|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiii................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
LJUBLJANA, 15. aprila 1921	Leto II.
I Štev. 16.
........I.....Uli....IIIIMl
IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMMIIIIIIIIIIMmilllMllllllimillllllimiMMMMIIIIIIIimilllllllllllimiMIMIMIMIIMIIIIIIIIIIIIIIMMIMIMIMMIIIIIIIIIIIIIMIIIimimilUimmilMritr
frfllllllllllllllllMIlhlllllllllllllllllllllllllMM
Gradjanski S. K. (Zagreb) : Ilirija.
Ilirija poražena 2:8 (1:4).
Prvo srečanje med Ilirijo in jugoslovanskim prvakom, za Ilirijo obenem prva resna tekma v letošnjem letu, je prinesla našemu vodilnemu klubu težak poraz. Tisto, kar imenuje Nemec »Kampfmannschaft«, naša Ilirija sicer ni bila nikoli, v nedeljo pa je kazalo moštvo poleg pomanjkanja energije še lotalno des-organizacijo igre. O skupni igri in kombinacijah, včasih najodličnejši strani Ilirije, skoro ni bilo govora, kontakta med obrambo, halfi in napadalci ni bilo
gol, igralci so brez izjeme izvrstni taktičarji in teh-ničarji. Moštvo je vigrana, homogena celota, hvaliti posameznike bi bilo odveč. Ilirija mu v nedeljo v nobenem oziru ni bila enakovreden protivnik.
Tekma je bila v splošnem otvorjena kljub vidni premoči Gradjanskega. Igra se je gibala živahno, v lepem tempu in fair iz polja v polje. Vodil jo je vzorno g. Pick iz Zagreba. Prisostvovalo ji je okrog 5000 gledalcev.
nikjer, manjkal je celo kontakt v posameznih linijah samih. Skratka, Ilirija je v nedeljo docela odrekla. Edina svetla točka v moštvu je bil Vidmajer na levem krilu, ki pa ga halfi in notranji napadalni trio niso umeli pravilno uporabiti. Od vseh drugih je pokazal solidno, koristno igro kvečjemu še desni half Deržaj.
O Gradjanskem moremo ponoviti vse dobro, kar se je o njem že tolikrat pisalo. Ima izvrstno skupno i£ro, goji krasen napadalni sistem, trio ima lep šut na
Sestava moštev: Gradjanski: Vrdjuka-Šifer, Gol-ner-Rupcc, Vragovič, Vrbanič-Kinert, Heinlein, Per-ška, Granec, Babič.
Ilirija: Pelan-Pretnar I, Pogačar-Deržaj, Tavčar, Vrančič-Zupančič I, Bregar, Baline, Oman, Vidmajer.
Potek igre: Gradjanski napade, out, nato napad Ilirije. Gradjanski se vedno bolj uveljavlja. V 8. min. hiter napad Ilirije, Vrdjuki se ponesreči robinzonada in Zupančič placira s krila v prazen gol. Urnebesen aplavz. Vil. min. hands Pogačarja v kazenskem pro-
štoru. »11 m« spremeni Heinlein v prvi gol za Grad-janskega, v 13. min. sledi po Granecu lep gol z glavo. V 16. min. vehementen napad Ilirije, ki ga bravurozno zadrži Vrdjuka. V 20. min. dupira Perška Pretnarja in placira sigurno mimo Pelana v mrežo. V 23. min. corner proti Gradjanskemu. Gradjanski trajno napada. V 33. min. ustvari Vidmajer sigurno šanso pred golom Gradjanskega, Baline strelja jadno v out. Ista scena se ponovi v 40. min., to pot strelja v out Oman. V 41. min. strelja Heinlein neubranljivo četrti gol za Gradjanski. Polčas 4:1.
V drugi polovici pade peti gol za Gradjanski v 12. min. po Heinleinu, šesti v 19. min. po Perški. »11 m« zapuca Perška v out. Par krasnih centrov Vidmajerja ustvari kritične situacije pred golom Gradjanskega. V 26. min. »sedi« krasen wolley-šut Graneca, v 30. min. spusti Pelan po nepotrebnem osmi gol. V 43. min. izrabi končno Oman lep Zupančičev center in placira sigurno v mrežo.
m
Ali je Športna zveza potrebna ?
Vedno znova se pojavlja pri raznih kratkovidnih športnikih, zlasti pri začetnikih to vprašanje. Tudi mnogi inteligenti so med njimi. Zato bo umestno, če spregovorimo o Športni zvezi in športnih zvezah vobče par besed.
Kdor se ozira na zunanje delo posameznih klubov, ne vidi pri tekmah imena »Športna zveza« ter iz tega sklepa na njeno nepotrebnost, gotovo ni na pravi poti. Kajti »Športna zveza«, ne le naša, temveč vse po svetu, so organizacije, katerih delovanje je notranje in se ne kaže na zunaj. Zato pa je treba povedati vsem, ki so v dvomu glede »Športne zveze« iz kateregakoli vzroka, da je »Športna zveza« potrebna, ne le potrebna, temveč da je njen obstoj vsak predpogoj bodočih uspehov.
Gotovo je, da si ne bo nihče stavil vprašanja, je li šola potrebna. Šola je organizacija, ki duševno vzgaja mladi rod. »Športna zveza« pa ima nalogo, da vodi vso telesno vzgojo, o katere eminentni važnosti razpravljati ni šele potreba, »Športna zveza« ne vrši tega direktno. Njena naloga je višja in težja. V svojem delokrogu podaje smer celemu športnemu življenju. Posamezni klub za sebe se ne bo dosti zmenil za smernice delovanja. Njegovo delo je takorekoč mehanično. Z vzgojo naraščaja in lastnim treningom zadošča svojemu namenu. »Športna zveza« kot centralno vodstvo pa stoji pred težjim problemom. Izbrati mora pravo smer, gledati na to, da sport ostane sport in ne zaide na druga pota. Vodstvo klubov v tem oziru je nje cilj in jasno je, da ga ne more doseči v enem letu.
Zanimanje za sport med Slovenci je prodrlo med širše sloje. To ni zadosti. Treba ga je popularizirati in uvesti tudi med najširšimi sloji. Da tega ne more poedini klub, dasi lahko stori pri tem mnogo, je jasno. Za to mora podati iniciativo ter razorati ledino »Športna zveza«.
Kot centralna organizacija zastopa »Športna zveza« športne klube napram državnim organom ter v zunanjem svetu, »V organizaciji leži moč«, je bilo geslo, ko se je ustanovila »Športna zveza«. Klub sam, dasi še tako močan, ne pomeni napram državi in na zunaj sploh dosti. Ako hočemo doseči kaj skupno, se
moramo strniti zainteresirani poedinci. Veliko vprašanje je, bi li mogel doseči posamezni klub ugodnosti na železnici, pri plačevanju davka, pri subvencijah itd. Jasno je, da se bo država pri subvencijah ozirala na centralne organizacije in prepustila razdelitev podpor njim, ker poznajo najbolje materielno stanje svojih članov.
In razmerje napram zunanjim organizacijam? Povsod se obračajo inozemski športni organi ne na posamezne klube, temveč na organizacije, ki v splošnem reprezentirajo športno gibanje dežele. Po vsem svetu igrajo športne zveze isto vlogo. Po moči zvez se ceni športna moč naroda, po delavnosti zvez agilnost zastopanih športnikov.
V	vseh kulturnih državah imamo športne zveze, čeprav ne take, kot je naša. Sport je v tujih državah toliko razširjen, da ima vsaka panoga svoj savez, medtem ko pri nas deloma niti vseh športnih panog nimamo, deloma pa še niso zadostno razvite. Za njih razvoj pa je potrebna centralna institucija, in dokler te ni, zastopa interese teh panog »Športna zveza« s svojimi odseki. Za sedaj imamo le nogometni savez, medtem ko se dirkalni, kolesarski in lahkoatletični ustanavljajo. Vsi ti savezi stoje glede svojega mesta na isti stopnji kakor odsek »Športne zveze«, toda njih delokrog je neprimeroma večji zaradi razsežnosti odnosnih panog.
V	delovanje »Športne zveze« spadajo tudi večje tekme, v katerih naj se pokaže uspeh športnega dela. Mnogo .tekem klubi sami ne bi zmogli prirediti, ker potrebujejo prevelik aparat in so zvezane s prevelikimi izdatki. To se je jasno pokazalo pri zimskošportnih prireditvah. Aparat, ki je potreben za te vrste prireditev, je preobsežen za en sam klub. Zato je delo prevzel zimskošportni odsek »Športne zveze« in ga dovršil s prav lepim uspehom. Brez dvoma danes ne bi mogli zreti na krasno zimsko sezono, ako ne bi imeli »Športne zveze«. Zimski sport bo faktor, ki nas bo v kratkem spravil v stik z inozemstvom. Da se to čimprej uresniči, bo naloga »Športne zveze«.
Pri današnjem razvoju sporta v Sloveniji, ko imamo nad 30 klubov z nekaj tisoč člani, je umestno in prepotrebno, da imamo skupno glasilo, strokovni list, ki naj daje potrebno orientacijo. »Športna zveza« je prevzela težko in nehvaležno delo, da izdaja v današnjem času svoji športni list. Z nado, da bo našla pri svojem delu podpore pri svojih članih in v najširših krogih, je začela z izdajanjem. List ni potreben le za začetnike in novince, da jih uvede v športno življenje, temveč je važen tudi za poznavalce, ker jih obvešča o svetovnem športnem gibanju in jim nudi možnost čim širše strokovne izobrazbe. Od številke do številke se je kazalo, kaj zamore požrtvovalnost poedincev. Danes je »Sport« postal vsakdanji kruh vsem športnikom in pomenilo bi velikanski korak nazaj ne le v športnem, temveč tudi v kulturnem oziru, ako bi prenehal.
Pestra slik^ občnega zbora »Športne zveze« pa je najboljši dokaz o eminentnem pomenu »Športne zveze« za razvoj telesne vzgoje in za napredek sporta, Kajti glavna skupščina je bila jasen in odločen dokaz, kako važno nalogo vrši »Športna zveza« in da je v prvi vrsti njena zasluga, da stojimo pred čast-nejšo bodočnostjo v športnem oziru.
In še nekaj. V Zagrebu, danes športnem središču Jugoslavije, imamo sedež Jugoslovanskega nogometnega saveza in Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Ustanavljajo se še trije savezi poleg večjega števila
podsavezov, toda dalekovidni organizatorji so prišli do prepričanja, da vse to ne zadostuje. Delajo se nacrti, kako ustvariti novo centralo športnega življenja, športno zvezo v stilu naše. Ako smatrajo drugod poleg štirih večjih organizaciji še peto za potrebno, mislim, da pri nas ena ne bo preveč. Žalibog pa niso vsi tega prepričanja in še mnogo klubov, dasi vpisanih v »Športno zvezo«, životari brez onih stikov z njo, ki garantirajo klubom življenje in razvoj. To pa ni krivda »Športne zveze«, temveč je le znak nepravega začetniškega pojmovanja.
05
Kojnske dirke v Beogradu.
Letošnji program za konjske dirke v Beogradu obsega dvanajst dirkalnih dni, in sicer:
Štiri spomladanske sestanke v mesecih aprilu in maju, štiri letne v juniju in štiri jesenske v septembru. Vsak sestanek na zeleni progi obsega pet dirk. Nagrade za celo leto znašajo 2 milijona kron.
2e spomladi namerava uprava dunavskega kola jahača »Kneza Mihajla« razširiti dirkališče pri »Carevi Ćupriji« in zgraditi konjušnice. V te svrhe je predviden kredit 560.000 K. Čuje se, da bodo poklicali nekega znanega madžarskega inženjerja, ki naj bi izdelal in izvedel načrte za olepšavo dirkališča.
Prve dirke se vršijo dne 10. aprila t. 1. po sledečem sporedu:
1.	Splošna dirka 1200 m. Nagrade 8000, 1200, 600 kron. Vpisnina 320 K. Za vse polkrvne konje, ki so najmanj tri leta stari. Težina: triletni 55, štiriletni 62, petletni in starejši 63 kg. Kobile 2 kg manj. Žokeji, ki se udeleže prvikrat javne dirke, 4 kg manj.
2.	Dirka triletnih kobil 1200 m. Nagrade: 12.000, 1600, 800 K. Konjerejcu I. 1600, II. 800 K. Vpisnina 400 K. Za domače polkrvne kobile, rojene leta 1918. Težina 58 kg.
3.	Dirka triletnih žrebcev 1200 K. Nagrade:
20.000,	3200, 1600 K. Konjerejcu I. 2400, II. 1200 K, ako so dotični konji rojeni v Jugoslaviji. Vpisnina 1000 K. Težina 56 kg. Za vse domače žrebce in one inozemske čistokrvne angleške žrebce, ki so rojeni leta 1918. in katerim je kolo jahača priznalo pravo dirkanja.
4.	Dirka čistokrvnih angleških konj 2000 m. Nagrade: 16.000, 4000, 2000 K. Vpisnina 800 K. Za vse štiriletne in starejše v Jugoslaviji rojene in one inozemske polnokrvne angleške konje, katerim se je priznalo pravo za dirkanje. Težina: štiriletni 62 kg, petletni in starejši 64 kg, kobile 2 kg manj.
5.	Oficirska dirka čez zapreke 2000 m. Nagrade:
16.000,	3200, 1600 K. Vpisnina 800 K. Za vse konje, starejše od treh let, ki so v lasti aktivnih ali rezervnih častnikov naše vojske; jahajo aktivni ali rezervni oficirji v uniformi. Težina: štiriletni 62 kg, petletni in starejši 64 kg. Konjerejcu, ako si je sam vzgojil zmagovalca I. 2400, II. 1600 K.
Športni ponos, ki nam ga narekuje veselje, da se vsaj eno dirkalno društvo v Jugoslaviji razvija v večjem razmahu, nam brani, gledati z zavistjo v srcu na brate onstran Donave. Beograd razpisuje naravnost bajne vsote za prvi dirkalni sestanek na ze-
leni trati. Blagor jim, ki imajo polne žepe in — kar je glavno! — tudi radodarne roke. Kajti resnično, resnično vam povem, brez požrtvovalnosti ni zveličanja, četudi nas podpira država.
Pri nas v Sloveniji pa ni niti prvega, niti drugega. Nič ne pomaga: brez denarja ni ničesar. Ako hočemo, da Ljubljana, glavno mesto Slovenije, ne zaostaja za Mariborom ali Ljutomerom, mora se pač vpisati v dirkalno društvo več ustanovnih članov. Dokler nam jih sv. Jurij, naš častitljivi patron, ne nakloni, bomo životarili kot osebenjki. Zatorej: na delo vsi, ki jim je konjski hrbet mehka postelja in galop po zelenem pašniku ljubši od zakajenih figovcev. Pritegnimo jermenje in uprimo se čvrsto v stremena!
Še nekaj. Beograd ne kaže v letošnji sezoni še nobenega zanimanja za vozne dirke. Te vrste sport jim menda ni dovoljno poznan. V tem oziru bi moralo naše slovensko dirkalno društvo vzeti vajeti v roke in staviti kolu jahača v Beogradu konkretne predloge,	L.
Rajčević, svetovni mojster v borenju.
{3J
Trening dirkača.
Predpogoj za vsako športno tekmovanje je trening, ki pomenja za športnika začetek in izobrazbo v gojenju kakega sporta. Od treninga, od pravilno in športno gojenega treninga odvisi uspeh; trening je pravzaprav ono izvajanje sporta, ki telesu vzgoji največ koristi, ker tvori glavno športno delovanje, izvajanje v tekmah je že merjenje moči in sposobnosti, nekak pregled uspehov treninga.
Nepregledne važnosti je tedaj trening. Gojiti trening tako, da nudi telesu prave vzgoje, pravih koristi, izdelati trenažo po gotovem sistemu, ki vodi racionalno do zaželjenega cilja, ni lahko, osobito ne nam, ki nam primanjkuje izvežbanih trenerjev, ter so novinci le kolikor toliko navezani nase. Mnogo povoljneje bi se lahko razvijal sport, ako bi mogli začetnikom nuditi vsaj osnovnih pojmov v zadostni meri. Da je mogoče trening pravilno izvajati, je potrebno zbirati z neumorno potrpežljivostjo, z najpo-zornejšimi opazovanji, s primerjanjem in preizkušanjem najrazličnejših slučajev kopo izkušenj, po katerih si uredi potem trening povsem indidualno vsak igralec zase. Tega pa seveda začetnikom ni mogoče, vsled česar bomo skušali podati jim par navodil.
Za začetnika važna točka je zmernost. Zmernost
likor dopušča telesni razvoj vsakega posameznika. Amerikanci, v zadnjem času tudi Nemci, trenirajo ono panogo sporta, ki se po teži, po telesnem razvoju in ostalih funkcijah organizma najbolj prilaga dotičniku. V ta namen imajo posebne zavode in instrumente, s katerimi preizkušajo telesno usposobljenost in delovanje organizma.
Še eno važno točko zahteva trening pravega športnika: zatajevanje strasti. Športnik se mora čutiti ob treningu dovolj močnega, da izpremeni, če potreba, način svojega dosedanjega nravnega življenja in da čuti s prehodom k sportu prevzetje novega življenja s treningom.
Naše dirkače bo gotovo zanimalo, kako se izražajo o treningu stari kolesarski svetovni prvaki. V sledečem navajam tu par nazorov,
Intercollegialne lahkoatletične tekme univerze v Cambridgeu:

iiMiiMiMimimiiHiiimimiMiiiiiHimiiii
F. S. Partridge {
zmagalec [ v skoku I na daljavo. 1
: miiMiiiiiiiiiiMMiimiiiimiiiiiiiminili
iiui
Finale na 1 1 lOO yardov:f

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

jun
iiiiiiiiiitn m m milil Hlinili mi Hlinili

i E.D.Mountain
[ zmagalec I v teku I na pol milje.

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiim
M. Butler (v 10 sek.).

iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
vseskozi v vsakdanjem življenju in zmernost v treningu in izrabljanju svojih moči. Treniranje preko mere in skrajno izčrpanje v začetku more le škoditi, nikakor pa ni v stanu koristiti namenu. Kakor je tudi sport neprecenljive vrednosti za zdrav in krepak odgoj telesa, tako je lahko škodljivo napačno razumevanje in pretirano gojenje treninga. Angleži pravijo: nevarno je tekmovati brez trenaže in nevarno stopnjevati trenažo preko meja svojih moči. To naj bode vsem začetnikom v sportu pred očmi. Da se more to izvajati, je potrebna predvsem skromnost. Treba si je biti na jasnem s svojimi silami, ne varati samega sebe ter stopnjevati polagoma iz začetka dalje, ko-
Francoz Petit-Breton, ki je bil skozi tri leta zapored svetovni prvak in nosilec večjih rekordov, predvsem cestnih dirk, je vadil dnevno, in sicer na cesti. Ako je bila proga lepa, je vozil 50 do 60 km, osobito pred krajšimi dirkami. Za daljše dirke je zvišal trening tudi na 200 km dnevno, pri čemer je pa progo za treniranje kolikor možno menjaval. On polaga glavno važnost treninga na zalet ozir. močno poganjanje, vsled česar je vežbal v ravnini enako kot pri vožnji navzdol. Za dirke se je izogibal težkih in kompaktnih jedi, pripravil si je jajca, čokolade, banan in sadja. Prožnosti mišičevja je posvečal posebno pozornost, osobito z rednimi jutranjimi pro-
stimi vajami. Koncem pripominja: Kar sem na kolesu, sem premagal najtežje naloge predvsem z vztrajnim skupnim delovanjem svojih telesnih moči in svoje volje. Potrebno pa je, da se izobražuje roko v roki z atletsko izobrazbo tudi duševna izobrazba.
Willy Arend je prvak Nemčije, je v posesti svetovnih prvenstev na kratke proge in je predvsem dirkališčni dirkač. Njegovo mnenje je, da odvisi popolnoma od dirkača samega, jeli potreben zanj trening na kratke ali dolge proge. To, kar more prvemu koristiti, utegne drugemu škodovati. On sam, Arend, je za srednjo mero, vendar pa smatra za predpogoj, da je treba vsak započeti sport resno gojiti in nadaljevati. On ni nikdar tekmoval, ako si ni bil svest, da je za dirko dovolj pripravljen in da je zadostno treniral. Spomladanski trening naj obsega predvsem treniranje na cesti, in sicer kot tempo-vožnja, s katero si vadi in utrjuje mišičevje, potrebno kolesarjenju. Gotovo število kilometrov naj se vozi dnevno nepretrgoma in previdno stopnjuje polagoma. Vožnja v naravi in na svežem zraku, ne glede na vreme, koristi celotnemu organizmu, ki se očividno krepi in utrjuje. V jedi in pijači je potrebna zmernost. Kdor more opustiti kajenje, naj to stori, ali pa naj se omeji vsaj na najpotrebnejše. Skratka: živeti je treba v treningu tako, kakor kadar se hoče doseči višek zdravja. Na višku svojih uspehov stoječi dirkač sme biti sicer suh, ne sme pa napraviti izčrpan vtis.
Poznan nemški cestni prvak je Erich Aberger. Njegov spomladanski trening obsega začetkoma na vsaka dva dneva 50 km. V soboto in nedeljo počiva popolnoma, da se telo zopet okrepi. Pri treningu ne
600 km, ni zavžil razen sadja ničesar. Stoji na stališču, čim manj se je, tem lažje se vozi.
Velike važnosti za uspešno treniranje dirkača je tudi specialno gojenje mišičevja. V dosego tega služi najbolje lahka atletika. O tem pa prihodnjič.
Zimsko-sportne pokrajine na Gorenjskem.
vozi nad 25 km hitrosti. Ko se izboljša v formi, stopnjuje trening s tem, da vozi dvakrat tedensko do 100 km, da zviša vztrajnost. Navadno vozi sam, ker stoji na stališču, ne se vaditi na vodiča. Po treningu se sam masira in uredi svoje kolo. Prestava za trening znaša 72, pri lahkih dirkah 67, pri napornih cestnih in gorskih pa primerno manj. Med dirko je le sadje, in sicer banane, hruške in podobno, medlem ko z uživanjem jabolk ni napravil dobrih izkušenj. Ko je svoječasno zmagal v dirki Wien-Berlin,
Transport blaga potom letal.
Znani angleški konstruktor letal de Havilland je podal glede blagovnega prometa potom letal sledeče misli: Težkoče, s katerimi se imajo boriti vsa letalna podjetja in ki so v prvi vrsti vzrok za pr^-kinjenje zračnega prometa London—Pariz, so vzbudile mnogo pesimističnih nazorov, ki pa stvarno niso
utemeljeni. Naša letala morejo preleteti 150—180 km na uro z netto-težo 1'78 kg pro 1 1 bencina s toliko množino goriva, đa zadostuje za 560 km. Nabavni slroški letal tega tipa znašajo okrog 6000 funtov. Dnevni brutto-dohodki znašajo pri popolni izrabi moči kakih 150 do 200 funtov. Prej so računali 50 % izrabe letala na leto. Sedaj znaša izraba le 20 % in tudi ostali stroški so manjši nego oni tovornih auto-mobilov. Posebno pa je potrebno omeniti, da se te
številke ne nanašajo na kak bodoči tip letal, temveč na stroje, ki so bili v porabi tekom mesecev pod najtežjimi okolnostmi. Da se pa mora ukinjati zračni promet kljub tem izrednim ugodnostim napram tovornim automobilom, je krivo na eni strani popolno pomanjkanje blaga za prevoz, na drugi strani pa začetne težkoče industrije, nezadostni letalni prostori i. dr. Na noben način pa niso temu kriva letala, ki se producirajo v vedno popolnejši obliki.
Kriza v S. K. Iliriji. Ilirija je zašla v težko notranjo krizo, ki more povzročiti veliko nazadovanje kluba samega in vplivati neugodno na ves naš nogomet. Krizo je povzročila desorganizacija v nogometni sekciji, ki je tudi glavni povod debacla proti Gradjanskemu.
S. K, Ilirija igra 16. in 17. aprila proti S. K. Hajduku v Splitu, 21. aprila proti Hrvatskemu Š. K. v Sarajevem in 23. aprila proti Marsaniji v Brodu. Moštvo se vrne s turneje 24. aprila in igra nato v torek, 26. aprila, proti češkemu S. K. Kladno. Odmor v domačih tekmah se bo uporabil za izboljšanje igrišča.
Turneja mariborskega Rapida. Rapid-Hajduk, Sarajevo 1 : 1, Rapid-Sarajev. športski klub 0 : 2, Rapid-Hajduk, Split 0 : 2 in 2:1.
Zagreb: Concordia-Šparta 4 : 1, Slavia-Croatia 4 : 0, Penkala-Grafica 6:1, Derby-Sava 0:0, Gradjanski jun,-Slavia 4 : 1.
Deficit švedske igre v Gradcu. Alpenlandischer Fuss-ball-Verband je imel pri reprezentačni tekmi s Švedi 30.000 K deficita. Deficit bo kril Čsterr. Fussball-Verband.
Konkurenca za prvenstvo Južne Amerike se je pred kratkim končala. Štiri države, in sicer Brazilija, Čile, Ar-gentinija in Uruguay, so se udeležile tekem s svojimi re-prezentacijskimi moštvi. Zmagal je Uruguay s 5 točkami, Argentinija stoji na drugem mestu s 4, nato sledita Brazilija z 2 in Čile z 1 točko. Reprezentacijska tekma Južne proti Severni Ameriki je pri sedanjem razvoju sporta le vprašanje časa. Druga stopnja bi bila tekma med Ameriko in Evropo. Do svetovnega prvenstva je potem le kratek korak.
Gross country v Budjevicah. Na 51/2 km dolgi progi v Budjevicah se je vršil cross country-tek ob številni udeležbi vseh čeških klubov. Zmagal je Wochralik (Sparta-Praga) v 12 min. 5 sek.
Švicarska lahkoatletična prvenstva se bodo vršila 7. avgusta v Ziirichu. Prvenstva švicarskih visokih šol bodo letos končana že 25. in 26. junija.
Francosko štafetno moštvo, kot reprezentant francoskih univerz, se bo udeležilo mednarodnega mitinga, ki
se vrši meseca maja v Philadelphiji v Ameriki. Miting bodo skupno priredile univerze v Pennsylvaniji.
Nov svetovni rekord. Paddock, zmagalec na olimpijadi v Anverzu v teku na 100 m, je startal v konkurenci univerz v Kaliforniji za svojo univerzo. Pri tem je prekosil svetovni rekord na 220 yardov (201-15 m). Rabil je le 20-8 sek. Star rekord je znašal 21-2 sek. Uspeh Angleža Applegartha, ki je rabil tudi 21-2, se ni priznal kot mednarodni. Kako lep je bil že stari rekord, nam kaže dejstvo, da je svetovni rekord na 218 yardov, torej na krajši progi, znašal le 21-6. Dosegel ga je Amerikance Hahn.
Tom Clowler, znani mednarodni bokser, je gostoval v Berlinu in se bil z Hans Breitenstaterjem. Sicer dobri in znani nemški bokser je bil že v drugem krogu tepen.
Smrtna nesreča pri boksu. Pri konkurenci v boksanju, katero so priredili žokeji v Hoppegartenu pri Berlinu, se je dogodil smrtni slučaj. Žokej K. Lewiczky je udaril svojega nasprotnika Beila s tako silo v prsi, da je ta na mestu izdihnil.
Angleška »Amateur-Boxing-Association« je sklenila na svojem izrednem občnem zboru sledečo velevažno resolucijo: Amaterski boksarji, ki se udeleže teritorialnih prvenstev in nastopijo s profesionalnimi boksarji, izgube svoje amaterstvo. To je jako važno, ker so se dosedaj amaterji polnoštevilno udeleževali mitingov s poklicnimi boksarji.
Kdo je najmočnejši mož? Angleški strokovni list »Health and Efficiency« prinaša v zadnji številki razpravo o najmočnejših možeh sveta. Glasom te sta najmočnejša Thomas Juch in Edward Aston. Kdo izmed obeh pa je naprvem mestu, se še ni dalo dognati.
V kratkem se bo v Parizu ali v Londonu vršilo profesionalno svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Francoz Ernest Cadine, ki je, kakor znano, dosegel na olimpiadi v Amversu še kot amateur prvenstvo v dviganju srednjih uteži, je napovedal Astonu match. Kot tretji se je bo udeležil najbrže Juch. Konkurenca za svetovno prvenstvo bo vsebovala vse one vaje, v katerih je dosegel Aston angleško prvenstvo, in sicer: dvig uteži enoročno, odtis eno- in dvoročno. »Health and Efficiency« prinaša uspehe Aston-a in Carine-a kakor sledi:
Aston Cadine kilogramov
dvig	uteži enoročno .		70—
odtis	enoročno		 89-047	90—
odtis	dvoročno .	.	.		135—
		vsota . . 207-707	295—
Po angleškem pojmovanju je Aston za 17 funtov boljši nego Joch in stoji na isti stopnji kot Cadine. Na vsak način pa bo konkurenca, za katero vlada že ogromno zanimanje, jako ostra.
Pri tej priliki naj omenimo nekaj profesionalnih uspehov, ki so dosegli v teh treh vajah mnogo boljše rezultate.
		GacBler	Steinbach	Rondi	Vasseur	Morke
			v	kilogramih		
dvig	uteži	90—	85—	99-75	95—	75—
odtis	enoročno	114—	106—	100—	104—	100--
odtis	dvoročno	157-50	175-20	160—	142-50	161-70
	vsota	361-50	366-20	359-75	341-50	336‘70
Od amaterjev sta dosegla pokojni svetovni prvak Josef Grafi in svetovni prvak Swoboda najboljše uspehe.
Sabljanje. Ena najzanimivejših konkurenc v sabljanju v Evropi je bila »Winter Epee competition«, katero je priredila angleška Amateur-Fencing-Association. Odprta
je bila za vse amaterje neglede na narodnost. Prijavilo se je 70 tekmovalcev, dosedaj rekord. Predtekme so se vršile 7. in 8. februarja, končna tekma 12. februarja v Londonu. Na končno konkurenco je prišlo le 10 tekmovalcev. Namen cele prireditve je bil, sodeč po velikem številu prijav in nizki starosti, le propaganden. Zmagal je Mr. E Anglade.
Otvoritev milanskega Simplon-dirkališča se je vršila ob slabem vremenu z obširnim sporedom in z veliko mednarodno udeležbo. V »avstralski dirki« na 5000 m je zmagal Girardengo v 6 : 52-4, drugi Canepari, tretji Bolzoni, V dirki za veliko velikonočno darilo, ki je tvorila glavno točko dneva, je zmagal v prvem teku Bordoni z 12 : 41, drugi Cavedini; v drugem teku: prvi Vanderstuyft, drugi Bordoni. Darilo je odnesel Cavedini, drugi je bil Bordim.
Otvoritev dirkališčne sezone Curih—Oerlikon se je vršila ob ogromni udeležbi občinstva. Glavno točko dneva je tvorila dirka z motocikli na 60 km, v kateri je zmagal Wegman v 54 : 29'5. Drugi je bil Haman. V dirki na 10 km je zmagal Sater, v dirki amaterjev Leutert.
Otvoritev sezone na dirkališču Pariz—Prinzepark je nudila zanimiv boj med Seresom, Godivierom in Linartom
Berlin—Kottbus—Berlin. Na 271 dolgi progi Berlin— Kottbus—Berlin se je vršila 20. marca kolesarska dirka. Udeležba je bila jako številna; 200 dirkačev, med temi 70 profesionistov, se je prijavilo k startu. Izmed zadnjih je zmagal Siewert v rekordnem času 8 : 59 : 47. Med amaterji je dospel na cilj prvi K. Hofmann v 9 : 29 : 30.
Pariš—Roubaix. Po stari tradiciji se je vršila na 270 km dolgi progi Pariš—Roubaix klasična francoska otvoritvena cestna dirka; bila je že 22. po redu. Startalo je 140 tekmovalcev, med nijmi svetovno znani dirkalni mojster Henry Pelissier, ki je zmagal tudi leta 1919. na isti progi. Letos je naletel na nevarne konkurente in vsa dirka je bila jako napeta. Zmagal pa je vendar zopet Pelissier, ki je dosegel rekord s 7 : 10 : 30.
142-850 km hitrosti na uro je vozil italijanski motociklist Vinkler v Cremoni, 1 km daljave v 25 sekundah Rabil je pri tem motor z 975 cm:l cilinderske prostornine.
Nekaj statistike iz nemškega zračnega prometa. Podlaga nemškemu zračnemu prometu je bila dana že leta
1917.,	ko se je ustanovila zračnoprometna družba; z delovanjem pa so začeli šele februarja 1919. Po progi Berlin—
Olimpijada: Nogometna tekma med Belgijci in Čehi.
v dirki z motorji na 90 km v treh tekih. V prvem teku je zmagal Linart v 24 : 48-4, drugi Godivier; v drugem teku Linart v 25 : 08-4, drugi Godivier; v tretjem teku Linart v 25 : 25-1, drugi Seres. Zmagovalec je ostal Belgijec Linart.
Milano—San Remo, 290 km, je klasična italijanska dirkalna proga, na kateri se je letos štirinajstič dirkalo Zmagalec je ostal najboljši italijanski cestni dirkač Girardengo, ki je rabil 9 : 30 : 00, drugi je bil Brunero, dve kolesni dolžini za njim, tretji Azzini v 9 : 33 : 30.
Pariška šestdnevna dirka na zimskem dirkališču je končala z zmago moštva Egg-Seres, ki sta prevozila 3.735-5 km. Drugo moštvo je bilo Aerts-Spieflens, tretje Diyug-Miquel.
Weimar so preleteli meseca februarja 120krat z 206-5 kg pošte, 19 potniki in 5599 kg časopisov. Že v prvi polovici leta 1919. so otvorili še šest novih zračnih prog, na katerih se je izvršilo 2726 poletov v skupni daljavi 556.155 km. Teža prevoženega tovora znaša 201.156 kg in obstoja približno iz 5,200.000 pisem in časopisov. V drugi polovici leta 1919. se je moral zračni promet zaradi pomanjkanja goriva deloma omejiti, deloma popolnoma prekiniti. Nova perioda v zračnem prometu je nastopila leta 1920. Do konca leta so prevozili 349.302 km na 71 enomotorskih in 13 dvomotorskih letalih.
Ogromno letalo za 100 potnikov in z motorjem 4000 HP je v delu pri angleški tvrdki Fairey Co. Trup bo
zgrajen v obliki motornega čolna, tako da bo lahko pristal na morju brez posebnih drugih naprav. Letalo bo prevozilo, kakor računajo, progo London—New York v 40 urah.
Capronissimo zgorel. V zadnji številki smo poročali o ogromnem letalu, katerega je zgradil poznani italijanski konstrukter Caproni. To letalo se je pri prvem poletu nad Lago maggiore pokvarilo in je moralo v reparaturo. Ko so ga hoteli sedaj iznova preskusiti, se je pri spuščanju na jezeru na nepojasnen način vnel in je zgorel. Sedaj gradi inž. Ricci še večje letalo kot je bilo to, in sicer s 5000 HP in za 150 oseb.
Francosko organiziranje srednjeevropskih zračnih linij je toliko napredovalo, da počno spomladi 1. 1922, redno voziti. Stvorih so Compagnie franco-roumaine. Proga bo dolga skoro 3000 km in bo vodila iz Pariza preko StraC-burga, Prage, Varšave, Dunaja, Budimpešte, Beograda, Bukarešte v Carigrad.
Ing. Etienne Oehmichen, ki je 15. januarja 1.1. pred oficielno kontrolo dokazal, da je njegovo vijačno letalo zmožno za polet, je pokazal iznova na letalnem prostoru v Valentigney-u, da takrat ni šlo za slučajno posrečen poskus. Ob tej priliki se je dvignil 16krat brez vsake poškodbe. To je po letu 1906., ko je poskušal Santos Dumont svoje zmaje glede sposobnosti za polet, drugi poskus vpeljati novo vrsto letal.
Ishibashi se imenuje najboljši japonski letalski športnik, ki je zmagal v zadnji japonski tekmi letal na 650 km.
Društvo za konjske dirke v Ljutomeru priredi, kakor vsako leto, običajno kasačko dirko za preskušnjo konjskega materiala domače kmetske reje v okraju Ljutomer. Dirka se vrši 1. maja 1921; začetek ob 14. uri na žrebarni pri Ljutomeru. Vsi, ki se nameravajo udeležiti dirke, na) sporoče društvu v Ljutomer najkasneje do 24. aprila, koliko in za kateri čas se naj preskrbijo sobe s posteljami za prenočišče.
Kongres mednarodnega drsalnega saveza. S severa, kjer ni vojna razpasla človeških strasti in kjer se je tudi med vojno delovalo v smislu tolerance, prihajajo znaki boljše bodočnosti na športnem polju. Mednarodni drsalni savez, katerega sedež je v Stockholmu, je izdal sledeči razglas: »Na podlagi predlogov, katere so vložili reprezentanti drsalnih zvez Danske, Finske, Nizozemske, Norveške, Švedske in Švice, naj se sestane konferenca teh držav, se objavlja, da se bo ta vršila 6. in 7. maja t. 1.
Glavni namen posvetovanju bo vzpostavitev mednarodnih športnih odnošajev in obnovitev zopetnega delovanja mednarodnega drsalnega saveza.« — Mednarodni drsalni savez ni deloval že od leta 1914. in njegovo prvo stremljenje bo sedaj, da obnovi redne konkurence vseh svetovnih držav.
Vse dosedanje izkaznice za prost vstop k športnim prireditvam se z današnjim dnem razveljavijo. Športna zveza.
Ljubljanski nogometni podsavez.
S. K. Korotan, Maribor, je sprejet kot začasni član v L. N. P.
Novoustanovljeni S. K. Svoboda v Mariboru doslej ni še član L. N. P. Dokler se ne objavi njegov sprejem v L. N. P., ne sme igrati z njim noben podsavezni klub.
S. K. Slovan, Ljubljana, je za pomladansko sezono oproščen prvenstvenih tekem.
Klubi se ponovno poživljajo, da poročajo tekom 48 ur o vsaki svoji tekmi. Klub, ki se temu pozivu ne bo odzval, zapade v bodoče globi 20 K.
Prijavljeni igralci za: S. K. Jadran, Ljubljana: 275. Špan Jože, 276. Praunseiss Silvi, 277. Kveder Viktor. 278. Ljubič Mirko. — S. V. Rapid, Maribor: 459. Richter Štefan, 460. Schubernigg Josip, 461. Tergletz Ivan, 462. Franki Ernst, 463. Schramm Alfred, 464. Milosits Mihael, 465. Stoff Alojzij.
V olajšanje blagajniškega poslovanja se odreja: Vse denarne pošiljatve za L. N. F. je nasloviti na g. Franca Jerala, Ljubljana, Ljubljanska kreditna banka. Vsako denarno pošilja-tev brez izjeme je treba pismeno avizirati in utemeljiti. Vse denarne kazni in prispevke je pošiljati najkasneje tekom desetih dni.
Letno članarino za 1921 v znesku 200 K imajo klubi poravnati do konca meseca aprila.
Športni klub Ilirija. Dne 27. aprila ob 20. uri se vrši izredni občni zbor. Lokal se določi naknadno. Dnevni red: Volitev novega odbora.	Predsedstvo.
RAZNO
J
Zagrebška mestna občina je znižala mestni davek na vse športne prireditve od 20 % na 5 %. Ljubljana, kje si?
Športniki med češkimi rekruti. Vojaške oblasti v Pragi so izvedle med 33.705 rekruti statistiko o njihovi športni vzgoji. Med omenjenim številom je bilo 3038 nogometašev, to je 9-01 %, tenis-igralcev 261, to je 0-07 %, veslačev 1524, to je 4-52 %, smučarjev 866, to je 2-57 %, drsačev 4002, to je 11-87 %, plavačev 6351, to je 18-84%, kolesarjev 7333, to je 21-75 %, jahačev 3501, to je 10-39 %, sabljačev 292, to je 0-86 %, lahkoatletikov 1337, to je 3-96%, težkoatletikov 471, to je 1-39%, telovadcev 4382, to je 13 %, predtelovadcev 794, to je 2-38 %. Nobenega sporta ni gojilo 8766 rekrutov, to je nekaj nad eno četrtino. Zanimiva bi bila podobna statistika naših rekrutov. Brezdvomno bi izpadla manj ugodno nego na Češkem.
Kaj zanima Angleže najbolj? Angleški časopis »Bradford Daily Telegraph« je priobčil pred kratkim karikaturo, ki naj pokaže v takozvani štatistiki v podobi, kaj zanima Angleže najbolj. Na prvem mestu dolge vrste podob stoji ogromna podoba prvaka v nogometu; ta zanima ljudstvo še vedno bolj nego ministri in njih brezglava politika. Nato sledi nekoliko manjši, vendar še dovolj velik rudar, ki štrajka; mnogo manjši je irski upornik; prav majhen pa zastopnik ruskega boljševizma.
SPORT izhaja vsak petek. EiSiS) Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. ©E?) Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. ©© Izdaja Športna zveza Ljubljana. ©ES Urejuje Stanko Virant. ©©© Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ©