Železnica prihodnosti
Nizko, dolgo poslopje z radar-skimi-napravami na strehi, dviga-la, ki vozijo potnike in obisko-valce na perone v različnih nad-stropjih pod zemljo, množica je-klenih robotov — to je železni-ška postaja prihodnosti. Dolge verige vagonov se ne vijejo več kot kače dandanes. Vagoni pri-hodnosti so na zračnih blazinah lebdeče vesoljske kabine.
Nikjer ni videti mož v modrih uniformah. Železničarji so ko-vinske zmesi anten, lučk in stikal. Tudi odpravnika vlakov, ki danes v strumni drži dvigne rdečo tablico in dovoli vlaku odhod, ni nikjer. Tu je le robot, ki dviga svojo jekleno roko. Ni sprevodnika, ki luknja karte in te kdaj prijazno vpraša. Karte pre-gleduje avtomat ob vhodnih vra-tih. Še spremljevalk vlaka ni, ki bi ti z nasmehom ponudile bom-bon, kot delajo to danes na po-slovnih vlakih. Z bomboni si lahko postežeš sam iz avtomata ob sedežu.
In potniki na železnici?
Vsi se kislo drži jo. Morda zato, ker so vlaki prehitri. Komaj se prične živahen pogovor s sopot-niki, že se morajopripraviti na iz-stop.
Prav gotovo je prihodnost že-leznice v elektronskih stikalih, v velikih in majhnih gumbih, v svetlih in temnih signalih. Pov-sod bo nešteto raznobarvnih lučk, nobene pa ne bo v srcu in očeh tistih, ki bodo železnico prihodnosti vodili.
Imamo pa že raje to našo že-leznico.
MATEJ DENIŠLIČ
5. b
OŠ Ketteja in Murna