Izhaja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Volja :
za celo leto 2 goldinarja.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvu „Mlra64 v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XVIII.
V Celovcu, 10. januarja 1899.
Štev. 1.
Naročnikom in bralcem!
V novo leto smo vstopili. Delo našemu listu pa ostane staro: buditi, poučevati in prijetno zabavati Slovence, kakor smo razložili že v zadnjih številkah. Danes naznanimo cenjenim naročnikom in bralcem, da smo z novim letom iz raznih uzrokov opustili prilogo „Domači Prijatelj". Nadomestili jo pa bodemo z drugimi navadnimi prilogami listu, tako da dobe naročniki in bralci tekom leta isto berilo, kakor doslej. Zlasti bode naša skrb, da bo podlistek redno izhajal in da bode prinašal kolikor mogoče veliko mikavnega, poučnega in zabavnega berila.
Naša skrb pa mora biti, da naš „Mir“ polagoma razširimo v tednik, in to se bode zgodilo, kakor hitro odpravijo časnikarski kolek. Na to moramo delati in naša skrb mora biti, da si v teku časa pridobimo še več naročnikov, ker skrbeti moramo v prvi vrsti za to, da se naš list po Koroškem kolikor mogoče razširi in čita v vsaki hiši. — Do vseh rodoljubov se torej zopet in zopet obračamo z nujno prošnjo, naj z obilnim naroče-vanjem, rednim plačevanjem in marljivim dopisovanjem podpirajo naš list. Le s skupnim delom moremo doseči trajnih uspehov!
Naše šole.
Premnogokrat se je že poudarjalo na naših shodih, tudi naš „Mir“ je že dostikrat z dokazi, katerim nihče ne more oporekati, dokazoval, da šole, kakoršne so vladajoči mogočneži usilili koroškim Slovencem, niso prave. Ndrod pa se ne more izobraževati, če nima pravih šol, ali če so njegove učilnice take, da nikakor ne morejo obroditi zaželjenega sadd. Da so ljudske učilnice v resnici to, kar bi imele biti, zato je prva, silna potreba, da se v njih mladina poučuje v nàrodovem jeziku, da v njih poučujejo taki možje, kateri morajo biti preskrbljeni z vsem, česar potrebujejo za pouk, in to je, da razumejo jezik mladine, da mo-
„Naš cesar.“
(Nekoliko številk o knjigi družbe sv. Mohorja.)
Družba sv. Mohorja v Celovcu je razposlala svojim udom knjige za leto 1898. Po šest jih dobi vsaki ud, ki na leto donaša le en goldinarček. Posebno mi ugaja knjiga gosp. profesorja Jožefa Apiha: „Naš cesar*1, ne le zato, ker je oči-viduo znamenje, da smo Slovenci s celo dušo udani svojemu presvitlemu cesarju, marveč tudi zato, ker je papir, črke, slike, posebno pa vsebina taka, da smo lahko ponosni na slovensko delo, in da se gledé na tiskarniško delo kakor število udov lahko merimo z vsakim drugim nàrodom, naj bo Nemec ali Lah, Prancoz ali Anglež, Rus ali Šparijec.
Vsebino naj kdo drugi ocenjuje. Meni pa je na misel prišlo nekaj posebnega. Kaj mislite gospod urednik? — Vsaka reč je malo ali zelo težka, torej ima ta knjiga tudi svojo težo. Zakaj bi ta knjiga ne bila težka, si mislim, in jo stehtam na tehtnici. Ena sama takih knjig tehta 510 gramov. Lo pač ni veliko, namreč dobre pol kile. Ali ker letos vsaki ud družbe sv. Mohorja prejme med šesterimi knjigami eno tako, in je udov za 1898. leto bilo 77.131, tehta vseh 77.131 iztisov „Naš cesar** (77.131 po pol kile, to je) 38.565 kil ali pa dobrih 3 85 meterskih stotov (centov). Vzemimo na par konjev 10 novih centov, kar je toliko kot 19 starih stotov. Teža vseh knjig znaša 385 stotov, torej je treba 385:10 = 38'5 parov
rajo biti iz istega rodu, kakor je mladina, ali pa si vsaj prisvojiti njen jezik. Povsod po celem svetu se poučuje v ljudskih šolah v jeziku, katerega mladina razume. Pri Turkih, Madžarih, Kinezih in upamo tudi pri Culukafrih bode tako, da se mladina poučuje v maternem jeziku. Le na Koroškem je drugače, le tukaj se mora poučevati v jeziku, katerega otroci ne razu m e j o ! „Pa saj imajo koroški Slovenci utra-kvistične, to je dvojezične šole, v katerih se otroci dovolj slovenski naučijo in morejo se lahko koj že v drugem letu v nemškem jeziku poučevati,** govorijo nasprotniki — Nemci in odpadniki. Te šole, kakor so sedaj na slovenskem Koroškem, so vendar dobre, pravijo učitelji-nasprotniki in drugi.
Da to nikakor ni res, nam kaže žalostni sad, katerega obrodé naše šole, nam kaže žalosten izgled, koliko se otroci v naših „slavnih‘* in „dobrih‘* šolah naučijo n. pr. pisati. Za danes naj navedemo dva „sijajna“ izgleda. Neki katehet je narekoval slovenskim otrokom v drugem razredu neke take „utrakvistične“ šole iz novega „Malega Kate-kizma“ na strani 63., št. 18. »Molitev pred po-ukom“, katero je neki slovenske matere sin in med Slovenci vzgojeni deček tako-le zapisal :
„2Ro!itet> preb bobukom.
jPribie sveti bitdEi, napolni srca zvojivernid), in užgi unici) ogenje svojelmBeznt. bog kizi zrca vernikov pora zvetleu zvetigabucba učil beinaiu, ba v iztem bucpu giravo zpoznarno in za zelc vezelimo njegove tolažbe. i)3o friztuzu, ©ozpobu nažent. Stmen."
Isti katehet narekoval je slovenskim otrokom v 3. razredu iz „Ve!ikega Katekizma** stran 217., št. 19. „češčena bodi kraljica** in to molitev je neki učenec-Slovenec tako-le zapisal:
»Šefcljccnn bobi Uralica.
Šefdjccna bobi Strafica, Sitati SJiilofti, jdjibtenge, ©labfofti in upanja nafdjo, iuobi Šcfcljeni! ®tebi uptfcmo sapujdjcani (Srnino Otroci; Sttebi sbidjujemo, fcpalotni in obfani u tej fotsni bolini. Od) uberni torio, najetja ponija, [moje miloftitoe Oči n naj, in patajdji nam, po tem retonem @d)i(toeniu Jejuja bla» fetjan fab foiga telesa, o miloftioa o botorottiloa o ©labta be» mica Skaria. iJSroft Ja nag (meta. taofcf)ja porobnica, bcmica SJtaria. IJkofi ja nag fmeta mojdjja porobnica, tla pojtana ma rebni oblub SMftujamid)."
Za danes naj zadostujeta ta dva izgleda, na razpolago pa nam je še dosti drugih. Kajpak vedno lahko postrežemo z izvirnikom!
Kako žalosten sad naših šol je vendar to ! Ali ne mora pokati rodoljubu pri pogledu na te spake srce, zlasti ko pomisli, kako se trati zlati čas, lepa
konj. Tedaj je treba 76 konj, 38 vozov, 38 hlapcev, vkup 152 : hlapcev, konjev in vozov, da se morejo vse te knjige prevažati. Na en železniški voz (vagon) naložijo 10.000 kil, ali pa 100 stotov. Torej bi bilo treba 3 do 4 vagone, da se te knjige prevozijo.
Letos šteje družba 77.131 živih udov, ki so vsi navedeni po imenu in stanu v „Koledarju“ za leto 1899. (stran 17. do 134., torej obsega imenik 117 drobno tiskanih stranij), da vsak ud lahko poišče svoje ime, naj biva v Evropi ali pa v Ameriki, v Aziji ali Afriki, če bi vsi letošnji udje družbe sv. Mohorja stali v eni vrsti, bi bila ta dolga 77.131 metrov, če računimo le en meter prostora za osebo, ker debeli udje bi po več potrebovali. Ta proga je dolga 77 kilometrov, to je tako daleč, kot po južni železnici od Celovca do Špitala nad Beljakom, ali pa. od Celovca čez Spod. Dravbreg do Vuzenice na Štajerskem; ali pa od Maribora do Gradca; od Trbiža v Kranj; iz Ljubljane do Dovjega na Gorenjskem ; od Gorice preko Nabrežine do Zgornjih Ležeč; od Trsta do Postojne ; ali pa od Celovca Čez Beljak do Žabnic, od koder jomarji hodijo na sv. Višarje.
Če bi Vi, gospod ureduik, hoteli to progo od konca do kraja obhoditi in če računite le 12 minut za kilometer, kar pa je malo, ker bi tam pa tam našli dobrega znanca ali ljubega prijatelja, ter se ne spodobi, da bi kar mimo šli in ga kar nič ne pogledali ter ž njim ničesar ne govorili, bi potrebovali 12x 77 = 924 minut, to je 15]/2 ur- Kakor izprevidite, gospod urednik, 15 ur na dan hoditi je pač preveč ; torej bi že potrebovali cela dva dneva in morali na dan hoditi po 8 ur. Pa pomislite, to
mladost in dragi denar prav brez koristi, brez dobička. Drugače nadarjena mladina se v takih razmerah ne more naučiti kaj dobrega, a žalostne nasledke temu čutimo na vseh koncih in krajih!
Ali in kedaj bode temu bolje?
Novoletne misli slovenskega rodoljuba.
(Resna beseda našim kmetom.)
Navada je, da si v novem letu sosedi in znanci vse dobro želijo. Vsaki verni človek začne novo leto z nekim upanjem, da se mu vendar-le zboljšajo ali zmanjšajo stvari in razmere, katere so ga v minulem letu nadlegovale in trle. Med tem pa si vsaki želi in upa, da se pomnožijo, in mogoče še zboljšajo one stvari, koje so mu služile v njegov prid in veselje. To privošči vsaki človekoljubni človek tudi svojim sosedom. Te želje ima vsaki, ki ima — vero v Boga! Kdor prave vere nima, tega vodi strast, in strast je njegov bog! Strast pa oslepi človeka in zaduši v njem vse blage čute.
Slovenci smo, hvala Bogu, še veren ndrod, in to nam je največ pomagalo, da še živimo kot nà-rod ! Tudi mi si gotovo kot bratje med seboj želimo „srečno novo leto" in upamo, da se zmanjšajo one razmere, ki nas do danes tarejo in nadlegujejo, in da se na drugi strani zboljšajo in pomnožijo one zadeve, ki so nam v prid in veselje. Ali ne? Gotovo !
V	prvi vrsti pa misli gotovo vsaki na zboljšanje svojih gospodarskih razmer in to po vsej pravici; kajti te so podlaga vsemu drugemu napredku. To si gotovo vsaki Slovenec „želi‘* in to vsaki Slovenec „upa“. A želje in upanje še niso dejanja in ravno teh nam manjka. Leto bo napredovalo — mi pa ne! In to zategadelj, ker „po-šteje“ in „obrajta“ Slovenec samo delo svojih pridnih rok, a noče se poprijeti dela „z uma svitlim mečem**. To edino delo pa združeno s prvim ga zamore rešiti gospodarskega propada.
V	tej zadevi čuješ izgovore : „Saj nič ne izda** — „saj nič ne pomaga** — »to naj nam vlada priskrbi** — „tudi prej ni bilo tega** — „čemu brati časnike** in več takih jalovih izgovorov. Vsi
vse brez odpočitka, brez jedi, brez pijače; ne minute mi ne smete zamuditi. Naj mi pa kdo pove, katera družba na celem svetu šteje toliko letnih udov kot naša družba sv. Mohorja! Pač smemo Slovenci biti ponosni na njo. Slišal sem že, da nas drugi za ta vspeh zavidajo. Pa naj !
Knjiga „Naš cesar** je debela 9 milimetrov. Če bi kdo skladal knjigo na knjigo in gledal, da se mu sklad ne podere, bi bila 77.131 krat 9 = 694.179 milimetrov visoka, to je 694 metrov. Vzemimo 700 metrov, da bode račun lažji. Ker je Celovec 440 metrov nad morjem, bil bi ta papirnati stolp visok 700 in 440=1140 metrov nad morjem. — Gora sv. Urha na zahodu od Gospe Svete meri 1000 metrov nad morjem ; torej bi naš stolp bil še višji. Zvonik mestne glavne cerkve v Celovcu je 92 metrov visok do temena; torej bi papirnati stolp bil 700 : 92 = 7'6 krat višji, kot oni, t. j. tako visok, kakor dobrih sedem in pol takih zvonikov drugi na drugem ! Šmarna gora pri Ljubljani meri 663 metrov, Krim pri Ljubljani 1106, Št. Jošt pri Kranju 822, Sv. Planina pod Zagorjem 996, Mali Modrasovec nad Vipavo 1321 metrov, torej bi papirnati stolp bil višji od vseh omenjenih hribov. Le Modrasovec je za 181 metrov višji, Šmarna gora pa je skoraj za polovico in Št. Jošt pa za tretjino manji.
Knjiga „Naš cesar** šteje z zavitkom vred 212 strani, ali pa 106 listov. List je 29 cm dolg in 20 cm širok, torej znaša plan po eni strani vseh listov 0-29 X 0-2 X 106 X 77131, to je 474.20D»2. Oral pa meri 5755 m2, torej znaša 474.201 m* = 82-4 oralov, če se vzame 106 listov, in se vsi razgrnejo eden tik drugega, obsegajo 82-4 oralov.
Slovenci! Vpišite f*e v >Iol\oi*Jevo
taki in enaki izgovori so dokaz, da mnogo kmetov današnjega časa ne razume in da si niso svesti svojega imenitnega poklica. Drugi pa omagujejo pod pravo skrbjo za kmetski stan, žrtvujejo denar in čas v blagor svojih kmetskih bratov, — a vse to seveda le zelo malo ali nič ne pomaga, ker so le nekaterniki, ki povzdigujejo glas v prid in rešitev kmetskega stanu. Kmetje! Kje je vaša edinost? Kdaj bote pokazali na merodajnem mestu, koliko vas je? Kakšen strah pa bi imelo na primer tisoč oboroženih vojakov pred desetimi, kateri bi jim mogli samo kazati pest? Tak boj bi gotovo nič ne izdal in nič ne pomagal. In tako se pusti bojevati velika množina kmetov nekaternikom.
Zopet druga vrsta kmetov — in to so politično že nekaj probujeni, deloma tudi premožni kmeti — pravi, da je zakrivila ves žalostni gospodarski položaj kmetskega stanu — vlada. Mnogo je na tem resnice, a da bo vlada priskrbela kmetom boljših razmer, to tako dolgo ne bo, dokler kmet ne bo imel vlade v svojih rokah, dokler kmet ne bo imel večine pri vladi. Vlada skrbi navadno za tistega, kateri vlada. Kmet pa ima danes vse drugo prej, kakor vlado v svojih rokah in se tudi jako malo briga, jo dobiti v svoje roke. Poglejte volitve! Pred volitvami napravljajo se shodi, kmetski volilci jih obiskujejo, govorom pritrjujejo in pri volitvah slavno — propadejo — zato, ker jih večina ne gre k volitvi. Izjeme so seveda; a ko bi ne bilo teh, bil bi kmetski stan čisto brez kmetskih poslancev. Izjeme se računajo po številu poslancev in kjer ne zmaga na Slovenskem Slovenec, je kriva mlačnost in neodločnost kmeta-Slovenca, kateri pomore s svojim glasom našim nasprotnikom do zmage. So tudi slučaji, v katerih zmaga strast in pritisk od nasprotne strani, a taka zmaga nasprotnikov je prednik njih popolnega poraza ali propada.
Mnogokrat se sliši: „Čemu te volitve? Prej ni bilo tega in kmet je boljše izhajal kot dandanes.“ — Gotovo! Ni bilo volitev — a dediči tudi niso imeli enake dote, prejemščina bila je ceneje, poslov dosti in s temi se je moglo izhajati; žitne cene bile so boljši in tudi upam se trditi, da je živina imela prej bolj stalno ceno kot danes, ko kmet ne dela več za ljudstvo, ampak za — trg, kjer se mu cene njegovih pridelkov napovedujejo od špekulantov. Glejte kmetje, to je bilo prej — a danes je samo zadnje! Ta sprememba prišla je po postavah od vas izvoljenih poslancev! Ali ne seže vse to kmetu v gospodarstvo ? Se li potem ne splača iti k volitvam in voliti za kmeta?
Ge pa kmet hoče priti vsemu na sled, kar se za njega ali zoper njega godi, mora brati! In brati mora v prvi vrsti dobre krščanske časnike, iz katerih sem tudi jaz izvedel med drugim to, da bodo nastavljeni v celovškej občini samo služabniki — Nemci. Je to pravično? Ni to gola strast? Li oporeka temu kak liberalen ali nemško-nàroden list? Ali obsoja to početje ^Kmetski List“, ki zmirom povdarja, da hoče Slovencem biti odkrit prijatelj? S tem mislijo naši ljubeznjivi (?) nasprotniki dati nam Slovencem smrtno gospodarsko zaušnico. A mi? Ali jih bodemo še nadalje podpirali s svojim denarjem? Blizu naše hiše je
še jedna!--------—. Nadalje: Velikovec je —
„npmško“ mesto. Pustimo ga biti — a okolica je
naša! Spremenimo naše glave v češke! Tam je nam jako pristopno polje tudi za gospodarski napredek in videlo se bo, kje je močnejša „komuna“. Kmetje! Res je sicer, da imate slabe čase, a tako slabi niste ne vi, ne oni, da bi si sami ne mogli pomagati. In ko si pomagate sami, tedaj vam bo tudi Bog pomogai. Na delo!	—gr—
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
(Dalje )
Uravnava plač c. kr. služabnikov.
Pričetkom 30. seje dne 15. dec. je prišlo do groznih izgredov, katere je zopet pouzročil prusjak Wolf. Pravosodni minister dr. Ruber je namreč odgovarjal na razne interpelacije (vprašanja) in v mirnih besedah na pritožbo nemških nàrodovcev pojasnoval, zakaj je bil Slovenec dr. Krašovec premeščen kot sodnijski pristav v Maribor, in zakaj je najvišje sodišče razsodilo, da smejo slovenske stranke pri prizivnih obravnavah tudi pred graškim nadsodiščem zagovarjati se v svojem maternem jeziku. Med tem odgovorom prišepa posl. Wolf v dvorano in razdeljuje med levičarje številko svojega lista: „0stdeutsche Rundschau1', katero je državni pravdnik zaplenil. Ves raz sebe se ustavi pred pravosodnega ministra ter kriči na vso sapo: Bobies, državni pravdnik, vaš namestnik je največji potep, največji falot! Levičarji so Wolfov list raznašali po zbornici, ga metali pred ministra in upili : „Sram vas bodi, da se kaj takega konfiscira." Nemir trpel je dolgo časa in se je ponavljal, ko je ministerski predsednik grof Thun zahteval, naj se odgovori na razne interpelacije natisnejo v ste-nografičnem zapisniku, ne da bi jih prej prečitali v zbornici. Tej zahtevi se ni ugodilo.
Še le okolu 3. ure popoludne je prišla zbornica do dnevnega reda ter nadaljevala razgovor o služabniških plačah.
Prvi govornik, tirolski konservativec dr. K a p-ferer je razpravljal vprašanje, odkod naj bi se dobili dohodki za povišanje služabniških plač ; priporočal je svoj predlog, naj država dohodninski in rentni davek zlasti bogatašem v višjih razredih primeroma zviša. Dalje so govorili dr. Schiicker, dr. Duleba, socijalni demokrat Ressel in kršč. socijalist dr. Scheicher, ki želi, naj bi se stroški za povišanje teh plač pokrili od drugod, ne pa s tem, da vlada z večjo naklado obdačuje sladkor (cuker). Posl. Axman predlagal je konec splošne razprave. Glavna govornika dr. L e m i s c h in Mladočeh dr. Kurz sta ponavljala le to, kar so pojasnjevali predgovorniki : glavni poročevalec poljski poslanec dr. Pi e tak pa je pobijal ugovore in pomisleke, ki so jih posamezni govorniki med razpravo prijavili proti nasvetovanim predlogom in je zbornici priporočal, naj vsprejme v podrobno razpravo postavo, katero je dotični odsek državnim slugom v prid zboljšal. Zbornica je temu predlogu brez ugovora pritrdila.
Skozi okno
je v tej seji spregovoril nekaj besed koroški posl. Tschernigg na videz kmetom v prid, v resnici pa je le porogljivo napadal predsednika dr. Fuchsa.
Minulo poletje so marsikatere občine po toči ali po drugih vremenskih nezgodah precejšnjo škodo trpele, potrebujejo torej nujne pomoči, za katero so poslanci po posebnih predlogih vlado prosili. Posl. Tschernigg predsedniku očita, da stradajočim kmetom v škodo zanemarja svoje dolžnosti, ker namenoma odlaša tako nujne in potrebne predloge spraviti v posvetovanje. Vpraša torej predsednika, ali ne bi bil volje, za rešitev teh predlogov napovedati še pred prazniki posebno sejo ali kedaj jih sploh misli djati na dnevni red? — Dr. Fuchs takoj z vso odločnostjo zavrača Tscherniggovo očitanje, rekoč: Predgovornik naj bo prepričan, da mi vsi, posebno jaz, gojimo ravno tako ljubezen do kmetijskega stanu, kakor predgovornik, ne za trohico manj spoštujemo in ljubimo kmete, kakor poslanec Tschernigg. Uvidim potrebo, da pridejo oni nujni predlogi prav kmalu v razgovor. Velik del teh nasvetov je že v rokah finančnega odseka. Dokler pa ta odsek zbornici ne poroča o njih, tudi meni ni mogoče, spraviti še tako nujne predloge v rešitev. Kar pa je došlo novih takih nasvetov, pripravljen sem, če mi zbornica pritrdi, jih takoj izročiti proračunskemu odseku v razpravo. — Ker nihče ni ugovarjal, odkazal je vse te predloge imenovanemu Odseku.	(Dalje sledi.)
Dopisi prijateljev.
Iz Bistrice v Rožu. (Dajte nam pravico! — Resna beseda g. dež. posl. Kiršnerju.) Kako skromne in s kolikim trudom pridobljene dohodke ima kmet, ki ni drugega kakor slabo plačan delavec, to mi bode pritrdil vsak pravično sodeč človek, kateri pozna razmere kmeta. Stroški nam rastejo od leta do leta, dohodki so pičli, pri vsem tem pa še ne gotovi. Marsikateri tujec, kateri pride v našo prelepo Rožno dolino, si misli: gotovo biva tukaj srečen rod, ako je le priden, varčen in pošten. Presenečen mora biti vsakdo, prišedši v kako vas ali selo, ko zapazi že od zunaj razpadajoče kmetske hiše in gospodarska poslopja. Lepih sadnih vrtov, če tudi v prikladni zemlji, je prav malo ali celo nič, ravno tako je z gozdi, ki so ali že posekani, ali pa slabo zaraščeni. Višje od majhnih kmetskih parcel se res vidijo širji, lepi gozdi, pa ti so last grajščine ali fužine. Na upadlih obrazih vaških stanovalcev se bere trpljenje in uboštvo. Gotovo začuden si misli tujec: ali stanujejo tukaj sami lenuhi-zapravljivci ali reveži, da si ne znajo pomagati? Gotovo ne! Velika večina je pridnih, varčnih in nadarjenih kmetov, če prideš poleti ali po zimi na delavnik v vas zjutraj od treh do štirih, je že cela vas pokoncu, poleti na polju, po zimi na cesti, ali da iz gore vozi za majhen zaslužek po nevarnih potih les grofa ali barona, ali pa tudi kamen k Dravi. Leto in dan se ukvarja ubogi trpin za borno svoje življenje in obstanek. — Kdo bi si v takih žalostnih razmerah mislil, da se še najdejo ljudje, kateri se ne sramujejo, spravljati ubogega trpina ob borne politične pravice. Ne bom našteval tolikrat potožene krivice, katere nam prizadevajo naši mogočneži-uradniki in njih pomočniki, ki so proti nam gledé davkov itd. vedno na boljšem, a vkljubu temu izkoriščajo malone vse politične pravice, zlasti s pritiskom ob volitvah, le za-se! Saj je neovržena resnica, da: dokler se ne
Če se pa v poštev jemljete obe strani, dvakrat 82-4, to je 164.8, tedaj 165 oralov. Če bi mesto črk rasila trava in si mislimo senožet, ki je toliko velika, kakor plan vseh 77.131 knjig „Naš cesar", ki je natisnjen s črkami, bi senožet merila 165 oralov, t. j. 990 mernikov posejanja.
Znanstvena kmetijska knjiga pravi, da je za oral senožeti treba 2-3 koscev. Če pa so počasni (mnogokrat se to naleti), pa še več. Ne mislite, g. urednik, da hočem zabavljati; ali je pač tako, da se hlapci in kosci ne pretegujejo. Računimo torej po 3 senoseke za en oral, ne pa kakor trdi knjiga. Treba bo torej za 165 oralov 165 krat tri, to je 495 koscev, tedaj skoraj pol tisoča. Koliko vasi bi morali obleteti, da bi jih zadosti dobili! — K6scev bi bilo treba 495 za en dan, ali pa bi 1 kosec moral 495 dnij kositi, da vso travo podere. Leto ima 52 tednov, in ker se le o delavnikih smejo opravljati hlapčevska dela, torej 6 dni na teden, je na leto 52 krat 6, to je 312 delavnikov. Leto pa šteje 16 praznikov, ko se ne sme seči, potem so tudi pondeljki in dnevi po praznikih, ko hlapci in kosci v enomer hodijo vodo pit (ne vem, da so tako žejni!), odpade zopet 16 dnij, torej ostane delavnih dnij na leto le 280. Torej bi 1 kdsec kosil 495: 280 = 1'76 let. Ker pa je kosec na leto tudi kaj bolan, in dežuje tudi večkrat, vzemimo počez 2 leti. Ker pa po zimi ne more rasti trava, kósec ne kositi, vzemimo, da seče od maja do novembra, to je 6 mesecev. Potreboval bo tedaj 4 leta, da suče koso. Samoumevno je, da se kosec med tem za 4 leta postara. — Kaj mislite, g. urednik, koliko kos bi kosec ta čas izpridil, kolikokrat moral koso klepati in kolikokrat
bi vzel v roko oslo! — Vzemimo, da oral senožeti dà 13 meterskih stotov sena, in en konj dobiva na dan 10 kil, na leto 3672 stota sena. Potemtakem bi na 165 oralih pridelali 165 krat 13, to je 2145 stotov sena, in s tem senom tistega konja, 10 kil na dan, lahko preživih edenindvajsettisoč štiristo in petdeset (21.650) dnij, to je SS3/* leta, to se pravi, če bi tisti konj prej ne poginil.
Koliko pol papirja pa je bilo treba, da se je moglo tiskati 77.131 knjig „Naš cesar"? Ena knjiga šteje 13 pol, tedaj 77.131 krat 13, to znaša en milijon dvatisoč sedemsto in tri (1,002.703) pole. — Koliko pa je milijon? — vprašam. No, koliko je en milijon! En milijon je en milijon, bote rekli g. urednik. Le počasi ! Recimo, Vi štejete tolarje, stare seveda, in sicer ravno en milijon jih imate. Koliko časa bo treba za to preljubo zabavo? Vzemimo, da v 1 minuti, ki šteje 60 sekund, naštejete 100 tolarjev, tedaj potrebujete za 1 milijon 1,000.000 : 100 = 10.000 minut, to je 10.000 : 60 = 166 ur. Po noči vendar ne bodete šteli, torej vzemimo le 12 ur na dan. 166 ur pa znaša 2 uri manj kot 14 dnij. To bi šteli ! Le pomislite, 14 dnij tolarje šteti, dan za dnevom od šestih zjutraj do šestih zvečer in ne ene minute mi ne smete zamuditi! Toliko je en milijon!
Gospod urednik, jaz bi Vam rad vse prav jasno razložil, da si lahko razložite, predočite in primerjate, koliko papirja je v vseh 77.131 knjigah „Naš cesar". Vzemimo zato še eno primero. Mislite si, da je kdo položil vse liste one knjige po sredi ceste in sicer po dolgem, list tik lista. List pa meri dolgosti 29 cm, listov ima knjiga 106, in knjig je 77.131, torej je cesta dolga 29 X 106 X 77.131 cm-, to iz-
naša, če preračunite, dvestosedemintrideset milijonov enkratstotisoč šeststoštiriindevetdeset centimetrov (237,100.694 cm), ali pa 2371 kilometrov, ker je 1 kilometer 1000 metrov dolg. Ena milja meri 1'j^ kilometra, tedaj znaša to 316 milj. — Železna cesta od Celovca čez Maribor in Gradec do Dunaja meri 417 kilometrov, torej je omenjena s papirjem obložena cesta 5- do 6krat daljši! — Od Gornjega do Spodnjega Dravbrega je po železnici 187 kilometrov. Ta daljava je torej 12 krat krajša od naše papirnate ceste.
Vzemimo na primer, da prej omenjeni vozniki, 38 sem jih naštel, vozijo 77.131 knjig „Naš cesar" na dan po 4 milje, kar je pa že težavno in hudo, potem bi potrebovali za 316 milj dolgo pot, 316 : 4 = 79 dnij, to je 13 tednov in 1 dan, ker pošteni vozniki o nedeljah in praznikih ne vozarijo, torej k večjem le 6 dni na teden.
Ako bi se ti vozniki odpeljali dan po veliki Gospojnici, praznovali bi na potovanju malo Gospoj-nico; sv. Luka bi jih še videl na poti, o vseh Svetih bi se daleč od nas odpočili in sv. Martin bi jih sprejel koncem vožnje, tedaj takrat, ko se mošt v vino spremeni. In kaj mislite, g. urednik, kaj je teh 38 voznikov storilo od veselja, da so srečno to daljno pot dokončali ? — Pit so šli Dolenjca in pa goske jest na dan sv. Martina!
Od Celovca do Beljaka je po železni cesti 38 kilometrov; torej bi vozniki morali 31 krat tja in 31 krat nazaj v Celovec voziti, da so to pot, 2371 kilometrov dolgo, prevozili.
Če bi lepokljunasta tiča frčala od Bregenca na Predarelskem naravnost po vzporedniku čez Ti-role, čez Soluograško, Štajersko, Mažarsko do konca
1PSP' IVaro«5ajte in razširjajte „iWir66! -1§g|§
vpeljejo volitve s tajnim glasovanjem, je pri nas ljudstvo brez pravice! Gospodarijo nam uradniki in njih zvesti pajdaši učitelji, kateri občinskih doklad nič ne plačujejo. Kako težko pridelan je naš goldinar, to priča pri tako trdem delu naše borno življenje. Kako neusmiljeno gospodarijo vkljubu temu z našim denarjem, pričajo za tako kratek čas dolgovi občin pri nas in v Svetnivasi, kjer je svojim do pičice enakim tovarišem pred leti naša gospoda do zmage pripomogla. Na kakšen način pridejo ti ljudje do zmage v občini, mislim, da mi ni treba praviti. — Dné 23. decembra lanskega léta so šli štirje možje v Celovec k g. deželnemu predsedniku pritoževal se in prosit pomoči zoper raznotere krivice, pa g. deželnega predsednika ni bilo doma. Nazaj gredé so se oglasili pri Kazaju na Žihpoljah ter prosili g. Kiršnerja, ki je častni občan Bistriške občine, naj pri občinski volitvi s svojim glasom ali pooblastilom pristopi kmetom na pomoč, nikakor pa fužinski gospodi. Odločna zahteva naših zavednih mož je spravila g. Kiršnerja v hude škripce in zadrege. Vsaj ravno on kot zastopnik kmetskih občin v deželnem zboru in kot vodja „koroškega bauernbunda“ in sodelavec pri znani „Bauernzeitung“ v enomer povdarja in trobi v svet, kako so mu kmetje pri srcu, kako skrbi za srečo in neodvisnost kmečkega stanu. Vprašamo g. kmetskega zagovornika", kako se ujemajo Vaše besede z Vašim dejanjem? Kaj ne, g. Kiršner! Vam ni prijetno slišati take pritožbe čez tiste Vaše pristaše, kateri imajo toliko zaupanja v Vas, da so Vas izvolili častnim občanom. Gotovo zaupate z našimi mogočneži eden drugemu, gotovo veste, da ste Vi, g. Ghon in g. Prešern le z nasilstvom g. Tobeitza bili izvoljeni. Tudi ono smešnico veste z imenovanimi gospodi vred, da ste si glavne zasluge za bistriško občino zaslužili še-le potem, ko ste že bili izvoljeni. Seveda prej tega storiti niste mogli, namreč, da ste pri volitvah pomagali potlačiti nas kmete pod jarem kmetom nasprotne fužinske gospode. Da imajo taki ljudje v Vas svoje zaupanje, Vas pač izdà, da njim morate precej v sorodu biti, in da se ž njimi vred rajše potegujete za koristi fužinarjev, kakor za srečo in blagor ubogih kmetov. Prazno je vaše izgovarjanje, češ: „jest nikakor ne odobravam početje takih ljudij, samo duhovnikom sem nasprotnik, ker ti hočejo slovenske šole in v obče pridobiti slovenskemu jeziku več veljave, kakor je ima sedaj ; s slovensko ,špraho‘ se naprej nič ne pride", zato se Vam zdi to krivično ali celo škodljivo. Aha! to so znane pretveze naših škricev. Cisto koristno je, kdor nemško zna, posebno v sedaj obstoječih razmerah na Koroškem, kjer imajo vsi za občni blagor poklicani krogi edino skrb — ponemčiti slovenski ndrod; s tim se ukvarjajo vse šole, sodnije, finančne in politične oblasti, a kar je najbolj žalostno, tudi c. kr. kmetijska družba, a vse vkup prav malo ali celo nič ne izdà! Vprašam Vas g. Kiršner, ki imate pri kmetijski družbi nekaj veljave, ali ni vnebovpijoča krivica, da mora slovensko-koroški kmet še-le dobro nemško znati, ako hoče imeti koristi od c. kr. kmetijske družbe? Prav ima oni, ki trdi, če ima nemški kmet tudi le toliko dobička od družbe, kakor slovenski, potem je družba le zato, da uživajo uradniki dobre službe. Nočem naštevati, kako je pri sodnijah
Sedmograške, torej preko cele Avstrije in nazaj, bila bi njena pot tja in nazaj in pa cesta voznikov gledé dolgosti zelo enaka.	Stari Tomas.
Iz vojaškega življenja.
*	Po dovršeni orožni vaji pregledaval je stari
general vojaške čete, ter pri tej priliki vprašal tega in onega vojaka male reči. Pri tem prišel je do oddelka, v katerem so bili uvrsteni večinoma sami nadomestniki ali rezervisti, oblečeni v prav poredno in zamazano. obleko. Ko tako nekaj časa pregleduje vrsto vojakov, vpraša enega izmed njih: „Kaj pa si ti, moj sin v tvojem prostem življenju, kaj za en posel imaš?" „Jaz sem c. kr. profesor, gospod general", odgovori ta na kratko. Generala je to osupnilo in sramoval se je, da je tega moža z »ti" nagovoril, zato pa je stavil vprašanje na drugega moža :	„Kaj pa je on v svojemu doma-
čemu in prostemu življenju?" „Jaz sem trgovec, gospod general", odgovori ta z malim posmehom. Generala je to jezilo, da je zopet stavil to vprašanje v takem poniževalnem naslovu, zato pa je vprašal tretjega moža: „In kaj pa ste Vi v svojem civilnem stanu?" „Jaz sem konjski hlapec, gospod general", bil je kratek odgovor. General se je jezil, da je tako naletel ter c. kr. profesorja tikal, hlapca pa vikal, zato se je vsedel na konja in odjezdil domu.
*	„Za katero reč mora vojak najbolj skrbeti", vprašal je častnik nekega novinca. „Da ne zamudi, kedar k južini kliče", je ta odgovoril pohlevno.
in drugih oblastih. Kdor ima oči, pa ne vidi, temu ni pomoči. Ali je prav, da skoraj tretjina koroških kmetov pogreša nauka o umnem gospodarstvu? Da je pouk podlaga uspešnem gospodarstvu, tega mi ne more nikdo utajiti. Poglejmo živino, sadni vrt, travnike, pašnike, polje in gozde dobro poučenega gospodarja, kako zna tak izkoriščati vsak mali prostor nasproti nevednemu siromaku. Z umnim gospodarstvom bi se zboljšalo stanje kmeta vsaj nekoliko. Nàrod ne obupaj! Oklepaj se poštenih tvojih prijateljev; bodi stanoviten v boju zoper trinoge, kateri kot omikanci delajo le sramoto koncu devetnajstega stoletja.	K—.
Iz Sel nad Borovljami. (Inštalacija.) Tako veselega in slovesnega dné še ne pomnimo v naših Rutah, kakor je bilo na Šent-Janževo dné 27. decembra 1. 1. Ta dan je bil namreč naš dosedanji g. provizor Ivan Nagel inštaliran za župnika. Kar je najstarejših ljudij, se komaj spominjajo kakšne inštalacije. Naše veselje je bilo tem večje, ker se je nam naš novi g. župnik skozi leto dnij, kar je tukaj, jako prikupil. Omenjeni dan je bilo župnišče z venci krasno okinčano. Slovenske trobojnice so vihrale od vseh voglov, možnarji so pokali, da je odmevalo po gorah daleč na okoli. Ob 10. uri je bilo okoli farovža zbranega polno ljudstva, vsem se je bralo veselje, pa tudi radovednost iz obličja. V procesiji šli smo v cerkev, kjer so se vršili lepi obredi inštalacije, katere je nam v iskrenih besedah razložil g. župnik Šercer iz Šmarjete, kije g. župnika Nagl-a vpeljal v novo službo. Marsikateremu izmed nas so igrale solze v očesih. Zahvalivši Boga za novo izkazano nam dobroto, razšli smo se veselega srca po končani sveti maši. Pa ne vsi. Naši čislani občinski in šolski zastopniki so se namreč še posebno v župnišču poklonili novemu gosp. župniku. Govoril je gospod župan Tomaž Oli p iskreno in iz srca vseh, pozdravljajoč v imenu vseh Seljanov č. dušnega pastirja. Gostoljubnost č. g. župnika združila je po tem omenjene zastopnike, duhovne tovariše in štiri g. učitelje k izbornemu obedu. Med tem, ko se je tukaj pri prijetni zabavi spregovorila še marsikatera lepa napitnica, odmeval je celi dan grom topičev od planinskih naših velikanov. Bog živi našega čast. gospoda župnika Ivana Nagl-na in ohrani ga nam mnogo, mnogo let!
„Med tujce ne, prišel med brate,
Da zanje trudiš dan se vsak,
Da vzóre nam vresničiš zlate
Kot narodnjak in poštenjak."
Od sv. Jakoba za Peco. (Pouk, kako skrbeti po zimi za zdravje.) Na dan sv. Tomaža bil je pri Mežnarju sledeč pouk: Na kmetih poleti po redko kdo zboli, redno delo pa čisti zrak zunaj zdravje vzdržujeta. Pozimi pa ljudje zelo bolehajo, gotovo ne samo zato, ker imajo čas. Navadno je uzrok bolezni, kakor pravijo, *prehla“ j e n j e. Kje pa se to dobi ? Saj smo mraza vajeni, mraz sam na sebi vendar ni tako nevaren. Moja soba ima toplote 3 do 6° R. ; če jo dam kuriti, kar se izjemoma zgodi, zleze do 8°; eno okence je tudi po noči odprto. Nekega fanta (12 let ima) uaženem še zdaj k studencu, da se skoplje do pasa, dva mlajša gresta ž njim v vodo mencat do kolen: nič ne škoduje. Kmeti imate dva sovražnika pozimi: toplo peč in okna. Prehladi se človek najložje, ako poten ali celo moker obstoji na mrazu ali celo na vetru. Potrebno je v tem slučaju preobleči se, t. j. mokro srajco sleči in obleči suho. To delajo vsi olikani ljudje, slabo, če ne gleštaš dveh srajc. Najpametnejše pa je (po Kneippovem) potni život naglo obrisati z v mrzli vodi pomočeno in izžeto brisalko, celi život od vrata do pet ali pa vsaj zgornji do pasa, potem pa sevé obleči suho srajco. Ce si zelo razgret, ti bo tudi zelo dobro dejalo, noge v mzlo vodo držati. To hladi in še noge poživi. Kaj pa na potu od doma? Predno pride tu gor k sv. Jakobu, se mora vsakdo ugreti. Tu ne pomaga drugega ko: moder bodi in počasi hodi, ženske pa ne zavijajte se med potom, da bi se parilo pod obleko, zavijajte se rajše gori, ko pridete na veter, v cerkvi; komur pride slabo ali čuti nevarnost, pa naj takoj gre. Prehladi se lahko, kdor prehaja z mraza kar k peči in od tople peči na hudi mraz. K razbeljeni peči blizo ne hodite. Jezi me, ko vidim ljudi posedati pri peči, otroke polegati celo na peči. (Lep začetek za nov mehkužen rod!) Peči nimamo (in tudi hiš ne), da nas grejejo, ampak le, da se prehudega mraza varujemo. Ne toplo občutiti, ampak samo da nas ne mrazi. Greti se moramo od znotraj z delom, gibanjem. Jaz sem, kar največ mogoče, celi dan na nogah. Zmerno kuriti sobe je prav, a čez 15° R. nikakor ne, najmanj bolnikom. Najboljše se počutim pri 10" R., 12° R. je že glavi nadležno. Tedaj 12 do 14° R. ti bodi dosti. — Drugi vaš sovražnik pozimi so okna. Kmet ima zdravo življenje, ker živi po največ v čistem zraku. To dobroto uživlja, pa je ne ceni (kakor je sploh rado, da najpotrebnejših, tedaj največjih dobrot, ki i se ne dobivajo z apoteke za drag denar, ne ce-
nimo). Ne vé, kaj ima najboljšega, zato si pa po zimi za to dobroto prav nič ne skrbi. Tu treba pouka. Treba okna tako napravljati, da se odpirajo, pa ne zabiti jih za šest mesecev. Hiše so dobre, da imamo zavetje pred vetrom, a zraku nikakor ne smemo zapirati — okenj. Več ljudij kmalu nadiha polno sobo, potem pa je zrak iz-priden, če ne spustijo svežega, čistega zraka noter, pa diha družina že izdihani, pokvarjeni zrak. Kar drugi izdihajo, t. j. skozi pljuče izmečejo, to ti dihaš v svoje pljuče in tvoje z dihanjem izmetano (moriino) blato morajo drugi požirati v pljuče, namesto zdravega (krepilnega) zraka. To je ostudno povedano, ali ? Pa kaj bi si oči zakrivali, resnica je. Čim bolj na novo, tem bolj nas mora veseliti, resnico spoznati. Svinjarijo odpravimo, namesto neprijetno resnico tajiti. Parkrat na dan je potrebno odpreti okno, če mogoče dve nasprotni okni, da potegne skozi; v par minutih je soba napolnjena s svežim in zdravim zrakom. Najboljše pa je, če se celi dan kuri, ves čas eno okence odprto pustiti. Pa imate svoje pomislike. „Škoda za toploto!" Zato pa kuriš, da ne boš zmrznil. Pa skusil sem tudi sam, da se v par minutah, če okna odprem, prav malo shladi soba. Tedaj škoda mala, dobiček pa velik! Kdor pa ne razume, da je čisti zrak dihati več kot toplo imeti, tak imej po svoji nespameti. „Škoda za drva!" Pa na bolj hladno se navadite, če ste bili vajeni na preveč toplo in drv ne bo treba več, zraven bo pa bolj zdravo. Sicer pa ima tudi pri drvah dobiček, kdor sobo pridno zrači, zakaj čisti zrak se segreje šestkrat hitreje. Kako pa po noči? Zapoved je: eno okence ali okno celo noč odprto pusti. Spet prehudo ali preneumno, ne? Pa pomislite! Pljuča držijo 5 litrov zraka, pri vsakem dihljeji izdahne se okoli pol litra zraka, 16 krat v minuti dahnemo, 8 ur ležimo: eden izdiha med spanjem 40 hektolitrov zraka. Koliko pa drži tvoja soba? Koliko jih spi v eni sobi? Francoz pravi: „Kdor spi, jé“ (Qui dort, dine). Če vam, ki v eni sobi spite, ne prihaja med spanjem čist zrak, kako slabo se redi vaša kri po noči. V eni, dveh urah dobiva kri že sprideno jed skozi pljuča. Kaj pa, če je že zvečer ves zrak skvarjen po dihanji, dimu, cunjah, ki se pri peči sušijo, nesnagi po tobaku? No, to je počitek več za smrt ko novo življenje! če pride bolezen, si pa nihče ne domisli, kaj more biti uzrok. Zoper navado si ne damo nič reči. Za spalnico je pametno izbrati največjo sobo. Neizmerna škoda je, ako solnce ne sije v njo. Solnčni žarki zamoré mnogo kvarljivega. Še Lah ima pregovor: Kamor ne prihaja solnce, pride zdravnik („Ove non entra il sole, entra il medico"). — Skrbimo vendar, da si ohranimo zdravje, boljše zajca držati ko loviti. Skrbite za zdravje vaših otrok zgodaj že, lahko se jim zgodaj po nespameti spodkoplje. — Sicer pa to ne zadene samo vas kmete, tudi gospédo, ki mnogo časa preživi v slabem zraku, zaduhlih salonih, tobačnih gostilnah, v vagonih, šolah itd. Cerkve so še najmanj nevarne. — Zoper strahovito prehlajenje je pa lahka pomoč v začetku. Pojdi takoj na delo, da se ugreješ ali pa takoj v postelj in pij čaja lipovega ali bezgovega cveta. Če koga hudo mrazi, cegelj pri nogah in segrete cunje na prsih ne bodo izdale. Ljudje božji, ali nimate ognja, kropa? Zanetite — ne pod postelj, na ognjišči — zvarite pisker kropa, denite noter sena (ali droba), ko zavreje, se očedi, velik prt se namoči noter, izžme in (zravnan, čveteren, osmeren) vroč devlje črez trebuh — to greje! Ali ne žabi kočo ali vsaj suh prt pod bolnika dejati in s tem zaviti črez, da toploto drži. Ko se ohladi, pa spet v vroče pomoči in spet, dokler bolnika mrazi. Enako moreš tudi ob enem noge ovijati z vročimi prtiči (dve brisalki ali cunji). Kedar se poloti vročina, pa treba naglo z mrzlim umiti. To kri razdeli, oživi in zvabi v kožo — sevé s časom — in spet bo toplo. — Opomnim, da iz prehlajenja nastajajo nevarna vnetja, v katerih so zdravila (arcnije) slabo upanje. V vročinski bolezni piti prepovedovati, je grozna nespamet. Jesti (po prav bolnika k jedi siliti) prepovedovati, to bi bilo prav; jesti se ne sme nič težkega, le juho, mleko, sirotko. Za žejo dajte takim iz sadja kuhati sokov (malinjev, jagodov, netečji i. dr.).
Iz Žabnic. (Smrt.) Tukaj je umrl dné 30. decembra m. 1. bivši večletni župan in cerkveni ključar Luka Fruhstuk, ki bo znan ne le gg. duhovnikom, ki so službovali na sv. Višarjih, ampak tudi mnogim romarjem, ki so prihajali na omenjeno božjo pot. Žalibog, da konec sicer zaslužnega moža in pogreb njegov ni bil tako časten, kakor bi mu bili radi privoščili. — Dan navrh, 31. decembra, zaspala je 74 let stara zasebnica Mica Pufič, mirna in krotka duša, katera bo tudi pri starejših Tišarskih romarjih še v blagem spominu. Naj počivata oba v miru !
Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda.
IPIfP’ Zalite vaj te po vseli gostilnali
Politični pregled.
Aystro-Ogerska. Deželni zbori bili so zbrani, kakor smo omenili, na čisto kratek čas. V gor iški deželni zbor so zopet vstopili tudi Slovenci, ker je vlada predložila zakonski načrt o deželnem šolskem zalogu. Lahi temu nasprotujejo in da zabrani odločitev v tej važni zadevi, je odstopil deželni glavar grof Fran Coronini. — V pravem pomenu besede pa so izgnali Slovence iz tržaškega dež. zbora. Ko so došli slovenski okoličanski poslanci, so italijanski poslanci kričč in preté zapustili dvorano, galerija je pa na slovenske poslance pljuvala. Glavar se za početje galerije ni zmenil. Tudi so raz galerije na slovenske poslance metali razne predmete in slednjič celo okvirje in okna. Ker slovenski poslanci niso bili varni niti svojega življenja, so zapustili dvorano. Vsled nemirov so morali sejo zaključiti. Slovenski poslanci so se brzojavno pritožili na mi-nisterskega predsednika ter so izjavili, da se v bodoče ne bodo več vdeleževali sej deželnega in mestnega zbora. — Y štajerskem dež. zboru so nemški nacijonalci hudo napadali vlado in Slovence. — V češki dež. zbor ni bilo Nemcev.
UT o v 1 č a p.
Na Koroškem. (Nezgode.) Dne 23. dec. je pogorelo na Bistriški planini devet planinskih koč. Požar je navstal naenkrat na treh mestih. — V Bistrici v Rožu je nastal dné 28. dec. požar v fužinah. Zgorelo je precej blaga. Škode je do 30 tisoč goldinarjev. — V Beljaku se je ustrelila uradnikova soproga H. Dekleva. Kaj jo je gnalo v smrt, se ne vé. — Strašen umor iz ljubosumnosti se je zgodil dné 18. dec. v Kneži nad Grebinjem. Pri posestniku p. d. Turinu sta služili dve dekli. Ker je hišni gospodar mlajšo deklo večkrat pohvalil zaradi njene pridnosti in jej dajal darila, postala je starejša dekla ljubosumna in je imenovani dan zavratno umorila svojo popolnoma nedolžno tovarišico.
— (Drobiž.) Celovški mestni zbor se zopet bavi z upeljavo električne luči. Težko pa, da bi prišli do kakega pametnega sklepa. — Cesta ob južnem bregu vrbskega jezera je sedaj čisto dodelana do Vrbe in že izročena prometu.
Na Kranjskem. Knezoškof dr. A. Jeglič je izdal ob božičnih praznikih krasen pastirski list, v katerem naznanja važne svoje namene. V bodočih letih hoče namreč sezidali veliko dijaško semenišče, v katerem se bodo dijaki pripravljali za duhovski stan, in vzgojišče (konvikt), v katerim bodo fanti, ki so si izvolili kak drugi stau. Za oba zavoda se napravi lastna kat. gimnazija. — Letos se vrše po vseh farah misijoni in duhovne vaje.
•— Meseca oktobra pa priredi mil. knezoškof skupno romanje, slovenskih mož v sveto deželo. Romanje stalo bode v drugem razredu kakih 150 gld., v tretjem 120 gld. — Častnima papeževima komornikoma z naslovom „monsignore“ sta imenovana bogoslovni profesor Anton Zupančič in gimnazijski profesor Tomo Zupan. Čestitamo!
Na Štajerskem. V Gradcu se snuje slovensko katoliško delavsko društvo! Izvrstna misel! — V Celju je začel izhajati nov list „Slovenska Zadruga11. — Dné 29. dec. vršila se je prvič po znanem sklepu nadsodišča v Gradcu ondi zopet razprava v slovenskem jeziku. Zastopnik tožencev gosp. dr. Juro Hrašovec iz Celja je brez ovire govoril slovenski in so se tudi njegovi predlogi zapisali v slovenskem jeziku.
— Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico napravi dné 22. prosinca 1.1. po popoldanski službi božji cesarsko slavnost in ob enem svoj občni zbor pri Šercerju v Šmihelu s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednikov. — 2. Govor o cesarju. — 3. Govor o šolah. —4 Volitev novega odbora. — 5. Tombola. Za dobitke so razne koristne in lepe reči. Srečke se bodo prodajale prej in pri shodu po 10 kr. Med zborovanjem pojejo Šmihelski pevci. — Podjunski Slovenci in Slovenke, pokažite, da ljubite svojega cesarja in svoj narod ter pridite vsi! Najuljudneje vabi	odbor.
Častiti duhovščini,
cenjenim cerkvenim predstojništvoni in vsem drugim naročnikom priporočam za, svečnico svojo dobro zalogo
voščenih sveè in vosèenic,
z zagotovilom, da bodem izvršil vsako naročilo najboljše in najskrbneje.	Spoštovanjem
Bogomir Stockl,
sveča,*- in medar v 3?iii>erlcn.
Naznanilo,
Dovoljujem si častiti duhovščini najtopljeje priporočati svoje iz najboljšega blaga napravljene
Jp^^vošcene s v e č e
ki so na dobrem glasu. — Cene je razumeti franko, z zavojem in sprejete na zadnji pošti.
I. vrsta, zajamčeno pristen čebelni vosek, kilo 2 gld. 50 kr. II. vrsta, zmešana z voščenimi odpadki kilo 2 „ — „ Ob jednem tudi naznanjam, da sem vpeljal sveče za mrtvaške maše iz naravnega voska natanko po cerkvenih predpisih. Velespoštovanjem
Avg. Giinther,
parno voščeno belilo itd. v Slovenjem Gradcu.
Imam zanesljivo,
garantirano strd (med)
v večji množini kg. po 50 kr. na postajo v Kranj (Gorenjsko) postavljeno. Več se izve pri Val. Šclan-u, čebelarju iu posestniku na Trati, pošta Cerklje (Gorenjsko).
I Y--	■■	- —V	j
s Kovačnico in poljem se_ prodà ali dà v najem. Več pove posestnik Jože Švare v Kapli pri Dravi, pošta Podgora na Koroškem.
EMIL MEHLHOFER,
pasarski mojster
Celovec, stolne vilice št. 3,
se zahvaljuje p. i. č. duhovščini za dosedanje zaupanje ter se priporoča za nadaljna naročila.
Matija Planko
gggp- v Celovcu, Burggasse št. 12. “^gifg
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
najboljših vrst érev-Ijarjem, krojačem in šiviljam po najnižjih cenah ter je prodaja tudi na obroke. — Dalje ima v zalogi vedno na izbiro
železne blagajniee
raznih velikostij, varne proti ognju in tatovom. — V svoji delavnici popravlja po nizki ceni vsakovrstne šivalue stroje in kolesa.
Kuharica
išče službo v farovžu. Zna dobro kuhati in se razume tudi v kmetijstvu. Več pové Ignacij Še-lander, kmetovalec hišna št. 14 v Podravljah (Fo-derlach) na Koroškem.
|Dr. Alojzij Kraut, |
w	odvetnik v Celovcu,	$
na benediktinskem trgu št.4,1. nadstropje. ^
Uradne nre so od do 12. ure zjutraj J in od 3. do 6. ure popoludne.
Ob nedeljah je pisarna zaprta.
Skoraj nov harmonij
se prodà. Več pové Prane Katnik, župnik na Dholici, pošta Poreče.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi posamezni kosi z obratno pošto razpošiljajo, ako se naroča po pošti.
Pogled mestnega trga in lekarne Ubald pl. Trnkóczy-ja v Ljubljani.
Ubald pi. Trnkóczy,
lekar pri rotovžu v Ljubljani, priporoča sledeča zdravila:
Dr. pl. Trnkóczy-ja
želodečne
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr.,
12 steklenic 2 gld.
Dr.pl. Trnkóczy-ja
krogljice
^	Marija Zeli. Varstv znamka. |
odvajalne (čistilne), čistijo želodec. — Škatlja 21 kr.,
6 škatljic 1 gld. 5 kr.
Pocukrane krogljice, 1 škatlja 40 kr., 3 škatlje 1 gld. Doktor pl. Trnkóczy-ja
Pbučni in kašljev sok ali zeliščni sirup,
llPI! Siile s?stavlJen z lahko raztvarljivim vapne-h	^ nim železom, utiša kašelj,
raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
ali drgnilni cvet (udov cvet, Gicht-
. geist) je kot bol utešujoče, ubla-žujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — Varstvena 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. znamka.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
tinktura za	izkušeno sredstvo
■	®	v	zoper boleča kurja
kurja »česa,
in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 stkleenic 1 gi p 75 kr.
protìfiski!
** 1
Ustnica upravništva.
Slavno bralno društvo pri sv. Barbari pri Mariboru: Poslani znesek zapisali smo za preteklo 1. 1898., ker naročnina ni bila še plačana.
C. g. Bozalija Cvenkel v Ljubnem na Gorenjskem: Poslano naročnino smo zapisali za 1. 1898., ker ni bila še poravnana.
				
Usili	Naznanila.	|	:ss.	
Služba cerkovnika in organista
se takoj oddà v Jaboriji pri Orni. Več pové farno predstojništvo v črni na Koroškem.
Tovarna za kmotijsko stroje.
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji
ter tudi taki g|8^r" vodovodi,	ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej po-~	dobo na levi strani.)
Cenike pošilja zastonj.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.