POLEMIKA? ODLIČNO!
Jože Ramovš, Socialni delavec in alkoholizem: metodologija
za delo strokovnih in vodstvenih slu2b v delovni
organizaciji. Knjižnica Sindikati 94, Delavska enostnost,
Ljubljana 1988
Pričujoči tekst je odgovor na prispevek tovariSice Branke
Knific (Socialno delo, 27, 1988, 4: 346-348), v katerem se
odziva na mojo recenzijo knjige dr. Jožeta Ramovša, Social-
84	Nove knjige	Soc Delo 28, 1989, 1
ni delavec in alkoholizem (bibliografski podatki v naslovu,
op. ured.). Začel bi s citatom tovarišice Knific: "Ko
razmišljam o možnih vzrokih za to, da se (M. PoStrak namreč,
op.pis.) dviguje nad knjigo in avtorja ter da ugotavlja, ka-
ko delo ni izvirno oziroma da "ne prinaša kaj bistveno 'no-
vega', vsaj ne s področja teorije", se mi vedno bolj utrjuje
ugotovitev, da Milko PoStrak s sodobno alkohologijo ni
seznanjen, vprašljivo pa je tudi njegovo poznavanje ostalih
knjig s tega področja, ki jih v zapisu sicer navaja." Seveda
nikjer nisem zapisal, "kako delo ni izvirno", o vsem osta-
lem pa v nadaljevanju...
Najprej: Nisem imel namena dvigovati se nad kogarkoli. To
pa po drugi strani ne pomeni, da se o delu kake osebe ne sme
izreči kritične besede, ne glede na to, koliko je ta oseba
zaslužna oziroma deluje kot avtoriteta. Dr. Jože Ramovš je
gotovo zaslužen (in tudi avtoriteta) tako za dosežke na
p>odročju alkohologije (to je menda ves čas jasno) kot tudi v
svojem (in seveda našem) boju za večje vrednotenje socialne-
ga dela kot stroke. To slednje počne na najboljši in
pravzaprav edini pravi način - z razvijanjem te stroke, to-
rej s kreativnimi prispevki, s katerimi poskuša širiti meje
in pomen spoznanj socialnega dela kot specifičnega teoret-
skega in praktičnega področja.
Moje (bolj ali manj utemeljene ter bolj ali manj kritične
opazke) v zvezi z Ramovševo knjigo je treba razumeti prav v
tem kontekstu. Torej v kontekstu "boja za našo stvar". V
kontekstu boja za VgSD kot sodobno, teoretično dobro pod-
kovano VISOKO šolo za socialne delavce, ki bo omogočala raz-
voj stroke, kvalitetno izobraževanje, raziskovalno delo in
vse kar sodi zraven. V kontekstu boja za priznanje našega
dela v družbi - saj vemo, kakšno mesto ima, tudi po naši
lastni krivdi. V kontekstu boja za čimbolj razvito publici-
stično dejavnost - tu je Ramovšev prispevek s tremi knjigami
seveda (kvantitativno) impozanten. No, če se z vsem tem
strinjamo, lahko mogoče končno preidem k stvari.
Tovarišica Branka Knific se ne strinja z mojo ugotovitvi-
jo, da Ramovševa knjiga kljub vsemu "ne prinaša kaj bistveno
novega, vsaj ne s področja teorije", in zato navaja tri toč-
ke novosti, ki jih po njenem mnenju le vsebuje. Tu pa je
videti, vsaj kar se resničnih novosti tiče (in teh je, vsaj
v zvezi z metodologijo dela, dovolj, jaz jih tudi ne zani-
kam), da gre na nek način za nesporazum. Novosti torej so,
zato je obravnavana knjiga tudi "nepogrešljiva v knjižnici
slehernega socialnega delavca", vendar to niso tiste novo-
sti, ki jih navaja tov. Knific. O tem več kasneje, zdaj le
Se to, da sem s tistim "nič bistveno novega..." imel v
■islih predvsem (in Bislia, da sem to le dovolj natančno
navedel tudi že v recenziji) tisto RamovSevo napoved o
"nekateri(h) globlji(h) antropološki(h) razmisleki(h), ki
jih v dosedanji alkohološki literaturi Se ni bilo..." (str.
11). Teh namreč v knjigi še vedno zares ne najdem. Ne trdim
a priori, da bi tam morali biti, vendar jih je Ramovš sam
Soc Delo 28, 1989, 1 Nove knjige	85
napovedal. Kot ilustracijo sera že takrat navedel, sedaj pa
ponavljam, da se Ramovš spet (Rugelj to navaja v knjigi
Dolga pot, str. 9) zadovolji s "samoumevno" postavko, da
namreč "brez alkohola ni alkoholizma". Gotovo, vendar: Kaj
smo s tem povedali o vzrokih alkoholizma in o antropoloških
spoznanjih o človeku itd.? Pa tudi nekoliko tavtološka je ta
trditev, kajne? Tisto napoved, da je "pretežni del (knjige,
op. pis.) zelo konkretna metodologija in tehnologija za delo
strokovnih in vodstvenih služb, seveda za delo na področju
alkoholizma" (str. 11), pa je - vsaj kolikor lahko jaz
precenim - Ramovš v celoti izpeljal in tega tudi nisem
nikoli zanikal. Nasprotno, to je - kot sem v recenziji že
poudaril - tudi osrednja kvaliteta knjige kot priročnika, ki
je nepogrešljiv za socialnega delavca na področju alkoholiz-
ma. Na nekem mestu pa sem tudi zapisal, da bi mnoge slabosti
(recimo nesistematičnost in s tem delno nepreglednost gradi-
va) Ramovš zlahka odpravil. O tem sem še vedno prepričan,
kot sem prepričan tudi o tem, da je na napake potrebno opo-
zoriti. Ce je Ramovševa knjiga ena preredkih knjig s področ-
ja socialnega dela in obenem delo avtorja, ki je socialni
delavec, pa to verjetno še ne pomeni, da jo moramo varovati
kot "punčico našega očesa". S tem ne bomo naredili usluge
niti Ramovšu, ki ,ne bo dobil kritične refleksije na svoje
delo, niti socialnemu delu, da bi se le-to razvijalo.
Pa se lotimo analize seznama "najpomembnejših novosti" v
Ramovševi knjigi, ki ga navaja tov. Knific v svojem tekstu:
1.	Pet vlog, ki so pomembne pri urejanju alkoholizma. To
gotovo ni bistvena novost, temveč - kot navaja že Ramovš sam
(str. 25) - izpeljava iz Bernejeve analize alkoholičnega
sožitnega sloga, čeprav je poudarjeno, da "gre za čisto
drugo področje". "Da se te vloge razlikujejo od Bernejevih
toliko, kolikor se zdravljeni alkoholik razlikuje od alkoho-
lika." To sicer drži, hkrati pa je tudi diskutabilno, vendar
zdajle nimamo prostora, da bi diskurz razvili. Dejstvo pač
je, da smo dela E. Berneja prebirali tudi že pred Ramovševo
knjigo.
2.	Citat, "da je diagnosticiranje alkoholikov v terapevt-
ske namene lahko le avtodiagnosticiranje alkoholika oz.
njegovega primarnega okolja", je vsebinsko enak navedku -
"brez alkoholikovega uvida ... je zdravljenje neuspešno"
itd., o čemer pa je govoril najmanj že Rugelj in to zagotovo
že v knjigi Dolga pot iz leta 1977 ter najmanj na straneh
196-197 in to tudi z naslednjimi besedami: "Do spoznanja
'alkoholik sem', se ni tako lahko dokopati. Povsem nekaj
drugega je, če alkoholik to "pod težo dokazov" prizna. S tem
nismo ničesar dosegli, morda smo mu celo hudo škodovali.
Človek, ki mora nekaj priznati, se počuti krivega, je prav-
zaprav obdolženec, ki se bo poskusil potem izmotati iz
stiske. Povsem drugače pa je, če alkoholik sam uvidi, kako
je z nj im."
3.	Seveda se popolnoma strinjam z ugotovitvijo tov. Kni-
86	Nove knjige	Soc Delo 28, 1989, 1
fic, da si "avtor knjige s svojim delom močno prizadeva dvi-
gniti raven in s tem tudi ugled stroke socialnega dela...",
vendar to samo po sebi ni noben argumant, da so v knjigi
kakšnenovosti. Na koncu koncev se strinjam - in to dobesedno
- tudi z naslednjim mnenjem tov. Knific: "V svojem delokrogu
je avtor skozi desetletje ustvarjal in razvijal metodologijo
dela na tem področju." Strinjam se tudi z ostalimi izpelja-
vami, ki jih tov. Knific navaja, zato še vedno ne vidim, kje
se ta stališča bodejo z mojimi.
In na koncu: tov. Knific dvomi o moji strokovnosti, tudi
o tem, če sem v tekstu citirane knjige sploh prebral. To so
nekoliko neprimerne opazke, kajne? Bralcev revije Socialno
delo te stvari verjetno ne zanimajo več, jaz pa tov. Knific
tudi nimam namena dokazovati svoje strokovnosti, niti ji na-
vajati seznama prebranih knjig, obiskanih seminarjev ali
delovnih izkušenj s tega področja. Prav tako tega ne zahte-
vam od nje. Prepričan sem, da ona z vso resnostjo pristopa k
svojemu delu, kot to počne dr. Ramovš in kot to, nenazadnje,
poskušam tudi jaz. Tudi s svojo recenzijo.
Mislim pa, da ta "polemika" (zanimivo, da prav ob eni
prvih "pravih" knjig s področja socialnega dela v Sloveniji)
odpira novo razsežnost revije Socialno delo. Namreč, da se
na straneh našega strokovnega glasila krešejo in spoprijema-
jo različna mnenja, stališča, spoznanja, da se Socialno delo
zares BERE, da so torej teksti odmevni in seveda tudi
čimbolj kvalitetni. Takšno glasilo socialni delavci potrebu-
jemo in si ga verjetno tudi zaslužimo. Pravzaprav lahko
slednje potrdimo prav s svojimi lastnimi prispevki...
Milko Poštrak