem listu mora se: 1. pomisliti in preudariti, kaj je treba, in kaj se sme komu sporočati. 53 2. Treba je pomisliti, kako bi se vse to kratko in razločno sporočilo. 3. O bolj važnih stvareh naj se bolj na tanko govori, kakor o navadnih in manj zanimivih. Sporočaj prijatelju, da so lastovice že prišle, in povej, kako letajo in delajo gnjezda! Popiši prijatelju kunca ali domačega zajca! Popiši prijatelju veselo tergatev! Popiši prijatelju, kako o božiču koledniki koledvajo. Popiši prijatelju, kako so kres kurili. Povej prijatelju, kaka je postojinska jama, kakšno je cerkniško jezero, kakošno je jadransko morje! Razloži prijatelju, kaj so vraže! Povej staršem, kako se učiš in napreduješ v šoli! Piši prijatelju, kako je tč pa tam gorelo! Povej prijatelju, da je vaji prijatelj umeri. 2 . Prosilni listi. Neki učenec prosi svojega prijatelja, da bi mu novo knjigo posodil. Priserčni prijatelj! Ko sem bil zadnjič pri tebi, si mi lanski tečaj »Verteca 11 kazal. Veliko lepega sem v njem videl. Ali bi ti pač hotel tako dober biti, da bi mi ta ča¬ sopis za kaka dva ali tri dni posodil, da bi ga nekoliko pregledal in bral? Lepo te prosim, stori mi to; sej veš, da kaj lepega vselej rad vidim in berem. Nikar se ne boj, da bi ti ga kaj poškodoval; vem, kako se mora tuje blago varovati. Kedar bodem jaz kaj ta¬ kega imel, ti bodem tudi vselej rad posodil, sej sem vedno tvoj zvesti prijatelj Aleš VertniJc. V Borovljah . . . 54 Bral prosi sestro, da bi razžaljenega očeta potolažila. Ljuba sestra! Veš, kako sem zadnjič našega ljubega očeta razžalil. Zelo mi je bilo že zavoljo tega žal, in zelo sem se že kesal. Pred ne bodem vesel in dobre volje, in tudi domov si ne upam, dokler ne bodem zvedel, da so mi oče odpustili. Ljuba sestra! prav lepo te prosim, da bi očeta za me prosila, da bi mi odpustili. Ti jih še nikoli nisi žalila; radi te imajo, zato bodo tudi tvojo prošnjo poslušali in tudi usli¬ šali. Reci jim, da mi je zelo zelo žal, da sem jih razžalil. Obljubi in odgovori, ljuba sestra, vse v mo¬ jem imenu. Vse rad storim, da mi le še odpuste. Bodi mi dobra, ljuba moja, in stori mi to. Kedar boš tako srečna, da boš razžaljenje poravnala, te pro¬ sim, da mi precej pišeš; sej veš, kako težko bom ča¬ kal odgovora, ker zopet bi bil rad očetov dober sin in tvoj ljubi brat V Celji ... Andrej. Učenec prosi očeta potrebnega denarja. Ljubi oče! Težko mi dene, da morate zmiraj toliko denarja za me izdajati. Rad bi sam kaj prislužil; pa sedaj še ne morem; torej ni drugače mogoče, kakor da vi, dragi moj oče, za me plačujete. Ko bi vi za me ne skerbeli, slabo bi se mi godilo. Sedaj smo začeli drugo polovico šolskega leta, in treba mi bode zopet nekaj novih knjig in pisalnega in risarskega orodja. Prav lepo vas tedaj prosim, pošljite mi zopet nekaj denarja, da se bom mogel s potrebnim preskerbeti in dalje učiti. Sedaj, ko je ravno sejm, mi denar lahko po kakem domačem človeku pošljete, če pa sami utegnete k meni priti, me bo pa še naj bolj veselilo. Vse, kar mi boste dali, bodem dobro obračal, in se zrni- 55 raj pridno učil, da se ne boste nikoli kesali, da ste toliko za me izdajali. Lepo pozdravljam vas, ljubo mater, brate in sestre, ter sem vaš pokorni sin V Ljubljani . . . Janez. Učenec v mestu prosi svojega gospoda fajmoštra na kmetih , da bi mu naredili uboino spričalo. častiti gospod fajmošter! Poznam vaše blago serce, zatorej se prederz- nem, in vas nekaj prav ponižno prosim. Naš gospod šolski ravnatelj so nam naznanili, da je sedaj več ustanov za uboge učence razpisanih. Prosilci pa mo¬ rajo z ubožnim spričalom dokazati, da so res ubožni. Tudi jaz bi rad prosil, da bi se mi eden teh milodarov podelil; zakaj znano in gotovo je, da imajo moji ljubi starši le malo premoženja, s kterim se težko živč, in meni še potrebnih reči za šolo preskerbovati ne morejo. Prosim vas tedaj prav pohlevno, da bi mi kmalu to spričalo blagovoljno naredili in ga mojemu očetu izročili, da mi ga še ob pravem času pošljejo. Terdno se zanašam na znano dobroto vašega blagega serca, in zvesto pričakujem, da boste mojo po¬ nižno prošnjo milostljivo uslišali. Zraven pa tudi terdno obetam, da se bodem vedno lepo vedel in pridno učil, da bodem vedno vaš hvaležni in pokorni služabnik Jože Stojan, učenec druge latinske šole. V Novem mestu . . . Učenec prosi svojega součenca, da bi mu nalogo pre¬ bral in popravil. Ljubi moj Tine! Včeraj so nam naš učitelj naročili, da naj doma popišemo lan in ta spis pri prihodnem spisnem po- 56 duku v šolo prinesemo. Vem, da ti dokaj bolje spi- suješ, kakor jaz, zato te lepo prosim, preberi in po¬ pravi moj spis, in mi ga pošlji, da ga še enkrat lepo prepišem. Rad bi ga brez pogreška spisal. Tako-le sem pisal: Lan. Lan ima tanko korenino, 1—2 čevlja visoko in le pri verhu nekoliko vejnato steblo. Listi so goli, cveti stoje verh stebla, in so višnjevi; plod je pa obla glavica, ki ima rujavo seme v sebi. Lan se po¬ nije, predno so glavice popolnoma zrele, potem se razgerne, godi, vzdigne, suši in s terlico otare. Pre¬ divo se omika in sprede. Iz preje tkalec tke platno. Iz lanenega semena delajo laneno olje; ostanki so za pitanje živine. S setvijo lanu, s prejo in s tkanjem platna peča se mnogo ljudi. Lan je neizrečeno ko¬ ristna rastlina. Nadjam se, da bodeš mojo prošnjo uslišal. Rad bodem popravil, kakor mi bodeš zaznamoval, in prav hvaležen ti bode za to dobroto tvoj zvesti prijatelj V Kameniku . . . Šimen. Kmetovalec prosi svojega prijatelja , da bi mu nekaj žita %a seme posodil. Ljubi prijatelj! Poznam te, da si dober in da dobro rad storiš; zato tudi upam, da mi tega, česar te bodem prosil, ne bodeš odrekel. Znano ti je, da smo letos na na¬ šem polji kaj slabo in malo pridelali, in da sterne- nega žita celo nič nismo dobili. Pri vas je bila ven¬ dar veliko boljša letina in boljši pridelki. Prišel je čas, da bo treba sejati, in nimam žita, da bi ga sejal. Prav lepo te prosim, dragi moj To¬ maž, bodi mi tako dober, posodi mi za letos kakih osem mernikov pšenice, da bom vendar mogal vse njive obsejati. Pošlji mi jo še ta teden po vozniku Jernejcu, ki večkrat v naše kraje pride. 67 Drugo leto, ako Bog da, ti jo bodem z obilno mero hvaležno vernih Ako bi ti kterikrat potreboval kaj, s čimur bi ti mogel jaz postreči, bodem ti to z naj večjim veseljem storil. Vedno bodem tvoj hvaležni F Hrastji . . . Aleš Pegam. Nekdo prosi denarja na posodo. Častiti gospod! Ravno sedaj sem se lotil majhne kupčije. Da bi jo pa boljše zastavil, treba mi je nekaj denarja. Ne bodite hudi, da se prederznem v tej sili vam, častiti gospod, pisati in vas prašati: ali bi mi ne mogli 200 gold. za eno leto posoditi? Upam, da mi bote to storili, ker vas dobro poznam, da ste dober in prijazen mož, ki s svojim premoženjem do¬ brotljivo obračate in bližnjemu radi pomagate. Ako bote tako dobri, da mi posodite ta denar, prosim, pošljite mi ga kmalu, in povejte, če zahtevate dolžno pismo ali kako drugo poterdilo. Rad bodem storil, kakor bote naročili. Da ta moja prošnja ne bode zastonj, terdno se zanašam, in sem vam udani služabnik F Starem, tergu . . . Anton Kos. Dolžnik 'prosi, da bi posodnik se nekaj časa poterpel. Častiti gospod! V dolžnem pismu, ki sem ga vam dal, sem obljubil, da vam bodem konec tega meseca dolg pla¬ čal. Ker pa mi ravno sedaj kupčija dobro kaže, bi Prav težko uterpel denar. Ako bi vam hotel sedaj denar verniti, bi ga mogel zopet drugej na posodo vzeti. Prosim vas tedaj, dobrotljivi gospod, da bi me hoteli če pet tednov čakati. Do tistega časa bodem 58 pa kupljenega blaga že toliko prodal, da mi bo lahko dolžno pismo rešiti. Ker sem prepričan, da ste mi vedno radi pomagali in dobro želeli, vem, da mi tudi te prošnje ne bote odrekli. Vam udani služabnik V Ribnici ... Jože Ribnik. List, v kterem koga kaj prosimo, imenuje se prosilni list. Ker take liste le v svoj lastni dobiček pišemo, si moramo prizadevati, da jih tako pišemo, da se naša prošnja usliši in spolni. Pisati se mora: 1. zakaj da si upamo koga kaj prositi, in za¬ kaj da imamo upanje, da bodemo uslišani; 2. prositi se mora lepo, ponižno in kratko; 3. obljubiti se mora, da se bode prejeta do¬ brota hvaležno vračala. Prosi prijatelja, da ti pove, kako se dobro černilo za pi¬ sanje naredi. Prosi prijatelja, da ti pove, kako se napravi zbirka po¬ sušenih rastlin ali herbarij. Prosi prijatelja, da ti pove , kako se love in shranujejo kebri in metulji. Deklica prosi svojo prijateljico, da ji povd, kako naj bolje ravni s perilom. Deček prosi tergovca, da bi ga po dokončanem šolanji vzel v uk v prodajalnico. Tvoj prijatelj gre v mesto na sejmj prosi ga, da bi ti nakupil reči, ktere mu našteješ ! Prosi prijatelja, da bi ti razložil novo mero! Piši zdravniku, in ga prosi, da naj pride na dom, ker so oče (ali kdo drugi) hudo zboleli. Prosi svojega učitelja, da bi ti dal šolsko spričalo ali izpustnico.' Prosi kakega znanega premožnega gospoda, da bi ti z denarji pomagal, da bi šel v kako posebno (v kmetijsko, vinorejsko ali živinozdravniško) šolo! 3. Zahvalni listi. Učenec pošlje svojemu prijatelju posojeno knjigo , in se mu za njo lepo zahvaljuje. Dragi prijatelj! Tukaj ti pošiljam posojeno knjigo. Veselo sem jo prebiral in pregledoval. Prav lepa in kratkočasna je. Veliko potrebnega in dobrega sem se iz nje na¬ učil. Prav lepo se ti zahvaljujem, da si mi jo poso¬ dil. Vselej me zelo veseli, če dobim kako lepo knjigo, in ne mirujem pred, da jo preberem. Tako veselje imel sem tudi s tvojo knjigo. Povem ti, da še ni¬ sem imel tako lepe, podučile in zabavne knjige. Prav zelo si mi ustregel z njo. Tukaj ti pošiljam zapisnik vseh mojih knjig; ako ti je ktera iz med teh všeč, mi kar piši; prav rad ti vsako posodim. Ver¬ jemi, da sem tvoj hvaležni prijatelj V Bistrici . . . Janez. Sin se staršem zahvaljuje za poslane denarje. Ljubeznjivi starši! Veselo sem prejel list in denarje, ki ste mi jih poslali. Sedaj si bom pa že lahko napravil vse, če¬ sar potrebujem. Prav serčno se vam zahvaljujem za poslane denarje in za vse dobrote, ki ste mi jih že sto in stokrat delili. Pač sem srečen, da imam tako dobre starše, ki tako radi za me skerbe. Bog vam daj srečo in svoj blagoslov, pa tudi meni, da se bodem vedno lepo obnašal, pridno učil in vam veselje delal, ter vam sedaj s tem povračeval vse, kar mi storite dobrega. Vedno bodem vaš V Ljubljani . . . hvaležni sin Janez. 60 Zahvala za posojene denarje. Častiti gospod! Ker ste že dvakrat mojo prošnjo tako blago¬ voljno uslišali, ste mi veliko dobrega storili, in me iz velikih skerbi in zadreg rešili. Kupčijo sem srečno dokončal in vse prav dobro izveršil. Ne bilo bi mi mogoče tega storiti, ko bi mi vi ne bili pomagali. Tukaj vam pošljem posojenih 200 gold., in se vam priserčno zahvaljujem, da ste mi jih posodili. Vedno se bodem spominjal tolike vaše dobrote, in kjer koli bode mi mogoče, bodem kazal, da sem vam hvaležni služabnik V Starem tergu . . . Anton Kos. Učenec se konec šolskega leta svojemu učitelju zahva¬ ljuje za prejete nauke. Častiti gospod učitelj! Moja perva in sveta dolžnost je, da se vam konec šolskega leta za vso vašo skerb in prizadeva¬ nje prav serčno zahvaljujem. Ne morem izšteti, ko¬ liko dobrega ste mi storili. — Vedno ste po vsi moči skerbeli za me in me lepo učili. Ne vem, kako bi se za toliko dobroto mogel dovolj zahvaliti? — Za toliko dobroto se pač ne morem spodobno zahvaliti; vendar vem, da vam bo, častiti gospod, gotovo po volji, če vam slovesno obljubim, da bodem vse vaše lepe nauke in napeljevanja vedno v djanji spolnoval, in si prizadeval, da vam bodem z lepim vedenjem veselje in čast delal. Vaša lepa vodila in vaši lepi nauki mi bodo vedno v spominu, in nikdar se ne bodem dal zmotiti, da bi mi ti lepi opomini samo krog ušes pošumeli. Tudi hočem vsaki dan dobrotljivega Boga prositi, da bi vam milostljivo dodelil, kar koli potre¬ bujete na duši in na telesu, in vam vse povernil, česar vam jaz poverniti ne morem. Nikoli ne bodem 61 pozabil, kaj sem dolžan svojemu učitelju. Zmiraj vas bodem resnično spoštoval, in bodem vam hvaležni učenec V Trebnem ... Jože Rožnik. Ubogi učenec, zahvaljuje se svojemu dobrotniku za bla¬ govoljno podporo. Milostivi gospod! Globoko ganjen pišem vam to pismo. Kad bi vam z besedo povedal, kar v sercu čutim. Vaša mila dobrotljivost pomagala mi je v naj večji stiski. Pravi moj angelj rešenik ste vi, miiostivi gospod. Po smerti mojih ljubih staršev nisem imel nikogar, da bi mi bil kaj pomagal; brez vaše mile roke mogel bi bil pustiti učenje, in iti bi bil mogel služit. Vsa pot do daljnega izobraževanja bi mi bila zaperta. Sedaj pa mi je po vaši mili dobroti zopet mogoče, da se bodem učil dalje, kakor sem vedno serčno že¬ lel. Bog naj vam stotero povrača vse, kar ste za me storili! Po vsi svoji moči bodem si prizadeval, da bodem, kolikor mogoče, tudi vreden te vaše veliko¬ dušne podpore, in vedno bodem vam hvaležni V Planini . . . Anton Koren. Kedar nam kdo kaj da ali dobrega stori, je naša dolžnost, da se za prejete dobrote serčno zahva¬ ljujemo. List, v kterem se komu za prejete dobrote zahvaljujemo, imenuje se zahvalni list. V zahvalnem listu mora se: 1. dobrota, ki smo jo prejeli, omeniti in ceniti. 2. Moramo se dobrotniku kratko, pa lepo in serčno zahvaliti, in sicer vselej tako, kakor nam go¬ vori hvaležno serce. Zahvaljevati se pa moramo to¬ liko bolj, kolikor večja je dobrota, ktero smo prejeli. 3. Zahvala se ne sme predolgo odlašati. 62 Zahvaljuj se materi za poslano vezilo! Zahvaljuj se prijatelju za blago pomoč v sili! Prijateljica zahvaljuje se prijateljici, ki ji je v bolezni stregla. Zahvaljuj se prijatelju za reči, ki ti jih je na sejmu ku¬ pil in preskerbel! Zahvaljuj se prijatelju, ki ti je pri kakem nauku po¬ magal ! Zahvaljuj se gospodu duhovnemu učitelju, ki so te za pervo sv. obhajilo pripravljali. Zahvaljuj se svojemu botru, da te je zapisal v družbo sv. Mohorja, od kodar bodeš dobival mnogo lepih knjig! Zahvaljuj se svojemu stricu za lepo knjigo, ki ti jo je poslal za vezilo ! Zahvaljuj se zdravniku, ki je tvojega očeta srečno ozdravil! Zahvaljuj se na koncu leta svojemu dobrotniku za dobrote, ki si jih je pri njem čez leto užival. 4. Voščilni listi. Minica materi za god srečo vošči. Premila moja mati! Vaš veseli god me spominja velike dolžnosti, da bi se vam za vse prejete dobrote prav lepo za¬ hvalila, in vam naj večjo in lepšo srečo iz serca vo¬ ščila. Bog vam daj ljubo zdravje, zadovoljno živ¬ ljenje in vsega, česar potrebujete na duši in na te¬ lesu ! Neskončno dobrotljivi Bog naj vam stokrat po- verne, kar ste meni dobrega storili. Vedno hočem ljubega Boga prositi, da bi vam dal srečo in vam podelil vsega, kar koli bi vaše blago serce razvese¬ ljevalo. Zmiraj bodem se pridno učila, da bodem ka¬ kor do sedaj, tudi za naprej vedno vaša pokorna in hvaležna Minica. V Radomljah . . . 63 Sin očetu za god srečo vošči. Ljubeznjivi oče! Jutri je vaš god in moja dolžnost, da vam srečo voščim. Bog vam daj veliko let zdravih in veselih doživeti! Ako bote vi srečni, bodem z vami tudi jaz vesel in srečen. Vedno bom za vas molil in Boga prosil, da bi vam dal, česar vam je treba za dušo in telo, in da bi vam vse povernil, kar ste dobrega storili svojemu hvaležnemu sinu V Dravljah . . . Tončetu. Prijatelj prijatelju piše za novo leto. Predragi prijatelj! Danes začčnjamo novo leto, ki nam bode veliko veselega, pa gotovo tudi marsikaj britkega prineslo. — Voščim in želim ti, da bi ti letošnje leto veliko več veselega in dobrega prineslo, kakor pa neprijet¬ nega. Ljubeznjivi nebeški Oče naj ti da zdravja, sreče in vsega, kar si sam voščiš in želiš. To je, kar ti jaz ob kratkem, pa iz pravega, dobrega serca resnično voščim. Ostani in bodi tudi letos moj ljubi prijatelj, kakor sem tudi jaz tvoj zvesti prijatelj V Cernomlju . . . Jurij, Prijatelj piše Juriju, se mu zahvaljuje za voščilo, in mu tudi on ob kratkem srečo vošči. Preljubi moj Jurij! Tvoje prijazno in serčno voščilo za novo leto sem veselo bral. Vidim, da si še vedno moj stari prijatelj. Lepo se ti zahvaljujem za tvoje lepo vo- 64 ščilo, in ravno to, kar si ti meni voščil, tudi jaz iz serca tebi voščim. Bog nama daj obema vkup prav srečno in veselo novo leto! — Najna prijaznost naj se ponavlja z vsakim novim letom, in naj bo vedno živa in priserčna. Tako bode dovolj srečen tvoj zvesti prijatelj V Podgabru . . . Tomaž. Prijatelj prijatelju srečo vošči, da je zopet ozdravel■ P r i s e r č n i prijatelj! Kolikorkrat sem kterega znanca iz vašega kraja dobil, sem vselej skerbno popraševal, kako ti je že kaj. Zelo sem se bal za te. Vsaki dan sem se spo¬ minjal zlatih pretečenih ur, ki sva jih še nedavno zdrava in vesela vkup uživala. Zmiraj sem želel in Boga prosil, da bi ti zopet ozdravel, in da bi se nama zlati in veseli časi vernili. Hvala bodi Bogu! moja serčna želja se je veselo spolnila. Neizrečeno sem bil vesel, ko sem zvedel, da si že vstal in da že zopet hodiš. Komaj čakam veselega dneva, ko se bodeva zopet videla in veselila tvoje sreče, da si zo¬ pet zdrav in vesel, kar ti gotovo nobeden tako ne privošči kakor tvoj zvesti prijatelj V Radovljici . . . Tine. Učenec svojemu dobrotniku, gospodu fajmoitru, za god srečo vošči. Častiti gospod fajmošter! Premili dobrotnik! Danes je dan, na kterega sem že velikrat mi¬ slil in se ga veselil. Prosim, dovolite, da vam pišem in vam k vašemu častitemu godu srečo voščim. Vsa leta, kar pomnim, ste mi bili velik dobrotnik. Ko 65 bi se vam pač za vse dobrote vredno zahvaliti mo¬ gel! Revež sem, in ne vem, kako bi se vam hva¬ ležnega kazal. Rad bi vam saj povedal, kaj danes občuti moje serce, toda tega z besedo ne morem. Ljubi, večni Bog, ki vse vč, naj spolni moje serčno voščilo, in naj vam da naj večjo srečo vse vaše žive dni. On naj vas varuje in ohrani še mnogo let, da bote nam zapuščenim revčikom še dolgo, dolgo do¬ brotnik in pravi oče. Vsaki dan bodem molil in prosil Loga, da bi vam povernil, česar vam jaz nikoli pover- niti ne morem. Prosim, bodite mi tudi zanaprej še tako blagovoljni! Z naj večjim spoštovanjem sem vaš naj hvaležniši služabnik V Mengišu . . . France Skalar. Kedar se našim rodovincem, prijateljem in vik- šim dobro godi, jim moramo srečo iz serca privoščiti, in se z njimi vred veseliti. Tudi je lepo in spo¬ dobno, da jim včasi ob posebnih priložnostih svoje spoštovanje, ljubezen in prijaznost razodevamo, in se jim tako pošteno prikupujemo. List, v kterem komu srečo voščimo, ali mu svoje veselje nad njegovo srečo naznanjamo, je voščil ni list. Srečo voščiti je posebno primerno ob godeh, o novem letu, kedar kdo kako nevarno bolezen srečno preboli, ali če kako težavno delo, ali kaj drugega ime¬ nitnega srečno izverši. Voščilni list mora se pisati: 1. ljubeznjivo, priserčno in udano, toda brez prilizovanja. Kar ne pride iz serca, tudi ne sega do serca. 2. Končava se navadno s priporočevanjem v prijaznost, nagnjenost, dobrohotnost i. t. d. Vošči prijatelju srečo za god ! Vošči strijcu srečo za god! Vošči staremu očetu srečo za osemdesetletni rojstni god; Spisje. 5 66 Vošči učitelju (učiteljici) srečo za god ! Vošči dobrotniku srečo za novo leto ! Vošči svojemu součencu srečo, ker je bil konec šolskega leta pervi med učenci! Vošči srečo prijatelju, ki je z daljne poti srečno domov prišel! Vošči srečo prijatelju, ki se je srečno z vojske povernil! Vošči srečo prijatelju, ki je svojega tovariša srečno n vode otel. Vošči srečo prijatelju , ki je pri srečkanji dobitek zadel. 5. Milovalni ali tolažilni listi. Prijatelj tolaži prijatelja, ki mu je brat umeri. Ljubeznjivi prijatelj! Tebi in meni je nemila smert veliko žalost ua- redila. Vzela je tebi ljubega brata, meni pa prebla¬ gega prijatelja. Žalost in solze, ktere sva za njim potočila, je ljubi pokojni gotovo zaslužil. Bil je ljn- beznjiva, blaga duša. Vsi smo ga priserčno ljubili in ga radi imeli. Bog pa ga je vzel k sebi. Upajva, da se bodemo enkrat zopet veselo znideli. Zatorej ne žaluj preveč, in potolaži se s svojim prijateljem Na Jesenicah . . . Francetom. Prijatelj bolnega prijatelja tolaži. Dragi prijatelj! Vselej sem se tvojega lista zelo razveselil; ali to pot me je list, ki mi ga je tvoj brat pisal, močno prestrašil. Žalosten sem zvedel, da si naglo zbolel, in da več iz postelje ne moreš. Zelo se mi smiliš; vse bi rad za te storil, da bi le zopet kmalu ozdra¬ vel. Zdrav in čverst si bil vedno kakor riba, zato 67 upaj, da bodeš to bolezen srečno prebolel in da ti bode kmalu boljše. Tudi pri nas je bilo letos več ljudi tako bolnih, pa so vendar vsi srečno ozdraveli. Tudi tebi bode še Bog dal ljubo zdravje, Kedar bodem le mogel, p rišel bodem k tebi. Bog daj, da bi te videl veselega in zdravega tvoj uvesti prijatelj Na Pivki . . . Janez. Prijatelj lolaii prijatelja, ki mu je toča polje pobila L j ubi moj prijatelj! Zelo sem se ustrašil, ko sem zvedel, da je pri vas huda ura razsajala, in ravno tebi, dragi moj, naj večje škodo naredila. Res je žalostno, da ena sama nesrečna ura naj lepše upanje uniči. — Težko mi de, da se ti je taka nesreča prigodila; vendar kaj pomaga žalovati, ker žalost ne zmanjša nesreče. Ve¬ liko revnim se bode še slabeje godilo, kakor tebi. Ti imaš še vender nekaj lanskega žita, ki si ga obilno pridelal; lahko si bodeš pomagal. Ko bi kaj potrebo¬ val, mi le odkritoserčno povej; prav rad ti bodem postregel, sej me poznaš, da sem tvoj pravi prijatelj V Tuhinji . . . Miha Globočnik. Veseli smo, kedar se našim rodovincem in pri¬ jateljem dobro godi; a žalostni smo in milovamo jih, kedar jih zadene kaka nesreča in žalost. List, v kterem koga milovamo ali tolažimo, ime- llu jejo se milovalni ali tolažilni list. V milovalnih ali tolažilnih listih moramo: 1. žalost tistega, kterega milovamo ali tola¬ žimo, prav premisliti, ter kratko in rahlo omeniti. 2. Tolažiti moramo s tem, kar je tistemu, ki ga tolažimo, primerno. 5 * 68 3. Tolažimo z božjo previdnostjo, z resnicami svete vere in z izgledi. 4. Obljubiti moramo, da bodemo vse storili, da bi se žalost in nesreča pomanjšala. 5. Tolažba naj ne pride ne prezgodaj, in tudi ne prepozno. V pervi naj večji žalosti tolažba malo pomaga; prepozna tolažba pa žalost še le ponavlja in vekša. Milovaj in tolaži prijatelja, ki so mu oče (mati) umerli! Milovaj in tolaži prijatelja, ki mu je sestra umerla! Milovaj in tolaži prijatelja, ki mu je dobrotnik umeri! Milovaj prijatelja , ki je pogorel .' Milovaj prijatelja, ki mu je povodenj v eliko škodo na¬ redila ! Milovaj prijatelja, ki je z voza padel in si nogo zlomil I Milovaj prijatelja, ki mu je živina počepala! Milovaj prijatelja, ki je bil okraden ! Milovaj prijatelja tergovca , ki je pri tergovstvu veliko denarja izgubil! Milovaj prijatelja, ki ga je kaka nesreča zadela! 6. Povabilni listi. Prijatelj prijatelja rabi na napravljeno veselico. Preljubi prijatelj! Naš vert je ravno sedaj naj lepši. Drevje je zeleno in cvete, in cvetice so v naj lepšem cvetji. Namenil sem nekaj svojih ljubih prijateljev povabiti, in v nedeljo popoldne majhno veselico napraviti. Ljubi Marko! ti si moj pervi prijatelj; prosim te, ne odreci mi, in pridi v nedeljo po popoldanski božji službi k meni, da se bodemo skupaj veselili. Tudi dru¬ gih prijateljev bo precej prišlo; posebno te bode ne¬ kdo razveselil. — Nazadnje sem pa še nekaj pripra¬ vil, pa ti sedaj še ne povem, kaj, zato, da bodeš gotovše 69 prišel. — Pridi, ne bode ti žal! Večkrat si se že prepričal, kako te rad imam pri sebi; zato se tudi zanašam, da bodeš gotovo prišel in razveselil svojega prijatelja Matija. Na .Brezji . . . Povabilo na cerkveni shod. Ljubi prijatelj! Danes teden bode pri nas cerkveni praznik in včliki shod. Po stari navadi imamo o tem času malo boljši kruh, in smo radi boljše volje, kakor dru¬ gikrat. Znanci in prijatelji pridejo na ta dan v kup, da se kaj pogovore. Obljubili so mi že ne- kteri, da bodo prišli; pa brez tebe, ki si mi vedno naj ljubši prijatelj, bi za me ne bilo veselega dneva. Uljudno te vabim, pridi tudi ti! Zelo me bo vese¬ lilo, ako prideš. Zanesljivo te pričakuje tvoj prijatelj Miha Skodler. Na Dobrem polji . . . Povabilo k pogovoru. Ljubi prijatelj! Dolgo že želim s tabo nekaj posebnega govo¬ riti; vendar ni bilo do sedaj še prave priložnosti, da bi bila sama. Tudi k tebi bi bil že rad prišel, pa ne vem, kdaj bi te doma dobil, ker zmiraj kam greš. Zdi se mi, če sem prav zvedel, da bodeš danes po¬ poldne prišel na Posavec. Prosim te, potrudi se še malo dalje, in pridi k meni; prav vesel te bode tvoj stari prijatelj Ožbe Ozimek. I 7 Dolenji vasi . . . 70 Povabilo gospodu fajmoitru na stoletni god starega očeta. Častiti gospod fajmošter! V četertek t. j. 25. t. m. bodo naš stari oče ravno sto let stari. Lepa starost je to, ki jo le redki učaka. Po vsi moči si prizadevamo, da bi ta veseli dan veselo praznovali. Jaz, kakor naj starji sin, vnuki in vnukov žene, sinovi in hčere se bodemo zbrali in dobremu starčku svoje spoštovanje in serčno voščilo naznanjali. Vse, kar je pri hiši, se mora veseliti! Tudi nekaj sosedov iu znancev smo k tej veselici povabili. Naj ljubše bi nam pa bilo, in starega očeta bi tudi kaj zelo razveselilo, ko bi tudi vi, častiti gospod fajmošter, prišli ta slovesni dan v našo družbo. V imenu vse družine vas sedaj spo¬ dobno vabim in lepo prosim, da bi gotovo prišli. Z vami, ljubi gospod oče, bode naše veselje še le po¬ polno. Veselo vas pričakujem, in sem z naj večjim pošto vanjem vam udani Jože Verbič. V Ponikvi . . . Kedar bi radi, da bi k posebnim slovesnostim, veselicam in drugim veselim prigodkom prišli naši rodovinci, prijatelji in vikši, moramo jih vabiti, da bi prišli. List, s kterim koga k tej ali uni reči vabimo, imenuje se povabilni list. Pri povabilnih listih mora se: 1. popisati to, k čemur koga vabimo. 2. Povabilo mora se priljudno in serčno pisati in povedati, da želimo, da bi povabljeni povabilo uslišal in prišel. 71 Vabi prijatelja na sprehod! Vabi prijatelja v tergatev! Vabi prijatelja k igri! Vabi prijatelja k šolski veselici! Vabi svojega dobrotnika k šolskemu spraševanju ! Vabi prijatelja, da bi šel s teboj popotovat! Vabi prijatelja na koline! Vabi prijatelja k nekemu podučnemu govoru! Vabi prijatelja k pevski zabavi! Prijateljica prijateljico vabi na prejo. 7. Posvetovalni listi. Neki mladeneč, ki so mu oče umerli , prosi svojega sirijca v mestu, da bi mu svetoval , kaj bi sedaj storil. Ljubi s trije! Ni še dolgo, ker ste bili sami priča pri veliki zgubi in žalosti, ko so nam naš ljubi oče tako naglo umerli. Noč in dan žalujem, da sem svojega ljubega in skerbnega očeta tako kmalu izgubil. — Sedaj ni¬ mam nikogar več, da bi mi kaj pomagal in poskerbel. Rodovincev nikogar nimam, kot samo vas, ljubi strijc, ki bote gotovo tudi za me kaj storili. Ker vas po¬ znam , da ste, kakor so bili moj oče, blagega in do¬ brega serca, vas zaupno prosim, da bi sedaj vi na¬ mesto očeta za me skerbeli. Znano vam je, da sem do sedaj bodil v domačo šolo, in se navadil šolskih naukov. Rad bi se še dalje kaj učil. Rad bi hodil še v šolo, ali pa bi se šel učit kakega rokodelstva. Prosim vas, ljubi strijc, svetovajte mi, kaj bi bilo bolje za me. Hvaležen vam bode za to vaš ubogi bratranec Matija. V Kostanjevici . . ■ 72 Prijatelj starega prijatelja prosi , da bi mu svetoval , ali bi se zemtfišče, Iti je na prodaj , dobro kupilo , ali ne. Ljubi moj Janez! Poznam te, da si previden in odkritoserčen mož, ker si mi že velikrat dobro svetoval, in me iz te ali une stiske rešil. Za tega voljo se tudi sedaj ober- nem k tebi, in te prosim, da bi mi svetoval. Slišal sem, da je v vaši vasi Gorjančevo zem¬ ljišče na prodaj. Ker sem si ena leta sim nekaj prihranil, in mislim, da denarje naj bolje naložim, ako zemlje za nje kupim, sem si namenil to zem¬ ljišče kupiti, ako ne bo predrago. Vendar bi popred bolj na tanko rad zvedel, kakošno je to zemljišče, koliko ima njiv, travnikov, gozdov i. t. d. Prosim te tedaj, povej in svetovaj mi, kaj naj storim. — Piši mi precej, ko moreš, in povej mi, kaj in kako se kaj tebi zdi? Zagotovljam te, da se bodem ravnal po tvojem svetu, zato, ker sem prepričan, da ti vsako reč dobro preudariš. Prosim te odgovori kmalu svojemu prijatelju V Podsmreko . . . Juriju. Prijateljica prijateljico prosi , da bi ji svetovala , ali bi pestunjo , ki se ji v službo ponuja, vzela , ali ne. Ljubeznjiva prijateljica! Ti si moja prava prijateljica, kteri vse zaupam; torej te v neki reči prašam za svet, in te prosim, da bi mi kmalu odgovorila. Pri nas imamo majhnega otroka. Rada bi mu dobila kako dobro pestunjo, kteri bi ga zaupala, kedar bi časa ne imela, da bi ga sama varovala. V službo ponuja se mi tista Urška, ki je nedavno pri tebi za pestunjo služila. Prav pri¬ pravna deklica se mi zdi. Ker vem, da jo ti dobro poznaš, prosim, povej mi, ali bi ji mogla brez skerbi otroka zaupati, in ali je zvesta in poštena deklica. 73 Ako mi jo ti priporočiš, bodem jo brez pomislika vzela v službo. Kmalu piši svoji zvesti prijateljici F Metliki . . . Heleni. Večkrat se primeri, da si v tej ali uni zadevi sami ne vemo in ne moremo pomagati, ker nismo dosti skušeni. V takih okolnostih moramo kakega prijatelja ali znanca prositi, da bi nam svetoval. List, v kterem koga za svet .prašamo, imenuje se posvetovalni list. V posvetovalnem listu mora se: 1. povedati, zakaj da imamo do kterega za¬ upanje, da ga za svet prašamo. 2. Reč, zavoljo ktere sveta prosimo, mora se na tanko razložiti in popisati, da se nam po tem more kaj svetovati. 3. Na zadnje moramo še pristaviti, da bomo za dober svet hvaležni, in da se bodemo, kolikor mo¬ goče, tudi po njem ravnali. Vprašaj prijatelja, iz ktere knjige bi se učil zemljepisja. Vprašaj prijatelja, ktere podučne povesti bi bral. Vprašaj prijatelja, da bi ti svetoval, kterih naukov bi se zraven zapovedanih še učil. Vprašaj prijatelja za svčt, kam bi o šolskih praznikih po¬ potoval. Vprašaj prijatelja za svet, kam in h komu bi se šel ro¬ kodelstva učit. Vprašaj sadjerejca, ktera drevesca bi sadil in cepil na ovojem vertu. Kmet vpraša bolj skušenega kmeta, kaj bi sejal na svoje prazne njive. Kmet vpraša svojega prijatelja živinorejca, kje bi se ku- Pilo kaj dobre živine. Deklica vpraša svojo teto v mestu, kje bi se učila klo— koke in lepotičja delati. Nekdo vpraša pravnika za svčt o neki pravdi. 74 8. Opominjalni listi. Prijatelj prijatelja opominja, da bi mu kaj pisal. Ljubi prijatelj! Pregovor pravi: „Iz pred oči iz pred misel", in res je tako. Obljubil si mi, da mi boš pogosto dopisoval iz svojega novega prebivališča; toda sedaj je minulo že pol leta, in ni sluha, ne duha o tebi. Ne mislim, da bi bil me pozabil, toda čudno se mi vendar zdi. ker tako dolgo molčiš. Ali si morda bo¬ lan? ali pa se je kak tvoj list izgubil? ali kaj je uzrok, da o tebi ne zvem ničesa. Prosim, piši mi vendar, kakor hitro moreš, da ne bodem mislil, zakaj mi tako dolgo ne pišeš. Priserčno te pozdravljam in sem neprenehoma tvoj zvesti prijatelj V lietjah . . . Anton Gruden. Prijatelj prijatelja opominja , da bi mu poslal obljub¬ ljeno ajdo. Dragi prijatelj! Ko sva bila danes štirnajst dni pod lipo skupaj, obljubil si mi, da mi bodeš posodil ajde za seme. Tudi si bil tako dober, da si še rekel, da jo bo tvoj hlapec, ki večkrat v naše kraje pride, sim pripeljal. Ker se pa sedaj že tisti čas približuje, da bo treba ajdo sejati, te še enkrat lepo prosim, da bi mi hotel precej, ko ti bo mogoče, omenjenih šest mernikov semenske ajde poslati. Kar zadeva plačilo ali ver- nilo, bodem na tanko skerbel. Te dobrote željno pri¬ čakuje tvoj stari prijatelj Anton Iskra. V Prevalji ... 75 Nekdo opominja dolžnika, ki ie dve leti ni obresti plačal. Ljubi France! V dolžnem pismu, ki sva ga pred dvema le¬ toma za 500 gold. naredila, obljubil in zavezal, da bodeš 5 gold. od sto vsako leto na tanko plačeval. Ker sta pa sedaj že dve leti pretekli, in mi še nisi ni- Česa poročil, mislim, da ne bodeš hud, če te prijazno vprašam, zakaj ne spolnuješ svoje obljube, in če te nljudno prosim, da bi mi dolžnih 50 gold. še ta me¬ sec poslal. Ko bi tega ne storil, bi me prisilil, da bi te mogel za ves znesek tirjati. Vem pa, da tega ne bode treba, ker mi bodeš gotovo precej odgovoril in svoj dolg poravnal. Tega pričakuje tvoj prijatelj V Brežicah . . . Jurij Zajec. Prijatelj svari prijatelja, ki se je igri udal. Ljubi prijatelj! Slišal sem, da se pečaš z igralci, in da si že precej zaigral. Ne bodi hud, dragi moj Pavle, da ti ravno zavoljo tega te le verstice pišem, in te za¬ voljo velike nevarnosti, ki te čaka, prijazno svarim in opominjam. Veš, da sem tvoj prijatelj; zato bi me zelo žalilo, ko bi kdaj videl, da te je igra storila revnega in nesrečnega. Veliko izgledov bi ti lahko povedal, kako je igra že marsikterega v nesrečo pri¬ pravila. Oboje, dobiček in zguba, škoduje. Z dobič¬ kom se človek navadi zapravljati in slabo živeti; zguba pa pripelje k tatvini, prepiru in k drugim ne¬ rodnostim. Ljubi moj! ne bodem ti dalje popisoval, kaj in kako taka huda razvada človeku škoduje, sej sam lahko previdiš, kako je igra zapeljiva. Lepo te prosim, ubogaj svojega prijatelja, ki ti iz serca dobro želi! — Nikar ne igraj! Vedi, da se ne bodeš 76 kesal, in da mi bodeš še enkrat hvaležen, ker sem ti to nevarno reč odsvetoval. Upam, da me bodeš ubo¬ gal in iz tega pisma spoznal, da sem resnično tvoj pravi in odkritosercni prijatelj V Žabnicah . . , Andrej . Opominjalni listi so taki, v kterih koga kaj spominjamo. Pri takih pismih je treba preudariti: 1. ako nam je kdo, ki ga bi spominjevali, le iz dobrote, ali nam je dolžan kaj storiti. 2. Ako koga spominjamo česa, kar nam je iz dobrote obljubil, moramo ga bolj prositi, kakor narav¬ nost opominjati, da bi spolnil svojo obljubo. 3. Ako pa koga opominjamo, da bi spolnil kako dolžnost, ga pervikrat le poprašajmo, zakaj tega ne stori; ako pa tako rahlo opominovanje nič ne izda, smemo ga tudi resneje opominjati; vendar pa ga ne smemo razžaliti. Opominjaj svojega brata, da naj bode bolj priden v šoli 1 Spominjaj prijatelja, da ti posodi knjige, ki ti jih je obljubil! Spominjaj prijatelja, da ti pošlje cepičev plemenitih dre¬ ves, ki ti jih je obljubil! Spominjaj prijatelja, da ti pošlje knjige, ki si mu jih posodil. Opominjaj krajača, da ti kmalu naredi obleko! Kmetovalec spominja prijatelja, da bi mu poslal krom¬ pirja za seme, ki mu ga je obljubil. Deklica spominja prijateljico, da bi ji poslala cvetičnih semen, ki jih je obljubila. Nekdo tirja dolžnika, da bi mu posojene denarje vernih Hišnik tirja gostača, da bi mu najemščino plačal. Kupčevaleo tirja denar za blago. 77 9. Izgovarjalni in opraTičevalnf listi. Učenec se pri starših izgovarja, da je šolsko leto slabo dokončal. L j ubeznjivi starši! Komaj se upam z vami govoriti. Prav britko mi je pri sercu, in bojim se k vam domov priti. Ko bi bil vas vendar ubogal, ko ste me tolikrat sva¬ rili, da naj ne zamujam zlatega mladega časa? Sedaj spoznam svojo krivico, a prepozno je! Šolsko leto je minulo, in jaz, oj odpustite mi, sem ga slabo dokon¬ čal. Mogel bodem v ravno ta razred še eno leto hoditi. Zaostal sem naj več zato, ker precej pri za¬ četku šolskega leta nisem vsake naloge proti izdelo¬ val in se vseh naukov učil, ter sem se preveč zana¬ šal na učiteljevo dobroto. Še enkrat vas prosim, odpustite mi to vnemarnost! Odslej za naprej bodem se po vsi svoji moči prizadeval, da popravim, kar sem zakrivil, in da bodem zopet vaš dobri sin V Mariboru . . . Ferko. Služabnik prosi svojega gospoda, ki gaje razžalil, da bi mu odpustil. Častiti gospod! Moja vest me sili, da odkritoserčno spoznam, da sem vam krivico storil, in da se vam je po meni škoda godila. Znano vam je, kaj stori slaba tovar¬ na. Slaba drušina me je zapeljevala, da velikrat nisem spolnoval svoje dolžnosti, ter sem vam marsikaj škodoval. Lepo vas prosim, častiti gospod, odpustite ! Stokrat in stokrat sem se že pokesal in stor¬ jeno krivico obžaloval. — Prizadeval si bodem, da bo¬ dem svoj pregrešek, kar bode mogoče, poravnal. Še 78 enkrat vas lepo prosim, pozabite mojo nerodnost, in bodite mi, kakor popred, dober gospod in zopet sprejmite svojega skesanega služabnika V Slavini . . ■ Antona. Nekdo , ki je bil obdolžen, da je opravljat, se opravičuje. Dragi moj Jernej! Tvoje undanje pismo me je kaj užalilo. Očital si mi, da sem jaz nekaj zoper tebe govoril in lagal. Vse sem premislil, pa se kar ne spominjam, da bi bil jaz kdaj kje zoper tebe kaj rekel in le mervico drugače, kakor resnico govoril. Ne vem tedaj, kako more to biti, da si kaj takega mogel od mene slišati in verjeti. — Rada se imava že od mladih nog, in drug drugemu ni nikoli žal besedice rekel. Kako bi vendar sedaj ravno jaz mogel tebe žaliti! Le kak malovreden jezik je mogel to razdertje med naju na¬ staviti, da bi razderl najino lepo prijaznost. Verjemi mi, dragi moj, da sem v tej reči čisto nedolžen, in da sem,,vedno kakor sem bil tvoj pravi in zvesti prijatelj V Radgoni . . . Jurij Cvetico. Ako nas kdo kaj opominja, svari ali nam kaj očita, moramo se izgovarjati ali opravičevati. Listi, v kterih se izgovarjamo ali opravičujemo, so izgo- varjalni ali opravičevalni listi. Opravičevalni listi ravnajo se po tem, ali smo krivi ali nekrivi tega, kar se nam očita. Tu moramo 1. ako smo krivi, svojo krivico odkritoserčno spoznati obžalovati in obljubiti, da se bodemo po¬ boljšali. 2. Ako nismo krivi, dokažimo, da smo nedolžni, in povejmo, da nam težko dene, ko se o nas slabo misli. 79 3. Kedar se izgovarjamo ali opravičujemo, moramo vselej mirno pisati in varovati se, da koga nepremišljeno ne žalimo. Piši prijatelju in se izgovarjaj, da mu nisi posojenih knjig kmalu poslal. Izgovarjaj se prijatelju, ki mu nisi o pravem času dolga plačal. Izgovarjaj se prijatelju, ki mu nisi naročenih reči pre- skerbel. Mizar se gospodarju izgovarja, da ne more o pravem času mizarskega dela izveršiti. Kupčevalec se kupcu izgovarja, da mu je slabo blago poslal. Gostač se hišniku izgovarja, da mu ni o pravem času najemščine plačal. Izgovarjaj se prijatelju, ki mu nisi dolgo pisal. Izgovarjaj se prijatelju, da si mu naročila prepozno opravil. Deklica se materi opravičuje, da jih ni ubogala. Nekdo se prijatelju opravičuje, da se pri odhodu ni pri »jem poslovil. 10. Odgovorni listi. Brat mlajšemu bratu odgovarja na pervo phmo. Ljubeznjivi moj Tonček! Tvoj pervi list me je prav zelo razveselil. Prav zadovoljen sem s tvojim pervim spisom. Vidim, da že kaj misliš; kdor dobro misli, tudi kmalu lepo piše. Vsake reči se mora človek učiti in vaditi, če hoče, '* a jo dobro zna. Tudi pri spisovanji je tako. Kdor veliko bere, piše in se vadi, kmalu dobro piše. Velikrat mi moraš pisati in mnogo pripovedo¬ val da se boš privadil dobro in gladko pisati. Prid- nost je kos vsaki teži. — Bodi zdrav in vesel, in Piši kmalu V Kropi . . . svojemu odkritosercnemu bratu Mihu. 80 Sestra odgovarja bratovi prošnji. Dragi brat! Težko sem že pričakovala tvojega lista. Bala sem se že, ker nisi precej pisal, da bi ljubeznjivira staršem ne delal večje žalosti. Kakor si mi naročil, da bi pri starših za te govorila in prosila, sem berž spolnila tvojo lepo prošnjo, in sem vse poravnala, kar koli mi je bilo mogoče. Ravno na vertu smo bili. Oče so na klopi v senci sedeli, mati so bili zraven njih, in jaz sem cvetice v venček zbirala. Tukaj sem jim tvojo proš¬ njo spomnila in jih prosila, da bi ti odpustili. Pre¬ cej so hoteli tvoje pismice videti, in ko sem jim ga pokazala, so rekli, da ti hočejo odpustiti in vse raz- žaljenje pozabiti, ako bodeš le zanaprej dober in pri¬ den, kakor jim obetaš. Ljubi moj bratec! neizrečeno me je veselilo, ko sem slišala mile zanesljive besede ljubih staršev. Bodi potolažen in brez skerbi; ljubim staršem pa nemudoma piši, in se jim zahvali za toliko ljubezen. Sedaj pa bodi vedno dober in priden, da te bodo starši radi imeli, in da bodeš moj ljubi brat, kakor sem tudi jaz tvoja zvesta sestra V Ločniku . . . Rezika. Prijatelj odgovarja prijatelju , ki ga je na veselico po¬ vabil. Ljubi prijatelj! Tvoj prijazni list "sem veselo prejel. Prepri¬ čan sem, da me imaš iz serca rad. Rad bodem v nedeljo k tebi prišel, ker sem vselej vesel v tvoji blagi tovaršiji; čas pri tebi mi vselej prezgodaj mine. — Tukaj ti pošljem jerbasček naših zgodnjih češenj. ! 81 Prosim, vzemi jih v znamenje najinega zvestega pri¬ jateljstva. Bodi zdrav in vesel, kakor je tvoj zvesti prijatelj V Cešnjicah . . . Marico. Prijatelj odgovarja prijatelju, ki ga je vprašal, ali bi zemljišče kupil, ali ne. Dragi prijatelj! Pisal si mi in me vprašal zavoljo zemljišča, ki je v naši vasi na prodaj. Vse, kar le vem o njem, ti rad povem. Zemljišče je na lepem rodovitnem kraji, in naj več vse skupaj okoli hiše, ki stoji na hribcu. Njiv je osem precej velikih, na ktere se kakih trideset mernikov poseje. Travnikov je pet. Trije so pri vodi, dva sta pa v bregu. Gozdnih delov je tudi pet, kteri so pa že precej posekani. Sim ter tje je pa vendar tudi z mladim lesom že gosto zaraščeno. Zelo bi privoščil jaz tebi to zemljišče, zato ker je tako malokdaj na prodaj. Pridi kmalu sim, da bodeš še kaj pregledal, in da se bodeš tudi s prodajalcem po¬ govoril. Z Bogom! Tvoj oilkijtoserčni prijatelj V Ljubnem . . . Janez Oreh, ar. Prijateljica prijateljici odgovarja, da vaj le vzame v službo pestunjo, ki se ji ponuja. Ljuba prijateljica! Pestunja Urška je služila celih pet let pri meni. Vse skozi sem bila z njo zadovoljna. Pri otrocih se tako dobro obnaša, kakor da bi bila njih prava mati. Zraven je pa tudi dobra in poštena deklica, da je malo takih. Ko bi jo bila jaz še potrebovala, bi je gotovo ne bila od hiše pustila; ker so mi pa otroci S pisj«. 6 82 že odrastli, je sedaj ne potrebujem. Rada vidim, da pride k tebi, zato ker taka dobra deklica gotovo za¬ služi, da pride v dobro hišo. Vzemi jo le brez skerbi; bodeš videla, da ti ne bode žal. Dobra varuhinja pri otrocih je veliko vredna. Prav lepo te pozdravljam, in sem tvoja odkritoserčna prijateljica Katra Semenova. V Keršičem . . . Kedar se v listu kaj odgovarja, je tak list od¬ govorni list. Kdor odgovorni list piše, mora: 1. dobro pomisliti, kaj bi se odgovarjalo, in kako bi se vse to kratko in razumljivo povedalo. 2. Odgovarjati se mora na tanko tako, kakor je res. Odgovarjaj prijatelju, ki te vpraša, ktere knjige bi bral' Odgovarjaj prijatelju, ki te vpraša, ktere podučile povesti bi bral! Odgovarjaj prijatelju, ki te vpraša, kterili naukov bi sc zraven zapovedanih še učil! Odgovarjaj prijatelju , ki te vpraša, kam bi o šolskih praznikih popotoval. Odgovarjaj prijatelju, ki te vpraša, kam in h komu bi s« šel rokodelstva učit. Sadjerejec odgovarja, ktera drevesca naj bi sadil in ce¬ pil na vertu. Skušen kmet odgovarja kmetu, kaj naj bi sejal na svoje njive. Živinorejec odgovarja kmetu, kje bi se kupilo kaj dobre živine. Deklica odgovarja deklici, kako se cvetice sejejo. Deklica odgovarja deklici, kako se šiva na strojih šival- nioah. 83 III. Razni listi. Učenec prijatelju zastavlja uganke Dragi prijatelj! Naš gospod učitelj so nam unikrat obljubili, da nam bodo več ugank ali zastavic povedali, če bodemo pri nauku pazni. Danes po nauku so nam jih povedali. Vem, da jih bodeš tudi ti rad zvedel. Dam ti jih. Take-le so: 1. V kteri šoli ne berejo in ne pišejo, in v kteri se ne sprašuje in ne odgovarja? 2. Ktera ura nima kolescev in ne mahala? 3. čegave škarje nimajo klinje? 4. Čegava hiša nima oken in tudi ne strehe? 5. Kteri zvonček ne poje, pa ga imamo vsi radi ? 6. Ktera miš ima dve nogi? 7. Kakšen ključ ne odpre nobenih vrat? 8. Kteri igralec nič ne zaigra? 9. Kteri hlapec ne služi plačila? 10. Imamo pri hiši reč, ki vedno gre in kaže, pa nima nog in ne rok. Kaj je to? 11. Imamo hišico. V nji sedi dva in trideset delavcev; veseli so in čversti, sede vsi lepo v versti, se ne premikajo, pa vendar hodijo gori in doli in večkrat prav pridno delajo. V sredi med njimi je gospod v rudeči obleki. Kaj je to ? 12. Imam drevo, ktero ima dve večji veji in vsaka veja deset malih vejic, in kar je na svetu naj drajšega in lepšega, je sad teh vej. Kaj je to? 13. Poznam ženo, ki je naj pred bela kakor sneg, potem zelena kakor trava, potem pa rudeča ka¬ kor kri. Otroci jo imajo zelo radi. Kaj je to ? 14. S pomladi te veselim, poletu te hladim, je¬ seni te živim, po zimi te gorkim. Kaj je to? 6 * 84 15. Pri delu na polji sem neugnana; sim in tje se mečem, pa nikoli ne sečem. Kaj je to? 16. Imam glavo in štiri noge; vendar če se me dotakneš, sem brez glave in nog, in če me pri- meš, me kmalu spustiš. Kdo sem jaz? 17. Kjer je solnce, luč gori, tam ta žena le živi; s tabo vedno se pomika; včasi je mala, včasi velika. Kaj je to? 18. V peči le sem prav doma; jem naj raji le derva; če te poljubim, te boli; če uidem, vse vkup leti; voda me umori. Kaj je to? 19. Prav večkrat hodim jaz na pot, pa vendar sem doma v kot’. Kaj je to? 20. Huda z mano se godi, močne me derve pesti; v razbeljeni peči me peko, za me tudi molijo. Kaj je to? Ljubi moj! uganjuj te zastavice, in spomi¬ njaj se svojega zvestega prijatelja V Železnikih . . . Ljudevika. Prijatelj učencu pošilja uganke. Dragi Ljudevik! Tvoj prijazni list z ugankami ali zastavicami me je zelo razveselil. Nisem popred miroval, da sem jih uganil. Pošiljam ti odgovore, da bodeš videl, če so prav. Te-li so: 1. V drevesni šoli. 2. Solnčna ura. 3. Rakove. 4. Polževa. 5. Cvetica zvonček. 6. Slepa miš (pri igri). 7. Ključ za uro. 8. Igralec pri glasoviru ali orglah. 9. Hlapec za izuvanje. 10. Ura. 11. Usta, zobje in jezik. 12. Roke in persti. 13. Češnja. 14. Drevo. 15. Brana. 16. Jež. 17. Senca. 18. Ogenj. 19. Polž. 20. Kruh (peka). Menim, da sem jih prav uganil. Prosim, večkrat 85 mi še pošlji kaj takega mičnega blagd. Vsaka ver- stica od tebe je draga tvojemu pravemu prijatelju V Selcih . . . Blažu. Brat priporoča svojega brata vojaka nekemu znancu v Gradcu. Častiti gospod! človek, ki vam prinese to pismo, je moj naj mlajši brat. Prišel je k vojakom v Gradec. Veselo se spominjam zlatega časa, ko sem se pri vas rokodelstva učil. Imeli ste me, kakor svo¬ jega lastnega sina, in ste mi veliko veliko dobrega storili. Prederznem se tedaj, da vam pišem te ver- stice in vas prav lepo prosim, da bi mojemu bratu dovolili kterikrat k vam priti, in da bi mu kaj sveto¬ vali ali sploh kaj pomagali v njegovem težavnem stanu. Za vsako naj manjšo dobroto, ki jo bodete storili mojemu bratu, bodem vam zelo hvaležen in vam to tudi v dejanji kazal, kedarkoli bodem le mogel. Prav lepo se vam priporočam, in sem vedno vam udani in hvaležni služabnik V Vipavi . . . Alojzi Bučar. Mizar priporoča svojega rokodelskega učenca drugemu mizarju. Častiti gospod! Deček, ki vam prinese to pismo, je moj učenec, in bi se rad še drugod mizarstva učil. Prav ubog¬ ljiv, marljiv, postrežljiv in krotak deček je, zatorej vam ga priporočam, da bi ga v uk sprejeli. In ravno zato, ker mislim, da je še ves pošten, prosim, da bi ga varovali pred zapeljivimi pomočniki in spridenimi učenci. Rad bi videl, da bi bil ta moj učenec tudi 86 v vaši hiši ves dober in pošten, in da bi bil tako enkrat srečen, ter čast in veselje svojim staršem. Ako bi mogel jaz vam kaj postreči, bi me zelo veselilo. Vam udani sodelavec Anton Dolenec. V Višnji gori ... Prijatelj, ki gre na vojska, se pri prijatelju poslovaje. Predragi prijatelj! Nisem mislil, da se bodem od svoje mile domo¬ vine in od svojih preljubih prijateljev in znancev tako kmalu mogel ločiti. Pred tremi dnevi sem dobil od gosposke povabilo, da moram nemudoma iti k voja¬ ščini. Sliši se, da se bodemo na vojsko pripravljali. Kam in kako bodemo šli, še sedaj nobeden ne ve. Toliko nam je zapovedano, da moramo hitro skupaj priti. Jutri moram oditi. Nimam tedaj časa, da bi se mogel z besedo pri tebi, ljubi moj, posloviti. Vzemi tedaj spisano poslovilo za dobro! Prav lepo se ti zahvaljujem, da si mi bil vedno tako dober prijatelj, in da si mi toliko dobrega sto¬ ril. Prosim te, ne pozabi me! Spominjaj se me večkrat, in moli za me, da bi nam Bog dal srečno zmago, in da bi se potem zopet kmalu veselo videla. — Kodar koli bodem hodil, bodem tudi jaz vedno na tebe mislil, in ti bodem pisal, kedar bodem kaj posebnega vedel. Tudi ti mi večkrat piši! V duhu te objamem! Bodi zdrav in vesel! Z Bogom! Tvoj zvesti prijatelj Miha Milošič. Na Ježici ... 87 Prijatelj prijatelju prijaznost zagotovijo. Priserčni prijatelj! Ko sva se ločila, obetala sva si, da bodeva vedno prijatelja in da eden drugega nikoli ne bodeva pozabila. Sedaj v tujem kraji še le spoznam, kako dober pa redek je pravi prijatelj. Imenuje se sicer marsikdo prijatelja, toda, če je treba prijateljstvo v dejanji pokazati in komu kaj dobrega storiti, takrat pa se ogiba in skriva. Mi dva sva že od mladih nog v vseh okoliščinah hodila drug z drugim in po¬ magala drug drugemu. Kaj ne, da bodeva tudi za naprej v sreči in nesreči prava prijatelja in bodeva čertila omahljivo značajnost? Jaz poznam tebe, in ti poznaš mene, tedaj je najino prijateljstvo zagotoveno. Jaz bodem vedno tvoj zvesti prijatelj V Ljutomeru . . . Matej Zemljič. Oče svojemu sinu. Ljubi moj sin! Rekel si, da bi rad imel od mene kako pismo v spomin. Dragi moj! ne vem ti boljšega v spomin zapisati, kakor zlate besede, ki jih je nekdaj pobožni oče Tobija govoril svojemu sinu. Vtisni si jih v serce, in ravnaj se po njih. Moj nauk so! Zapišem ti jih: „Moj sin, poslušaj besede mojih ust, in vtisni jih terdno v svoje serce! Kedar bode Bog mojo dušo vzel, pokoplji moje telo, in spoštuj svojo mater vse dni njenega življenja. Vedno imej Boga v spominu, in varuj se, da kdaj v greh ne privoliš, in da v ne- mar ne puščaš zapoved Gospoda, našega Boga. — Napuhu ne pusti gospodovati ne v svojih mislih, ne v svojih besedah; zakaj v njem se je začela vsa spa¬ čenost. — Kar nočeš, da bi kdo drugi tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu ne storiš. — Išči vselej sveta pri modrem. Vsak čas hvali Boga, in prosi ga, da vodi tvoja pota, in da vsi tvoji sklepi v njem ostanejo 11 . (4. bukv.) Bog te blagoslovi po tvojem skerbnem očetu V Zgošah . . . Matiju. Tretji tlel* Opravilna pisma. V vsakdanjem življenji je mnogo opravkov, ki se ne morejo vselej ustmeno dobro opravljati; mora se tedaj marsikaj, kar kdo ima, hoče in stori, prav zapisovati, da se kaj ne pozabi, in da se ne prigodi kaka škoda. Pisma, s kterirni se opravljajo razna vsakdanja opravila, imenujejo se opravilna pisma. Naj bolj navadna in potrebniša opravilna pisma so: 1. Zapisniki, 2. Naročilna pisma, 3. Vozna pisma, 4. Ponudna pisma, 5. Prošnje. 89 1. Zapisniki. Učencev zapisnik, kaj je čez leto prejel. Leta 18 . . . sem prejel: V Porečah . . . Anton Škerjanec. Učencev zapisnik, kaj so starši čez leto zanj izdajali: Pod Lipo . . . Anton Vidovič. 90 Zapisnik domačih šivali. V Gabriji . . , France Vites. 91 Gospodarski zapisnik. Prejel sem 288 gl. 70 kr. Izdal » 223 » 76 » Ostaja še 64 gl. 94 kr. V Planini na sv. Silvestra dan 18 . . Miha Dolenec. 92 Gospodinjski zapisnik. Prejela sem 21 gl. 80 kr. Izdala » 8 » 9 » Ostaja še 12 gl. 71 kr. Na Vranskem , 31. grudna 18 . . Neža Križaj■ 93 Zapisnih Petra Slavinca , tkalca. Prejel sem 59 gl. 70 kr. rzdal » 36 » 15 ^ Ostaja še 23 gl. 55 kr. V Tornimi . . . Knjižica, v ktero kdo zapisuje, kar kdo ima ali kar med letom prejema ali izdaja, imenuje se za¬ pisnik. V zapisnik se zapisuje čas, kdaj kdo kaj ima, prejema ali izdaja, potem reč, ktero zapisuje in njena vrednost ali stroški za njo. 94 Zapiši vsa svoja oblačila, in povej, koliko je vsako vredno! Zapiši vse poljske pridelke, ki jih pri vas pridelujete! Zapiši vsa sadna ali ovočna drevesa, ki jih imate na vertu! Zapiši vse gospodarsko in drago orodje, ki je pri hiši! Zapiši, kaj je gozdnar med letom vse prejemal in iz¬ dajal ! 2 . Naročilna pisma. Prodajalec si naroča svinčnikov. Gospod France Kos, tergovec v Zagrebu, Pri Zidanem mostu . . , Prosim, nemudoma mi pošljite: 60 zvezkov navadnih svinčnikov, 20 zvezkov s št. 5 v černem lesu, 25 zvezkov s št. 5 v rudečem lesu, 25 zvezkov s št. 4 v černem lesu. Kedar dobim blago, pošljem precej denar. Z Bogom! Marica Srakar, prodajalec. Posestnik si pri kolarji naroča nov vo%. Spoštovani kolar Jernej Jez v Bolcu. V Dolini . . . Jaz bi do sv. Jakopa t. 1. rad imel nov voz ali kola, težka za dva vola, in želim, da bi jih dobil že okovana. Prosim vas, povejte mi, če jih morete na¬ rediti do imenovanega časa, in koliko da bi hoteli za to delo. Zdravi! Janez Čebular, posestnik. 95 Nekdo se apnarju priporoča ca apno. ■ Spoštovani Martin Koprivec, apnar v Pečeh. Na Logu . . . Po Kresu tisti dan bodem začel prezidovati svojo hišo, in za to potrebujem 500 mernikov neuga- šenega apna. Prosim vas, pošljite mi ga teh 500 mernikov po svojem vozniku do omenjenega časa. Denar vam bodem poslal po možu, ki mi apno pripelje. Zanašam se, da mi bote dali dobro blago. Srečni! Luka Strehar , po domače Smrekar, posestnik. Kedar hoče kdo od koga kupiti ali sploh dobiti kako reč ali blago, si ga mora pri njem naročiti. Pismo, v kterem si kdo pri kom kaj naroča, imenuje se naročilno pismo. V naročilno pismo je treba na tanko zapisati: 1. kakošnega v blaga ali reči, in koliko od tega hoče kdo dobiti. Številke in vse, kar se piše, pa mora biti prav določno pisano, da se ne pripeti kaka zmota. 2. Pove naj se, kdaj in kam naj se pošlje, ali kdo bo prevzel naročeno reč. S. Določi naj se, kdaj in kako se bo naročena reč ali blago plačevalo. 4. Opuščajo se navadno vsi uljudni ogovori, in namesto teh se zgoraj v pismu postavi napis tega, komur se piše, zraven pa tudi precej kraj, dan, me¬ sec in leto. 5. Pismo se zloži in zapečati navadno brez zavitka. 96 Naročaj si pri usnjarju različnega usnja! Naročaj si pri fužinarju železa! Piši v žitno zalogo po 50 vaganov pšenice! Naročaj si pri knjigarju raznih knjig! Naročaj si pri sadjerejcu raznih dreves ! 3. Vozna pisma. Nekdo pošilja pšenico is Ljubljane v Novo mesto. Vozno pismo. V Ljubljani . . . Po vozniku Antonu Kašmanu iz Šiške pošiljam gospodu Janezu Černiču, žitnemu kupcu v Novo me¬ sto, deset hektolitrov egiptovske pšenice v dveh sodih, zaznamovanih s KL. Ako to žito dobro ob¬ varovano in v pravem času, to je, do 18 . t. m. prej¬ mete, plačajte vozniku 80 kr. od hektolitra. Janes Gaber, kupec. Nekdo pošilja železo. Vozno pismo. Na Kladivu . . , Po vozniku Valentinu Jegliču iz Srednje vasi pošiljam gospodu Tomažu Pozniku, fužinarju v Kamni gorici, petdeset centov obdelanega železa. Ako blago v pravem času, to je, od danes v treh dneh prejmete, plačajte vozniku 30 kr. od centa. Ciril Javornik, fužinar. 97 Vozno pismo. V Ipavi . . . Po vozniku Silvestru čelešniku iz Ipave poši¬ ljam gospodu Lovretu čuku. gostilničarju v Doljih. dva soda letošnjega vina (mošta), ki sta zaznamovana z /S,. Ako to vino dobro obvarovano in v pravem času, to je, v dveh dneh, prejmete, blagovolite pla¬ čati vozniku 10 gold. avstr. veij. Vam udani Jakop Krov ar, vinogradnik. Pismo, ktero se piše, da ga s sabo vzame voz¬ nik, ki kako blago prevzame ali kam pelje, imenuje se vozno pismo. V vozno pismo se mora zapisati; 1. voznikovo ime in kraj, iz kterega jc doma. 2. Postavi se ime, stan in kraj tistega, kteremu se blago pošilja. 3. Imenuje se poslano blago, in se zapiše, ko¬ liko ga je, kako je zavito ali zabito, in s čim, in kako je zaznamovano. 4. Zapiše se, koliko je treba voznine plačati, koliko od teže, ali pa od vsega blaga skupaj, kakor se je pogodilo z voznikom. 5. Pove se, kdaj se je blago oddalo, in dokle mora priti na svoje mesto. Nekdo pošilja nekemu teržinarju 5 centov prediva. Kupec gostilničarju pošilja kave in sladkorja. Kmet tesarju v mesto pošilja 7 obrezanih hrastov. Svilorejec pošilja tergovcu mešičkov (kokonov). Sadjerejec pošilja branjevcu raznega sadja. Splsje. T 98 4. Ponudila pisma. Tesar se županu ponuja, da bi delal nov most. 'Spoštovani oče župan! Zvedel sem, da bote pri vas delali nov most čez Kerko, in da ste vi pooblaščeni, da jemljete de¬ lavce za to delo. Ker sem jaz že v več krajih delal večje in manjše mostove, in menim, da so srenje povsod zadovoljne z mojim delom, se tudi vam, blagi oče župan, ponujam za to delo, in prosim, da bi ga meni izročili. Obetam vam, da si bodem vse pri- zadjal, da vam postavim dobro delo in vam popolnoma ustrežem. Tega vas zagotavlja Vam Na Zgornji Beli . . . Hlapec se gostilničarju ponuja v službo. Spoštovani gostilničar! Slišal setu, da bo vaš dosedanji hišni hlapec šel v mesto služit, in da vi sedaj iščete drugega hlapca. Jaz sem že služil po več gostilnicah, kakor kažejo spričala, ki jih vidite tukaj v pismu. Povem vam, da bi me prav veselilo, ako bi vi mene v službo vzeli. Obetam vam, da bi vam jaz zvesto služil. Vam udani služabnik Anton Gradavec, hišni hlapec pri Voljbenku. ponižno udani Valentin Sirar , tesarski mojster. V Sežani . . . 99 Nekdo ponuja derva na prodaj. častiti gospod! Pretečeno nedeljo ste bili pri nas, in ste po- praševali po dervih, da bi jih kupili za olarijo. Ker takrat mene ni bilo doma, vam ponujam tukaj iz svojega velikega gozda mehkih derv, ki mi jih je po zimi sneg polomil, in ki so že naj več razsekane in za na proda.) pripravljene, Ako vam je drago, pri¬ dite jih sami pogledat, ali pa pišite, da jaz k vam pridem, da se zgovoriva zavoljo cene in še drugo, kar je treba. Verjamite mi, da so to dobra derva, taka, kakoršnih ravno potrebujete. Zadovoljni bodete s kupčijo, ki vam jo ponuja vam udani Gregor Dimeč, po domače Gorjanec. V Podgorjah ... Pismo, v kterem kdo komu ponuja kaka službo ali blago, imenuje se ponudno pismo. Taka pisma se morajo prav varno pisati, da si kdo z njimi več ne pokvari, kakor koristi. Pisati se morajo: 1. pošteno, to je, da se ne obeta več, kakor kdo more storiti, in da se nihče ne žali. 2. Naj bolje se priporoča s tem, da se kaže na dela in službe, ki jih je že kdo storil in oprav¬ ljal, in na uterjena spričala. Mizar se srenji ponuja, da lii v novo šolo narejal mizar¬ ska dela. Izučen vertnik se ponuja za grajsčinskega vertnika. Sadjorejec posestniku ponuja drevesa iz svoje velike dre¬ vesnice. Kmetovalec ponuja pšenico na prodaj. Prodajalec ponuja svoje drobno blago. 7 * 100 5. Prošnje. Sin prosi, da bi mu gosposka iesroiila delščino, ki jo ima po svojem očetu. Slavna c. k< sodnija! Jurij Leskovec iz Poljan spodobno prosi, da bi se mu izročila delščina, ktero ima po svojem očetu in znaša 500 gold. Svojo prošnjo pa podpira s sledečimi razlogi: A, 1. Je, kakor kaže rojstni list A. dopolnil 24. leto. 2. Je vse storil, kar mu je bilo zavoljo tega po očetovem poslednjem sporočilu 5. sušca 1873. 1. storiti .naloženo. Da je B. tako, to se vidi iz priloženega pisma B. 3. Bi rad nekaj zemljišča kupil in na svoje delati začel. 4. Obeta, da bode svoje premoženje dobro obračal in se zmiraj lepo in pošteno obnašal. V Poljanah ■ . • Jurij Leskovec. Zunaj se zapiše: Slavna c. k. sodnija v Loki. Jurij Leskovec iz Poljan, v hiši št. 65. prosi, da bi se mu izročila delščina, ktero ima po svojem očetu. S prilogama A. in B. 101 Nekdo prosi, da bi se mu dovolilo narediti pri vodi Bistrici nov mlin. Slavno c. k. okrajno glavarstvo! France Jenko, kmet v Kamenjali, ponižno prosi, da bi se mu na njegovem zem¬ ljišči pri vodi Bistrici v Bohiuji dovo¬ lilo, nov mlin narediti, in podpira svojo prošnjo s sledečimi razlogi: 1. Ni v tem kraji celo uro okoli in okoli nobenega mlina. 2. Je voda Bistrica dosti velika in prav pripravna za to. 3. Prosilec je mlinarskega dela dobro va¬ jen, ker je že, kakor kaže priloženo •/. spričalo •/., več let v mlinu delal. 4. Prizadeval si bode, da bode ljudem dobro in zvesto stregel. V Kamenjali . . . France Jenko. Zunaj se zapiše : Slavno c. k. okrajno glavarstvo v Radovljici. France Jenko, kmet v Kamenjali, h. št. 24. prosi, da bi se mu dovolilo pri vodi Bistrici nov mlin na¬ rediti. S prilogo •/. Učenec prosi, da bi se mu zaloga (štipendija) podelila. Prečastiti knez in škof! Jožef Dolžan, učenec perve latinske šole, ponižno prosi, da bi se mu izpraznjena Strojeva zaloga podelila, in podpira svojo pohlevno prošnjo s sledečimi razlogi: 1. Se je v pervi polovici šolskega leta dobro učil in obnašal, kakor kaže pri- A. loženo spričalo A. 2. Je sin ubožnik staršev, in je kakor B. priča, priloženi ubožni list B., podpore resnično potreben. 3. Je Pod Tabrom doma in z utemeljiv- cem te zaloge v rodu, kakor kaže ro- C. doslovni list C. V Ljubljani . . . Jožef Dolžan. Zunaj se zapiše: Prečastiti knez in škof v Ljubljani. Jože Dolžan, učenec perve latinske šole v Ljubljani, ponižno prosi, da bi se mu podelila izpraznjena Stro¬ jeva zaloga. S prilogami A., B., C. 103 Pismo, s kterim kakega človeka ali kako go¬ sposko kaj prosimo, imenuje se prošnja. Prošnja se mora tako-le pisati: 1. Vzame se cela pola popirja, ki se po sredi pregane, ter se piše le po desni strani. 2. Pod verhom se postavi naslov, in potlej se ob kratkem zapiše, kaj se prosi. 3. Naštejejo se razlogi, zavoljo kterih kdo pri¬ čakuje, da se bo prošnja uslišala. Ako se pa prošnja opira na kaka spričala, se zaznamovajo in k prošnji prilože. 4. Na koncu, na levi strani, se zapiše kraj, dan, mesec in leto, in na desni strani malo spodaj se postavi ime tistega, ki prosi. 5. Zunaj na desni polovici se zapiše napis z naslovom, komur ali kamor se oddaja prošnja. 6. Malo spodaj se zapiše ime, stan in prebi¬ vališče tistega, ki prosi. 7. Spodaj se prav ob kratkem postavi, kaj se prosi, in koliko je priloženih drugih pisem, t. j. prilog. 8. Prošnje morajo imeti kolek ali štempelj. Učenec v pervem letu višje realke c. k. vlade prosi, da bi ne plačeval učnine. Nekdo c. k. okrajnega glavarstva prosi, da bi smel napra¬ viti gostilnico. Nekdo c. k. okrajnega glavarstva prosi, da bi smel zidati pri cesti novo hišo. Nekdo prosi za službo pri železnici. Meščan prosi za pravice meščanstva. 104 Četerti del. Javna pisma. Velikrat je treba, da se zapiše, kar se je sto¬ rilo, dogovorilo, ali, kar kdo želi, da bi se naznanjalo ali zgodilo. Pisma, ki se v takih zadevah pišejo, so očitna ali javna pisma, zato ker očitno ali javno kažejo, kar se je zapisalo. Naj bolj navadna javna pisma so: 1. Izpiski, 2. Pohotni ali plačilni listi (kvitunge), 3. Prejemni listi, 4. Dolžna in oporoška pisma, 5. Prepustna ali odstopna pisma (cesije), 6. Nakazna pisma (asignacije), 7. Pooblastila, 8. Pogodbe, 9. Spričala ali svedočbe, 10. Očitna naznanila, 11. Poslednje sporočilo, oporoka ali testament. 106 1. Izpiski. Mizarjev izpisek. Izpisek. Antonu Rogaču, kmetu v Podgorji, sem naredit te-le mizarske reči: V Tupaličah . ■ . Janez Potočnik. mizar. Teli 28 gol d. 80 kr. sem prejel. Janez Potočnik 100 Izpisek kovaškega dela. Izpisek. Gospodu Antonu Godcu, grajščaku na Skali, sem naredil te-le reči: V Srednji vasi . . . Šimon Poljanec, kovač. Teh 17 gold. 6 kr. sem prejel. Šimon Poljanec. Čevljarjev izpisek. Izpisek. Gospodu Matevžu Lisičarju, meščanu v Velleovcu, sem naredil to-le obutalo: V Velleovcu . . . Lenart Maček, čevljar. Teh 24 gold. in 60 kr. sera prejel. Lenart Maček. Tergovcev izpisek. Izpisek. Gospodu Janezu Moravcu, posestniku v Senožečah, sem prodal te-le reči : V Novem mestu . . ■ Martin Golob , tergovec. Teh 34 gold. 14 kr. sem hvaležno prejel. Martin Golob. 108 Rokodelci in kupci imajo knjigo, v ktero zapi¬ sujejo reči, ki jih komu delajo ali prodajajo, in iz ktere potem izpisujejo te reči z zneskom vred svojim naročnikom ali odjemnikom. Taki listi se imenujejo izpiski, računi ali konte, V izpisek se zapiše: 1. ime tistega, komur je kdo kaj naredil ali prodal. 2. Naredi se navadno pet prostorov. V perva dva se zapiše leto, mesec in dan, v tretjega, kaj se je naredilo ali prodalo, in v zadnja dva se postavijo goldinarji in krajcarji izšteviljene cene, po kteri se je delalo ali prodajalo. 3. Spodaj se zapiše kraj, dan, mesec, leto in ime tistega, ki je kaj delal ali prodajal. 4. Kedar se denar prejme, se spodaj zapiše, da je plačano. 5. Na izpisek devlje se kolek ali štempelj. Naredi krajačev izpisek! Spiši kolarjev izpisek! Naredi bukvovezov račun! Naredi tesarjev račun! Spiši prodajalcev račun! 2 . Pobotu! ali plačilni listi (Imtimge). Pohotni list hišnim. Pohotni list. Jaz, Janez Šolar, sem danes prejel od Matija Stroja trideset goldinarjev za hišnino od svetega Jurja 18 . . 1. do svetega Jurja 18 . . 1. V Šentjurji ... Janes Solar. 30 gold. 109 Pohotni list za zasluženi denar. Pohotni list za dvajset goldinarjev avstr. velj., ktere sem jaz, Miha Hlebčar, od gospoda fajmoštra v Smledniku za zidarsko delo pri farni cerkvi danes res in pošteno prejel. V Smledniku . . . Miha Hlebčar, zidar. 20 gold. avstr. velj. Pohotni list za vernjeni denar. Pobotni list, s kterim jaz, Tone Vehar, poterjujem, da mi je Jožef Mihelič, kmet v Mošnjah, dve sto goldinarjev avstr, velj., ki sem mu jih pred 3 leti posodi!, danes res in pošteno vernik V Mošnjah . . . Tone Vehar, keremar. 200 gold. avstr. velj. Pohotni list za izplačani delež. Pobotal list, s kterim jaz, Valentin Cunjar, poterjujem, da mi je moj brat France tri sto goldinarjev avstr, velj., ki so mi jih moj pokojni oče v oporoki 30. junija 18 . . 1. izgovorili, gotovo in na tanko izplačal, tako, da ne morem ne jaz, ne moji nasledniki v tej reči nič več terjati. V Hudniku . . ■ Valentin Cunjar , prejemnik. Jurij Sever, priča. Marka Burja, priča. 300 gold. avstr. velj. 110 Pohotni list za obresti. Pohotni list za dvanajst goldinarjev in 50 kr., ktere sem jaz, Peter Slarnničar, od Janeza Vesela kot obresti za celo leto 1872. od kapitala 250 gold. resnično prejel. Na Luži . . . Peter Slarnničar. 12 gold. 50 kr. Pohotni list za plačani kapital z obrestimi vred. Pobotal list za pet sto goldinarjev, ktere sem jaz Andrej Turek, 1. novembra 1870. 1. Pavlu Verbetu, po domače Klan¬ čarju, posodil in 7. januarja 1871. 1. vpisal, in ktere mi je danes imenovani dolžnik z obrestimi vred po¬ polnoma vernil in plačal, tako, da mu tudi dajem pravico, naj se ta dolg z njegove hiše v Dupljah št. 17, ki je v zemljiških bukvah teržiške grajščine pod št. 83. zapisana, brez daljnega vprašanja izbriše. V Otoku . . . Andrej Tivrek, posestnik. 500 gold. avstr. velj. Plačilni list, v kterem se odpisuje le nekoliko dolga. Pohotni list na vsemje. Alojzi Bezeg, hišnik v Kibnem, mi je danes resnično plačal petdeset goldinarjev avstr. velj. na dolgu, kterega je bilo 200 gold., kar mu tedaj s tem pohotnim listom od tega dolga odštevam. Na Ravnem ... Tomaž Vranič, kupčevalec. 50 gold. avstr. velj. 111 Dva se nasprotno pobotdvata. Nasprotni pobotni iist. Mi dva, Janez Taškar in Anton Mole, sva iz- štela, koliko sva eden drugemu dolžna, in sva eden z drugim tako pobotala, da do danes eden drugega ne moreva za nič terjati. Za tega voljo sva vse spise, ki sva jih za dolge eden od drugega imela, uničila, in izrekava, da so sedaj neveljavna vsa taka pisma, ki bi morda še kje bila. Ta pobotni list sva si oba spisala in podpisala. Na Brodu . . . Janez Taškar, kupec. Anton Mole, kupec. Pobotni ali plačilni list ali pobotnica (kvitunga) je pisano poterdilo, da je kdo od koga kaj denarja ali blaga resnično prejel. V pobotni list se zapiše: 1. koliko se je denarja ali blaga prejelo. To se zapiše s čerkami, da se ne more izbrisati in kaj več ali menj zapisati. 2. Zapiše se ime tistega, ki je denarje prejel, in ime tega, od kodar jih je prejel. 3. Pove se, zakaj se je denar prejel. 4. Prav blizo konca pisma se zapiše še kraj, dan, mesec, leto in ime prejemnikovo in pa prič, če jih je treba. Tudi je navada, da se spodaj na levi strani prejeti znesek še s številkami pristavi. 5. Včasi pa se poterjuje le nekoliko plačanega dolga; včasi pa se tudi dva, ki sta eden drugemu dolžna, tako pobotata, da nobeden drugega nič ne terja. Plačilni listi, ki se špisujejo v takih zadevah, imenujejo se pobotni listi na vzemje in nasprotni po¬ botni listi. 6. Pobotni listi morajo imeti postavni kolek ali štempelj. 112 Naredi pohotni list za poluletne obresti od kapitala 860 gold, avstr. velj. s 6 gold. od sto! Naredi pohotni list za 80 gold. enoletne najemšeine od najetega zemljišča! Delavec naredi gospodarju pohotni list za 25 gold., ki jih je čez leto pri njem zaslužil in potegnil. Hlapec naredi gospodarju pobotnico za 80 gold. letnega plačila. Šivilja naredi pohotni list za 10 gold. 12 kr., ktere je zaslužila za razno šivarsko delo. 3. Prejemni listi. Nekdo poterjuje, da je pri njem denar hranjen. Prejemni list. Jaz, Martin Rogan, mesar na Dolgem, sem da¬ nes od našega gospoda kaplana Matevža Mraka tri¬ deset križavek po gold. 30 kr. srebra resnično pre¬ jel, da jih hranim, in jim jih zopet nazaj dam, kedar pridejo iz Ipave, kamor mislijo te dni popotovati. Na Dolgem . . . Martin Bogan , hišnik. Nekdo poterjuje, da je prejel zlato uro. Prejemni list. Jaz, Luka Seršen z Jesenic, poterjujem, da mi je gospod Jakop Vernik zlato uro, ki je vredna okoli sedemdeset goldinarjev, hraniti dal, dokler pride na¬ zaj iz Ljubljane, kamor misli iti prihodnji teden. V Bremici . . . Luka Seršen, posestnik. 113 Nekdo polerjuje, da je prejel zapečateno pismo , da bi ga oddal drugemu. Prej erani iist. Jaz, Peter Rožič, tergovec v Zagrebu, poterju- jem s tem listom, da je gospod Jože Levec, posest¬ nik iz Železnikov, zapečateno pismo do gospoda Aloj¬ zija Trebnika, tergovca v Zagrebu, ker ga ravno ni. bilo doma, daues pri meni pustil, da mu ga dam, kedar domov pride. V Zagrebu . . . Peter Božič, tergovec. Pismo, v kterem poterjujemo, da smo denarje, blago ali kako drugo reč od koga prejeli, da bi jo hranili, komu oddali i. t. d., se imenuje prejemni list. V prejemni list se zapiše: 1. kdo je kaj prejel, od koga je prejel, kaj in za koga je prejel. 2. Povedati se mora, pri kteri priložnosti je prejel, in za koliko časa. 3. Postavi se spodaj kraj, dan, mesec, leto in ime tistega, kteri kaj prejme. Naredi prejemni list nekemu, ki ti je oddal zapečateni zvezek pisem, da jih oddaš nekemn pravniku. Nekdo je pustil pri tebi zabit sod vina z znamnjem AL, s št. 5, da ga oddaš nekemu gostilničarju. Naredi mu pre¬ jemni list! Nekdo gre na pot, in hrani pri tebi deset cekinov po 4 gold. 50 kr. do tistega časa, da pride nazaj. Poterdi mu, da si jih prejel! Naredi prejemni list nekemu, ki ti je oddal zapečaten zaboj, da ga oddaš svojemu sosedu! Naredi prejemni list sosedu, ki je več hišnega orodja pri tebi shranil! Spisje. 8 114 4. Dolžna in poroška pisma. Nekdo vssame na posodo SO gold. v bankovcih , in hoče od njih po S gold. od sto plačevati, in jih v dveh letih verniti. Dolžno pismo. Jaz, Anton Mervar, po domače Sodar v Medve¬ dovem selu, s tem pismom poterjujem, da mi je Ver- ban Tratar za mojo potrebo danes posodil petdeset goldinarjev avstr. velj. v bankovcih, in da mu hočem ta denar v dveh letih gotovo verniti, do tistega časa pa tudi obresti po pet goldinarjev od sto plačevati. V Medvedovem selu . . . Anton Mervar , dolžnik. Miha Ruda, priča. Luka Hribar, priča. Dolžno pismo asa 600 gold., asa ktere bo dolžnik pla¬ čevat po S gold. od sto, in jih bo vernil. kedar mu jih bo upnik pot leta popred odpovedal. Dolžno pismo. Jaz, Matevž Lipar, za se in za svoje nasled¬ nike veljavno poterjujem, da mi je g. Alojzi Pavlič, tukajšnji tergovec, danes posodil in gotovo naštel šest sto goldinarjev avstr, velj. Zavezujem se, da bom od teh denarjev plačeval na leto po pet goldi¬ narjev od sto, in jih bom v enaki veljavi pošteno vernil g. Alojziju Pavliču ali njegovim pravim na¬ slednikom, in sicer pol leta potem, kedar mi bodo napovedani. V zagotovilo tega kapitala in obresti zastavljam svojo hišo, ki je v Stranski vasi s št. 17, in je zaznamovana v zemljiški knjigi bokalške graj- ščine v zapisniku pod urb. št. 39, in dopuščam g. posojevalcu pravico, da se ta dolg ondi vpiše. V Stranski vasi . . . Matevž Lipar, dolžnik. Jurij Božič, priča. Anton Selan, priča. 115 Nekdo je ta zgoraj imenovanega dolžnika porok. Poroško pismo. Jaz, France Dolinar, se s tem pismom zavezu¬ jem, da bom tistih šest sto goldinarjev z izgovorje¬ nimi obrestimi vred avstr, velj., ktere je g. Alojzi Pavlič, tergovec v Stranski vasi, Matevžu Liparju, ravno ondi 15. januarja 1872. 1. posodil, jaz plačal, če jih Matevž Lipar ne bode mogel o pravem času plačati. Na Bobrovi . . . Franc Dolinar, posestnik. Dolžno pismo (obligacija) je pismo, s kterim dolžnik poterjuje, da mu je kdo denarja posodil. V dolžnem pismu se mora na tanko imenovati: 1. posojevalec, to je, tisti, ki denar posodi. 2. Zapiše se, koliko in kakošnega denarja je kdo posodil. 3. Določi se, ali se bodo od posojila tudi pla¬ čevale obresti, in po koliko se bode na leto od sto plačevalo. 4. Povč se in obeta kdaj in kako se bo dolg vračal. 5. Podpiše se kraj, dan, mesec, leto in dolž¬ nikovo ime, včasi pa tudi še dve priči, če dolžnik pisma sam ne piše. 6. Kedar se kdo zaveže, da hoče dolg namesti koga drugega plačati, se naredi poroško pismo. Tak namestni plačnik se imenuje dolžnikov porok. 7. Dolžna in poroška pisma morajo imeti po¬ stavni kolek ali štempelj. Naredi dolžno pismo za 300 gold., od kterih hode poso¬ jevalec po 4‘4 gold. od sto na leto plačeval, in jih v treh le¬ tih vernil. 8 * 116 Sostavi ravno to dolžno pismo s prislavkom. da dolžnik zastavlja za ta dolg neko svojo njivo! Naredi za ta dolg tudi poroško pismo! Naredi dolžno pismo za 1000 gold. avstr. velj., od kte- rih bode posojevalec 5 gold. od sto plačeval in jih v petih letih vernih Za dolg dolžnik zastavlja svojo hišo. Naredi dolžno pismo za 100 gold., kterc bi ti kdo po prijaznosti brez obresti za eno leto posodil! 5. Prepustna ali odstopna pisma (cesije). Nekdo prepušča dolino pismo. Prepustno pismo. Jaz, Miha Podrečar, poterjujem s tem pismom, da Tomažu Kolarju, kmetu v Loškem potoku prepu¬ ščam dolžno pismo, ktero mi je 5. decembra 1870 I. podpisal in dal Anton Verbar, tergovec iz Novega mesta, za posojenih sto in petdeset goldinarjev avstr. velj. Prepuščam pa to dolžno pismo Tomažu Kolarju tako, da on sme z njim ravnati, kakor s svojim premoženjem. V Novem mestu . . . Miha Podrečar, posestnik. Nekdo drugemu prepušča terjatev. Prepustno pismo. Jaz podpisani, Martin Jelar, poterjujem, da ti¬ stih tri sto goldinarjev avstr, velj., ki mi jih je An¬ ton Predurnik z Viča s h. št, 20 dolžan od 22. fe¬ bruarja 1871. 1. s vso pravico prepuščam v last svo¬ jemu bratu Jelarju; izročil sem mu tedaj danes s 117 tem prepustnim pismom vred tudi dolžno pismo, da se more vpisati v zemljiške bukve. V Ljubljani . . . Martin J dar , prepustnik. Lovrenc Slamnik, priča. Jernej Svatec, priča. Odstopno pismo za 200 gold. Odstopno pismo. Dolžno pismo, ki ga je meni, Jožefu Tepkarju, naredil in dal g. Davorin Vertnik za posojenih dve sto goldinarjev avstr, velj., in je podpisan 8. septem¬ bra 1871. 1. se je steklo; tedaj odstopam in prepu¬ ščam s tem pismom teh 200 gold. z obrestimi vred, da jih izterja Leopold Vehar, hišnik v Šiški, in mu dajem ob enem dolžno pismo, da more v svojem imenu, kakor svoje premoženje za se ta kapital z obrestimi vred izterjati. V Šiški . . . Jožef Vodnik, posestnik. Kedar kdo komu drugemu prepušča ali odstopa svojo terjatev, in če se to zapiše, se tako pismo ime¬ nuje prepustno ali odstopno pismo. V tako pismo se mora zapisati: 1. kdo kaj prepušča ali odstopa, 2. kaj, komu in kdaj se prepušča ali odstopa, 3. po kterih pogodbah se kaj prepušča ali od¬ stopa. 4. Prepustna ali odstopna pisma morajo imeti po ceni kolek ali štempelj. Sostavi zgornje prepustno pismo v ravno tem pomenu, pa z drugimi besedami! Oče prepušča sinu 2000 gold., ki mu jih je sosed dol¬ žan. Naredi za to prepustno pismo! lis A daje B za 20 goid. na leto pravico, da sme oez nje¬ gov travnik voziti. Sostavi za to prepustno pismo! Brat prepušča svoji sestri očetovo delščino. Naredi pre¬ pustno pismo! Rodovinec svojemu rodovincu prepušča en del gozda, da v njem stari les poseka. 6. Nakazna pisma (asignacije). Nakaa ea SO g o Id. Nakazno pismo. Gospod Jurij Prevec naj temu, ki je prinesel to pismo — Andreju Petelinu— izplača petdeset gol¬ dinarjev, in naj jih meni prišteje! V Semiču . . . Marka Huda, tergovec. Nakaa ea dva seinja derv. Nakazno pismo. Gospod Janez Maček! logar iške grajščine, bla¬ govolite mojemu hlapcu Antonu Dolginu dati dva sežnja terdih derv, ktere vam bom jaz plačal! V Bistri . . . Martin Telovnik , pek. 118 Nakas s a 85 vatlov sukttu. Nakazno pismo. Častiti gospod Matevž Mejnik! blagovolite temu, ki vam je prinesel to pismo, odmeriti in oddati 35 metrov sivega sukna, ki ga meni pripišite! Pod Smreko . . . Jožef Dolar. Z nakaznim pismom (asignacijo) naročamo komu, s kterim nasprotno porajtujemo, da da denarja ali blaga kakemu tretjemu, in da potem to nam prišteje. V nakazno pismo se zapiše: 1. kdo naj kaj dd ali izplača, 2. komu in kdaj naj se to stori, 3. kaj in koliko naj se da ali izplača, in 4. komu naj se prišteje ta znesek. Naredi nakazno pismo za 20 veder novega vina! Naredi nakazno pismo, da naj se sosedu iz tvoje najem- ščine izplača 20 gold., in naj se tebi vštejejo. Naredi nakazno pismo za 5 mernikov pšenice , ktero bo¬ deš pozneje plačal! Spiši nakazno pismo , da naj kdo na tvoj račun plača čevljarja, ki je za te delal. Daj nakazno pismo! 7. Pooblastila. Nekdo pooblašča svojega prijatelja. naj gre namesto njega k gosposkim obravnavi. Pooblastilo. Jaz podpisani, Anton Zobnik, dajem gospodu Ferdinandu Varhu, učitelju v Preski, oblast, naj gre 120 15. t. m. v Kranj namestu mene k gosposkim obrav¬ navi o dolgeh Matevža Krikarja, bivšega mesarja v Medvodah, in ga pooblaščam, naj je v mojem imenu pri tej obravnavi, ter se zavezujem, da bodem vse, kar bode on v tej zadevi storil, tako priznaval, kakor bi bil jaz sam naredil. V Preski . . . Anton Zobnik. Nekdo drugega pooblašča naj zanj zemljišče kupi. Pooblastilo. Jaz, Ureh Malec, s tem pismom Antona Kot¬ nika, meščana v Kamniku, pooblaščam, naj v mojem imenu in namestu mene po mojih vodilih kupuje in kupi Vertarjevo zemljišče, pogodbo podpiše in tudi ves kup plača, in s kratka, naj vse stori, kar spozna, da je treba zavoljo tega storiti pri gosposki ali drugje, ter mu zagotavljam, da bodem vse poterdil, kar bode storil on o zadevi tega kupa, in obetam, da mu bom povernil Yse stroške, ki jih bo potrosil pri tem opra¬ vilu. V Kamniku . . . Ureh Malec. Jurij Stroj, priča. Anton Tanek, priča. Nekdo pooblastuje prodajalca. Pooblastilo. Jaz, Luka Gaber, sem namenil, da bodem vso svojo zalogo mnogoverstnega blaga o sv. Petru peljal v Ljubljano na semenj in ga razprodajal za gotov denar, pa tudi na upanje. Ker pa zavoljo bolezni ne morem sam od doma, tedaj dajem s tem pismom svojemu bratu Jožefu Gabru oblast, naj prihodnji se¬ menj on namestu mene pelje v Ljubljano moje blago, 121 in naj ga prodaja v mojem imenu. Kar bo on v tej zadevi storil, obetam, da bom tako priznaval, kakor da bi bil jaz sam storil. V spričbo tega to pismo podpisujemo jaz in naprošene priče. V Loki . . . Luka Gaber. Anton Samec, priča. Miha DruZnik, priča. Kdor ne more ali noče sam kaj izveršiti, da komu drugemu svojo pravico ali oblast, da potem drugi namestu njega ali v njegovem imenu opravlja kako reč. Pismo, v kterem kdo kakega drugega po¬ oblašča za kako opravilo, se imenuje pooblastilno pismo ali sploh pooblastilo. V pooblastilu se mora na tanko določiti: 1. kdo koga pooblašča ali komu daje oblast, 2. koga kdo pooblašča, to je, ime poobla- ščenčevo, 3. za ktero reč ali opravilo kdo koga pooblašča. 4. Pove se, da se bode to, kar stori poobla¬ ščenec, priznavalo. 5. Pooblastila morajo imeti postavni kolek ali štempelj. Nekdo svojega rodovinca pooblašča, naj sprejme delščino. Naredi mu pooblastilo! Nekdo zavoljo bolezni ne more k gosposkim dražbi, te¬ daj pooblašča za to opravilo svojega soseda. Spiši mu poobla¬ stilo! Nekdo svojega rodovinea pooblašča, naj namestu njega pri hiši gospodari. Nekdo svojega soseda pooblašča, naj namestu njega ži¬ vino prodaja. Pooblaščaj svojega rodovinca, naj namestu tebe gre neki dolg terjat! 122 8. Pogodbe. Nekdo kupuje pol zemlje s hišo vred; prodajalec in kupovalec pišeta kupno pismo ali kupno pogodbo. Kupna pogodba, ki sta jo dogovorila in sklenila Matevž Molj, kmet v Mehovem, h. št. 18, prodajalec, — in France Oblak, gostilničar v Gabrijah, h. št. 20, kupec, tako-le: 1. Matevž Molj prodaja svoje pol zemlje, ki je v Mehovem s št. 18, in je zapisana v zemljiških bukvah berdske grajščine v urb. št. 114, z vsem po¬ hištvom in vsemi pravicami vred Francetu Oblaku za tisoč in sto goldinarjev avstr. velj. v polno lastino z dopuščenjem, da se brez opovire precej sme pre¬ pisati. 2. France Oblak kupuje zgoraj popisano zem¬ ljiško in hišno posestvo s pritiklino vred za dogo¬ vorjeno kupnino 1100 gold., reci: tisoč in sto gol¬ dinarjev avstr, velj., ter plača precej polovico, t. j. 550 gold.; drugo polovico pa obeta plačati v dveh obročih, in sicer en del o sv. Jurji, eu del pa o bo¬ žiči 1874. L; zraven pa prodajalcu dovoljuje, naj se ta dolg vpiše v javne bukve. 3. Prodajalec poterjuje, da je polovico plačila, t. j. 550 gold. gotovo prejel, in plača vse zaostale davke do današnjega dneva,- stroške za kupčijo iu prepis in vse davke od današnjega dneva naprej pa prevzema in bode plačeval kupovalec. V spričbo te pogodbe so naslednji svojeročni podpisi: V Mehovem . . . Matevž Molj, prodajalec. Franc Oblak, kupovalec. Jožef Kušar, priča. Janez Kersnik, priča. 123 Nekdo daje v najem svojo njivo. Najemna pogodba. 1. Janez Sajavec prepušča Marku Zoriču svojo dolgo njivo za vertmi, na ktero se poseje 12 merni¬ kov, v najem na štiri leta zaporedoma za to, da mu plača na leto po 24 gold. najemščine. 2. Marka Zorič Janezu Sajavcu obeta, da bo najemščino vsako leto o sv. Jurji naprej plačeval, sicer pa tudi, da bode skerbel, da bode njiva v do¬ brem stanu. 3. Davke za to njivo bode plačeval posestnik sam. Janez Sajavec, Jožef Rekar, priča. posestnik. Tomaž Kobilica, priča. Marka Zorič, najemavec. Kmet svoje posestvo izroča starjemu sinu. Izročilna, oddaj anjsha pogodba, ktera je bila danes v pričo podpisanih mož tako-le narejena: 1. Anton Knez, kmet v Slovenskih goricah h. št. 15, izroča svojo celo zemljo, ki je vpisana v zemljiških bukvah skalske grajščine pod urb. št. 92, z vsem pohištvom in vso zalogo vred svojemu star¬ jemu sinu Janezu v popolno lastnino, in mu daje pravico, da se more precej prepisati. 2. IzroČevalec s svojo ženo vred si izgovarja stanovanje v izbi iz veže in živež pri sinu in potrebno obleko do smerti, in vsak mesec po 2 gold. pobolj- ška. Tudi mora sin Janez svoji sestri Mici dati del- ščine iz hiše pet sto goldinarjev avstr. velj. Vse to naj se vpiše na imenovano posestvo. 3. Prejemnik se zavezuje, da bode svoje starše vedno spoštoval in vse storil in izpolnoval, kakor mu naroča pričujoča pogodba. 124 V spričbo tega izročila to pismo svojeročno podpišejo: V Slovenskih goricah . . . Anton Knez , Miha Srebre , priča. izročevalec. Anton Pokoren , priča. Janez Knez, prejemnik. V družbenem življenji je večkrat potrebno in se tudi mnogokrat zgodi, da ljudje eden drugemu kaj dajejo, dovoljujejo, ter si to pa uno nasprotno obe¬ tajo. Ker pa je treba, da se dogovorjena reč na tanko spolnuje, je posebno v takih okolnostih treba, da se zapiše, kar se je ustno pogodilo. Pisma tedaj, v ktere se pogodbe zapisujejo, se imenujejo po- godna pisma ali sploh pogodbe. Pri pogodbah se mora na tanko določevati: 1. kdo se dogovarja ali pogaja. 2. Morajo se zaporedoma našteti vse pravice in zaveze, ki se nasprotno sklepajo. 3. Spiše se toliko enakih pogodnih pisem, ko¬ likor je pogodnikov, to je, tistih, ki se med sabo dogovarjajo in pogajajo. 4. Morajo se na vsak prepis podpisati vsi ude¬ leženci, to je, vsi, kogar se pogodba kaj tiče, in priče, ki so zraven. 5. Vsako pogodno pismo mora imeti tudi po¬ stavni kolek ali štempelj. Pogodbe pa so različne. Naj navadneše so kupne pogodbe ali kupna pisma, najemne pogodbe ali najemna pisma, izročilne pogodbe ali izročilna ali oddajanjska pisma, ženitne pogodbe ali ženitna pisma i. t. d. Sosed sosedu prodaja hišo za 800 gold. avstr, velj., ktc- rih kupovalec polovico precej pri kupu plačuje, drugo polovico pa pozneje plača. Naredi kupno pismo! Nekdo kupcu daje v svoji hiši v najem prodajalnico pri tleh in tri sobe v pcrvem nadstropji za 6 let, in bo plačeval 125 100 gold. avstr. velj. hišnine na leto, Naredi mu najemno pismo! Sosed s sosedom menjava njivo s travnikom, in mu do¬ daja na travnik še 100 gold, avstr, velj. Naredi naj se zame¬ nja vn o pismo! Kokodelec rokodelcu prodaja vso svojo pripravo in orodje za 500 gold. Naredi kupno pismo! Nekdo daje v najem svojo hišo, v kteri je gostilnica. Naredi najemno pismo 1 9. Spričala ali svedočbe. Spričalo za hlapca. Sprlčalo. Tomaž Lipnik iz Naklega, 28 let star, je pri meni pet let za hlapca služil, in je bil zroirom tako priden, zvest in pošten, da sem bil z njim popolnoma zadovoljen. Ker se mu pa sedaj boljša služba po¬ nuja, mu z dobro vestjo dajem prav dobro spričalo, in ga vsakemu, kakor dobrega in zvestega hlapca, prav zelo priporočam. V Žavcu . . . Lovre Sluga , posestnik. Spričalo za deklo. Sprlčalo. Ana Milčičeva iz Rožja, 40 let stara, je pri meni osem let za deklo služila. Vsa leta je bila tako pridna, poštena in zvesta, da sem bil z njo prav zelo zadovoljen. Ker pa sedaj ne misli več služiti, ji da¬ jem z veseljem prav dobro spričalo, in jo, kakor do¬ bro žensko, prav lepo pohvaljam. V Reziji na Benečanslcem . . . Jošt Vojslea, posestnik. 126 Spričalo za pestunjo. Spričalo. Urša Potokarjeva iz Šent-Jurja na Dolenskem, 19 let stara, je pri meni pet let za pestunjo služila. Ves čas je bila pridna in skerbna pri otrocih, in se je tudi zmirom prav lepo in pošteno obnašala, tako da sem bila z njo prav zadovoljna. Ker so mi pa sedaj otroci odrastli, in je več ne potrebujem, ji na¬ redim hvalno spričalo, in jo vsem materam zelo pri¬ poročam, da je dobra in skerbna pestunja. V Keršičem . . . Katra DragačevJca, posestnica. /S 'pričalo zavoljo nekega človeka , ki je utonil. Spričalo- 15. dan tegajmeseca, popoldne okoli dveh, sva se šla z Janezom Šilarjem iz naše vasi v Soro ko¬ pat. Pri kraji Silnikovega travnika, kjer sva se že večkrat kopala, oba kmalu v vodo greva. Jaz sem ostal pri kraji, Janez je pa šel bolj na sredo, ako- ravno sem za njim vpil, naj nikar naprej ne hodi. Ko se hoče oberniti, se pod vodo skrije, in več ga ni bilo. — Jaz sem vpil in klical, da bi kdo poma¬ gat prišel, pa nobenega človeka ni bilo, in, ker jaz tudi plavati ne znam, nesrečnemu Janezu nisem mo¬ gel pomagati. — Drugi dan so ga mlinarji mertvega dobili. Po zapovedi naše gosposke sem naredil to spri¬ čalo, in sem pripravljen, ko bi treba bilo, tudi pri¬ seči, da je bilo res tako. V Oslici . . . Janez Pustotnih , hišnik. 127 Pismo, s kterim se priča, kako se je kdo ob¬ našal, ali kako se je kaj zgodilo, se imenuje s pri¬ čalo ali svedočba. V spričalo se zapiše: 1. ime, stan, starost in rojstven kraj tistega, kteremu se dela spričalo. 2. Zapiše se, koliko časa je služil, kako je služil, in kako se je obnašal. 3. Kedar se priča, kako se je kaj zgodilo, se mora pa vse, kar je treba, prav na tanko popisati, in pristaviti, da je to resnica, in da bi se zavoljo tega lahko priseglo, ko bi bilo treba. 4. Na koncu se zapiše kraj, dan, mesec, leto in ime tistega, ki je spričalo naredil. 5. Spričalo mora imeti postavni kolek ali štem- pelj. Srenjski župan priča, da je neki srenjčan v njegovem kraji ubožen in hromoten. Kako bo naredil spričalo? Neki gospodar poterjuje, da mu nova Kurnikova slamo¬ reznica dobro služi, in jo gospodarjem priporoča. Naredi za to spričalo ! Gospodar rokodelec daje pomagavcu spričalo in poterjuje, da je prav umen in pripraven delavec. Mlinar daje hlapcu spričalo in poterjuje, da je v mlinar¬ skem delu zveden, in da je pošteno in zvesto služil. Nekdo popisuje in priča zavoljo nekega boja. 10. Očitna naznanila. Nekdo naznanja , da daje stanovanje v najem. Najemno naznanilo. V hiši, št. 8., v mestu se oddaja lepo stanova¬ nje v 1. nadstropji, s tremi izbami, s kuhinjo, hra¬ mom in kletom vred od sv. Jurja t. 1. Več o tem se zvč v ravno tej hiši pri hišniku v 1. nadstropji. 128 Nekdo naznanja, da je izgubil jopo, v kteri je imel za SO gl. bankovcev hranjenih. Izgubljena jopa. černa jopa, v kteri je bilo v žepu 20 pogoldi- narskih bankovcev, je danes izgubljena na poti iz Medvod do Kranja. Pošten človek, ki bi bil našel to jopo, naj bi jo oddal v Kranji pri Jahači, kjer bo dobil za to primerno plačilo. Nekdo prodaja zemljišče s hišo vred. Na prodaj je hiša in lepo zemljišče na sorški ravnini, na ktero se poseje dobrih 50 mernikov, in pri kterem so tudi 3 travniki in 4 gozdni deli. Kup in vse drugo o tem naznanja Anton čakavec, po domače Valjar, gostilničar v Medvodah. Kedar hoče kdo kaj ljudem oznaniti, mora to, kar hoče oznaniti, popisati in ta spis pridjati časni¬ kom ali pa ga prilepiti na kak očiten kraj, da ga ljudje bero, in to je očitne naznanilo. Očitna na¬ znanila morajo biti: 1. prav na tanko, pa vendar kar je mogoče, kratko spisano. 2. Ne sme se oznaniti nič, kar ne bi bilo do¬ volj spodobno in pošteno. Nekdo oznanja, da bi rad kupil hišo, ki bi bila v prijet¬ nem kraji in bi imela tudi vert zraven, in da bi ne veljala več kakor 1000 gold. avstr. velj. Kakošno bo to naznanilo? Neki kupec oznanja, da se je drugam preselil, in vabi ljudi, da bi hodili k njemu kupovat. Sostavi naznanilo? 129 Sadjerejeo oznanja, da ima mnogo prav lepih mladih dreveneč na prodaj. Apnenar oznanja, da je odperl apnenico, in da prodaja apno. Nekdo svojim rodovineem in prijateljem oznanja, da je nekdo v njegovi rodovini nmerl. Naredi naznanilo! 11. Poslednje sporočilo, oporoka ali testament. Poslednje sporočilo, ki ga je sporočnik sam pisal in podpisal. Poslednje sporočilo. V imenu Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen. Ker nobeden ne ve, kdaj in kako bo umeri, zato sem sklenil pri popolnoma zdravi pameti zapi¬ sati svoje poslednje sporočilo, ktero naj velja po moji smerti. 1. Svojo neumerjočo dušo izročam milostljivemu Bogu; truplo naj se pa pokoplje po katoliški šegi brez posebnih slovesnosti. 2. Poglavitnega dediča vsega svojega premo¬ ženja postavljam svojega brata Tomaža, ki je sedaj na vojski na Laškem. Vse naj ima, kar ostane čez mojo potrebo in sporočilo. 3. Sporočam naši ljudski šoli trideset goldi¬ narjev; naj jih krajni šolski svet sprejme in za njo porabi. 5. Ubogemu sosedu Lovretu Janu, ki mi je po dolžnem listu 5. sušca 1873. 1. štirideset goldinarjev dolžan, odpuščam ves dolg. To je moje poslednjo sporočilo, ktero sem sam pisal in podpisal. V Savini . . . Jernej Rotar, sporočnik. Spisic n 130 Oporočni pristavek ali sapice (kodicil). K svojemu pisanemu poslednjemu sporočilu 13. sušca t. 1. pristavljam pri popolnoma zdravi pameti še to-le: 1. Vse svoje knjige in zemljevide sporočam naši farni knjižnici. 2. Naši ljudski šoli namestu 30 gold., kakor je zapisano'v imenovani oporoki, sporočam petdeset g° !d - . . , . Pričujoči oporočni pristavek sem sam pisal in podpisal. V Savini . . . Jernej Rotar. Zapisje (kodicil'■) brez oporoke. Z a p i s J e. Ako bi me smert prehitela, da bi svojega zve¬ stega strežnika Antona Levca ne mogel preskerbeti, sporočam tu pri popolnoma zdravi pameti, da naj se imenovanemu Antonu Levcu po moji smerti iz mojega premoženja izplača 500 gold. t. j. petsto gold. a. v., in naj se mu zraven tega da še vsa moja obleka ra- zun tiste, v ktero bode moje truplo oblečeno in poko¬ pano. To zapisje (kodicil) sem sam pisal in podpisal. V Gabriji . . . Jožef Čuk. Poslednje sporočilo, ki ya je sporočnik samo podkriial Poslednje sporočilo. Ker nikomur ni znano, kdaj ga bo Bog pokli¬ cal s tega sveta, hočem sedaj pri zdravi pameti svojo poslednjo voljo zastran svojega premoženja razodeti in tukaj zapisati. 1. Svojo ubogo dušo izročam Bogu; truplo naj se pa pokoplje z dvema duhovnoma. 131 2. Poglavitnega erba vsega svojega premoženja postavljam svojega naj starjega sina Antona; vendar pa mora on: 3. plačati pogreb in pet svetih maš, ki naj se bero za mir in pokoj moje duše. 4. Sinu Tinetu mora dati sto in dvajset goldinarjev, in moji hčeri Meti sto goldinarjev dote. 5. Mojemu staremu hlapcu, Jerneju Korošcu, mora dati pa dvajset goldinarjev. 6. Med uboge naše fare naj se na dan mojega pogreba po gospodu fajmoštru razdeli deset goldi¬ narjev. V Lesah . . . Verhan Slavec, priča. Aleš Kušar, priča. Jakop Sire, priča. f Matija Golob, sporočnik. Poslednja volja, ki so jo priče napisale. Spomuioa Mi, Jožef Slapnik, Andrej Mehar in Blaže Ro¬ gelj, vsi iz Poljan, pričamo in smo tudi priseči pri¬ pravljeni, da nam je vsem trem dobro znani sosed in prijatelj France Koder iz naše vasi, kedar nas je k sebi poklical, svojo poslednjo voljo zavoljo svojega premoženja še pri popolnoma zdravi pameti tako-le razodel: 1. Njegovo truplo naj se pokoplje po navadi našega kraja brez posebnih stroškov. 2. Njegovema sinoma naj se izplača vsakemu po dve sto goldinarjev. 3. Travnik pri cesti naj se od njegovega zem¬ ljišča odpiše, in naj se za vselej da naši ljudski šoli za sadjerejno šolo. 9 * m 4. Svojo ženo Ano je postavil poglavitno ded- kinjo vsega svojega premoženja. V Dolenšicah . . . Jožef Slapnik , priča. Andrej Mehar, priča. Blaže Rogelj, priča. Vse, kar živi na svetu, mora umreti in svet za¬ pustiti. Da se pa na tanko vč, kaj naj se zgodi z našim premoženjem po smerti, je treba, da se naša zadnja volja na tanko sporoči in zapiše. Pismo, v kterem se sporoča, kaj naj se z našim premoženjem po smerti godi, imenuje se poslednje sporočilo, oporoka ali testament. Testament se začenja navadno s svetim križem, in po tem se na tanko zapiše : 1. da se je vse pri zdravi pameti preudarilo in sporočevalo, 2. kako naj se pogreb opravi. 3. Imenuje se poglavitni dedič ali erb, čegar je vse, kar ni drugim odločeno. 4. Potlej se postavijo druga izročila, ki se mo¬ rajo na tanko zapisati, da po sporočnikovi smerti ni kakega prepira ali kake tožbe. 5. Pove se, če je sporočnik svojo oporoko sam pisal in podpisal. 6. Zapiše se kraj, dan, mesec, leto, ime spo- ročnikovo, in če je treba, treh naprošenih prič. Kdor svojo poslednjo voljo sam piše in pod¬ piše, ni mu treba nobene priče. Ako pa je kdo ne piše sam, morajo podpisati on in tri priče. Ako pa sam pisati ne zna ali že ne more, jo mora pa v pričo treh prič podkrižati. Včasi se v poslednjem sporočilu samo komu kaj sporoča brez poglavitnega dediča. Tako sporo¬ čilo je zapisje (kodicil), ktero se ozira na kako prejšnjo oporoko, ali pa je tudi samo za se. 1SI Testament se pa lahko tudi naredi samo z be¬ sedo v pričo treh prič. Da pa priče ne pozabijo, kar jim je bilo naročeno, je dobro, da se zapiše, kar je bilo sporočeno. Tak zapis se imenuje s p o in n i c a. Da so pa priče, ki se k testamentu pokličejo, veljavne, morajo biti moškega spola, saj 18 let stare, pametne, in morajo sporočnikov jezik dobro razumeti. Menihi, mladenči, ki še niso 18 let stari, ženske, mutci, glušci in tisti, ki jih je gosposka že zavoljo kakih krivic kaznovala, ne morejo nikakor biti ve¬ ljavne priče. Sostavi po pervem izgledu kako enako poslednje sporo¬ čilo ! Spiši poslednjo voljo možu, ki ne zna sam pisati! Spiši poslednje sporočilo kmetu, ki ima zemljišče in drugo premakljivo premoženje! Spiši poslednje sporočilo rokodelcu , ki ima blagč in denar! Zapiši poslednjo voljo, kakor so ti jo priče povedale! Naredi po zgornjem izgledu kako zapisje (kodicil)! KAZALO Pervi del. Splsne vaje. Stran. I. Imenovanje .3 II. Popisi . 5 III. Basni in povesti .25 Dragi del. Listi ali pisma. I. Sploh .. .. -37 1. Kaj je list ali pismo, in kako naj se piše 37 2. Naslovi.38 3. Vnanja oblika listov ....... 39 II. Posebej .43 1. Sporočilni ali naznanilni listi .... 44 2. Prosilni listi.53 3. Zahvalni listi .59 4. Voščilni listi . .62 5. Milovalni ali tolažilni listi.66 6. Povabilni listi .68 7. Posvetovalni listi.71 8. Opominjalni listi.74 9. Izgovarjalni in opravičevalni listi . . 77 10. Odgovorni listi .79 III. Basni listi .83 Tretji del. Opravilna pisma. Stran, 1. Zapisniki .89 2. Naročilna pisma .94 3. Vozna pisma .96 4. Ponudna pisma ......... 98 5 . Prošnje. 100 Četerti del. J a v $ a pisma. 1. Izpiski.105 2. Pobotni ali plačilni listi (kvitenge) . . 108 3. Prejemni listi.112 4. Dolžna in oporoška pisma.114 5 . Prepustna ali odstopna pisma (cesije) . 116 6. Nakazna pisma (asignacije) . . . .118 7. Pooblastila.119 8. Pogodbe .122 9. Spričala ali zvedočbe.125 10. Očitna naznanila.127 11. Poslednje sporočilo, oporoka ali testament 129