O CD Si o> o o U) £ o o (D > cu >to o fN cu .Q O O Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 10 / letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: mag. Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); mag. Barbara Ferk, Slavica Jurančič, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Jure Povšnar, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, mag. Mojca Lindič, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, mag. Dragica Šuc (Javne finance); dr. Alenka Kajzer (Skrajšanje delovnega časa kot ukrep v času gospodarske krize v državah članicah EU), mag. Mateja Kovač (Kmetijska proizvodnja v letu 2009) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna d.o.o. Naklada: 170 izvodov Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................16 Cene.............................................................................................................................................................................................................20 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................21 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................23 Javne finance...........................................................................................................................................................................................25 Okvirji Okvir 1: Napovedani ukrepi za konsolidacijo javnih financ v državah EU..............................................................8 Okvir 2: Tržni deleži..........................................................................................................................................................10 Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................14 Izbrane teme..................................................................................................................................................29 Skrajšanje delovnega časa kot ukrep v času gospodarske krize v državah članicah EU....................................31 Kmetijska proizvodnja v letu 2009.................................................................................................................................................32 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno IMF je jeseni izboljšal napovedi svetovnegospodarske rastiza letošnjeleto, a hkrati opozarja,da je okrevanje zaradi številnih tveganj še vedno negotovo. Napovedi svetovne gospodarske rasti za letos so izboljšali na 4,8 %, za leto 2011 pa je napoved rahlo nižja kot julija. Podobno kot ostale institucije (EK,OECD) pa opozarjajo na negotovo in počasno okrevanje v razvitih državah in izpostavljajo številna tveganja, predvsem negativni vpliv napovedane konsolidacije javnih financ na gospodarsko rast, kjer so številne države članice EU že predstavile precej ambiciozne ukrepe. IMF izpostavlja tudi še vedno prisotna tveganja, ki izhajajo iz globalnih neravnotežij in finančne stabilnosti. V evrskem območju se je rast vrednosti kratkoročnih kazalnikov avgusta nadaljevala, glede nadaljevanja okrevanja pa kazalniki razpoloženja (ESI, PMI, ZeW, Ifo) v zadnjih mesecih ne dajejo enoznačnega sporočila. V Sloveniji se je izboljševanje vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti avgusta nadaljevalo, a je počasnejše kot v evrskem območju. Avgusta se je nadaljevala krepitev izvoza blaga, ki je bil po osmih mesecih letos za dobro desetino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub oživljanju tujega povpraševanja pa je naš tržni delež v 15-ih pomembnejših trgovinskih partnericah v prvem polletju letos medletno upadel, predvsem kot posledica padca v Nemčiji in na Hrvaškem, močno se je umirila tudi njegova rast v Franciji. Po julijskem znižanju se je avgusta povečal obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, kjer rast še naprej poganjajo predvsem zmerno in izrazito izvozno usmerjene panoge, rast proizvodnje v panogah, usmerjenih predvsem na domači trg, ostaja nižja. Po daljšem času se je avgusta povečala tudi aktivnost v gradbeništvu, ki pa ostaja na nizki ravni. V gradbeništvu je še naprej tudi največ pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu (slaba četrtina), največji ostaja tudi njihov delež zneska neporavnanih obveznosti, ki se je od septembra lani povečal na skoraj tretjino. Sicer je bilo v prvih devetih mesecih letos pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, ki predstavlja enega od kazalnikov plačilne nesposobnosti, za četrtino več kot v enakem obdobju lani, njihov znesek pa je bil večji kar za slabe tri četrtine. Rahlo upadanje zaposlenosti, kije zaznamovalo že prvo polovico leta, se je avgusta nadaljevalo;registrirana brezposelnost se, kljub septembrskemu zmanjšanju dejanskega števila oseb, po desezoniranih podatkih nadalje povečuje. Število delovno aktivnih se je avgusta zmanjšalo za 0,2 %, znova najbolj v predelovalnih dejavnostih, v osmih mesecih letos pa je bilo za 2,9 % nižje kot v enakem obdobju lani. Glavni razlog za znižanje števila registriranih brezposelnih septembra na 97.908 je bilo vsakoletno jesensko zaposlovanje oseb predvsem v izobraževanju ob začetku šolskega leta. V primerjavi s septembrom lani je bilo število brezposelnih za 11 % večje. Zaradi sezonskih učinkov je bilo prikrito tudi povečanje brezposelnosti v povprečju tretjega četrtletja, ko se je dejansko število brezposelnih oseb znižalo, desezonirana stopnja rasti brezposelnosti pa se je pospešila z 1,8 % v drugem četrtletju na 2,4 %. Povprečna bruto plača se je po julijskem znižanju avgusta zvišala, tokrat v obeh sektorjih, okrepila se je tudi njena medletna rast. Avgusta se je povprečna bruto plača nominalno zvišala za 0,4 % (v zasebnem sektorju za 0,4 %, v javnem pa za 0,5 %). Povprečna plača v osmih mesecih letos je bila nominalno za 4,1 % višja kot v enakem obdobju lani. To je izključno posledica višjih plač v zasebnem sektorju (5,5 %), tudi zaradi učinka povišanja minimalne plače. V javnem sektorju pa je bila povprečna plača, po visokih rasteh, doseženih predlani in lani, v osmih mesecih letos medletno nižja za 0,2 %. Cene življenjskih potrebščin so se oktobra povišale za 0,1 %, medletna inflacija pa je znašala 1,9 %. Inflacija oktobra je bila predvsem posledica običajnih cenovnih gibanj, značilnih za ta mesec (višje cene obleke in obutve in nižje cene počitnic v paketu), dolgoročnejši dejavniki inflacije, povezani z gospodarsko aktivnostjo, pa še naprej vplivajo na umirjeno gibanje osnovne inflacije. V evrskem območju je medletna inflacija oktobra znašala 1,9 % (HICP). V prvih sedmih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance MF javnofinančni prihodki znašali 8,0 mrd EUR, javnofinančniodhodki9,5 mrdEUR, javnofinančni primanjkljajpaže 1.490mioEUR. V primerjavi z enakim obdobjem predkriznega leta 2008 je bila raven javnofinančnih prihodkov v prvih sedmih mesecih letos nižja za 8,6 %, raven javnofinančnih odhodkov pa višja kar za 13,7 %. Letos so v sedmih mesecih medletno večji vsi odhodki, z izjemo izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim ter za plačila v proračun EU, najvišja pa je rast izdatkov za plačilo obresti. Nadaljnje zaostrene razmere v javnih financah nakazujejo tudi septembrski podatki o vplačilih davkov in prispevkov za socialno varnost, ki so se po avgustovskem povečanju znova znižali. V devetih mesecih letos so bili medletno višji le prihodki od DDV, od trošarin in od prispevkov za socialno varnost, prilivi iz vseh ostalih davkov pa so bili nižji. (O C (O ja (O Iv "O o a o (O >u Jž 0 Mednarodno okolje IMF je jeseni izboljšal napovedi gospodarske rasti glede na julijske, podobno kot ostale institucije (EK, OECD) pa tudi oni opozarjajo na negotovo in počasno okrevanje. Rast svetovnega gospodarstva, katere glavno gonilo ostajajo hitro rastoče države v razvoju, naj bi bila letos rahlo višja, kot so pričakovali še julija, in znašala 4,8 %, napoved za prihodnje leto pa so rahlo znižali (na 4,2 %). Svetovna trgovina, ki je bila eden izmed ključnih dejavnikov okrevanja v prvi polovici letošnjega leta, se je že vrnila na predkrizno raven. Po lanskem skoraj 12-odstotnem padcu je bila v prvih sedmih mesecih letos medletno večja za 18,5 %, tako da IMF za letos napoveduje 11,4-odstotno rast, v naslednjem letu pa 7-odstotno. IMF pričakuje, da bo okrevanje precej hitrejše v državah, ki jih je kriza prizadela manj in imajo hkrati močne trgovinske vezi s hitro rastočimi državami v razvoju, načeloma pa so obeti za razvita gospodarstva, z izjemo Nemčije, slabši kot za države v razvoju. V razvitih gospodarstvih se kratkoročni ukrepi, ki so ob začetku krize podpirali domače povpraševanje, iztekajo, države pa več pozornosti namenjajo fiskalni konsolidaciji. Posledično IMF pričakuje, Slika 1: IMF napoved svetovne gospodarske rasti -Svet -Razvite države -----Vzhajajoče države 10 ^^ 4 da bo gospodarska rast v razvitih državah tudi v prihodnje temeljila na izvozu. Hkrati bodo varčevalni ukrepi v razvitih državah preko manjšega povpraševanja negativno vplivali tudi na države v razvoju, ki bodo morale svojo rast preusmeriti v krepitev domačega povpraševanja. Po mnenju IMF hitrost prilagajanja globalnih neravnotežij in fiskalna konsolidacija v razvitih državah predstavljata glavno tveganje za rast svetovnega gospodarstva v naslednjih dveh letih. Še vedno pa so precejšnja tudi tveganja, povezana s finančno stabilnostjo. Rast vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju se nadaljuje. Avgusta se je obseg industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti povečal za 1,1 %, medletno je bil višji za 9,0 %. Po julijskem padcu so se avgusta znova opazno povečala nova naročila v predelovalnih dejavnostih. Prihodek v trgovini na drobno se je ohranil na približno podobni ravni kot julija, nadaljeval pa se je padec gradbene aktivnosti, ki je bila medletno nižja za 7,9 %. Razmere na trgu dela ostajajo slabe. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju se je septembra zvišala na 10,1 %. Kazalnik gospodarske klime Slika 2: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju -Ind. proiz. predelovalnih dej. -Nova naročila v pred. dej. ---------Vredn. opr. del v gradben. ---------Prihodek v trg. na drobno * Gosp. klima v EMU 90 80 Vir: IMF. Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij in predpostavk, uporabljenih v UMAR Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2010 2010 2011 CONS avg 10 UMAR sep 10 EK sep 10 IMF okt 10 CONS okt 10 CONS avg 10 UMAR sep 10 IMF okt 10 CONS okt 10 EMU 1,2 1,4 1,7 1,7 1,6 1,4 1,3 1,5 1,4 Nemčija 2,1 2,5 3,4 3,3 3,3 1,7 1,7 2,0 2,0 Italija 1,0 0,9 1,1 1,0 1,1 1,1 1,0 1,0 1,0 Avstrija 1,2 1,2 n.p. 1,6 1,5 1,5 1,5 1,6 1,5 Francija 1,4 1,4 1,6 1,6 1,6 1,5 1,4 1,6 1,5 Zdr. Kraljestvo 1,5 1,3 1,7 1,7 1,6 2,0 2,0 2,0 1,9 ZDA 2,9 2,9 n.p. 2,6 2,7 2,8 2,8 2,3 2,4 Vir: Consensus Forecasts (avgust 2010, oktober 2010), EC Interim Forecast (september 2010), IMF World Economic Outlook (oktober 2010), UMAR Jesenska napoved gospodarskih gibanj (september 2010) 8 6 2 0 70 Okvir 1: Napovedani ukrepi za konsolidacijo javnih financ v državah EU Po obsežnih fiskalnih spodbudah za oživitev gospodarske aktivnosti v letu 2009 večina držav članic EU za letos in prihodnje leto načrtuje konsolidacijo javnih financ. Ob izrazitem poslabšanju stanja javnih financ v večini držav članic EU v okviru celovite fiskalne konsolidacije sprejemajo obsežne varčevalne in strukturne ukrepe. Javnofinančni primanjkljaj v EU je v predkriznem letu 2008 znašal 0,8 % BDP, po pomladanskih napovedih EK pa bo primanjkljaj v EU letos znašal 7,2 % BDP, v naslednjem letu pa naj bi se znižal na 6,5 % BDP. Ukrepi za zagotovitev fiskalne konsolidacije, ki so jih do sedaj napovedale vlade, v celotni EU v naslednjih štirih letih znašajo več kot 290 mrd EUR oz. 2,5 % BDP v letu 2009 (od tega dobra polovica samo v Nemčiji, Franciji in Italiji). Države se zelo podobno lotevajo reševanja javnih financ, precej različna pa je predvidena hitrost zmanjševanja javnofinančnih primanjkljajev. Ukrepi obsegajo znižanja oz. umiritev rasti plač in zaposlenosti v javnem sektorju, spremembe na področju pokojninskih sistemov in sistemov socialne varnosti ter višanje davkov. Na prihodkovni strani številne države predvidevajo povečanje davkov. Poleg višje dohodnine v številnih državah razmišljajo o zviševanju DDV (Grčija, Portugalska, Romunija), v nekaterih pa želijo povečanje davkov povezati z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja. Na Irskem bo tako uveden nov davek na izpuste ogljika, v Nemčiji pa dodatni davek na jedrsko energijo. Na Madžarskem pa so kljub odsvetovanju mednarodnih institucij uvedli davek na aktivo finančnih institucij. Večina držav predvideva racionalizacijo tako na področju plač kot zaposlenosti, lotevajo pa se tudi sistemskih sprememb, ki naj bi povečale fleksibilnost pri zaposlovanju v javnem sektorju. Največje krčenje zaposlenosti vjavnem sektorju so napovedali v Združenem kraljestvu in Franciji, nekoliko manjša znižanja pa so napovedali tudi v Španiji in Nemčiji. V večini držav bodo zamrznili oz. znižali plače v javnem sektorju. Najbolj korenit rez je na tem področju napovedala Romunija, ki naj bi znižala plače v javni upravi za kar 25 %, na Madžarskem pa je napovedano 15-odstotno znižanje. Na plače bo v nekaterih državah vplivala tudi sprememba obdavčitve najvišjih plač v javnem sektorju (večja progresivnost, višja dohodnina v najvišjih plačnih razredih). Nekatere države napovedujejo tudi sistemske reforme javne uprave, kot na primer v Italiji, kjer naj bi ukinili nekatere deželne vlade, občutno pa naj bi se v naslednjih letih zmanjšalo tudi financiranje občin in mest. Varčevalni ukrepi vključujejo tudi področje socialnih in pokojninskih transferjev. Socialne transferje bodo zmanjšali na Irskem, Portugalskem, v Španiji in Združenem kraljestvu, na Nizozemskem pa so napovedali zmanjšanje izdatkov za zdravstvo. V več državah so bile napovedane pokojninske reforme, ki vključujejo predvsem dvig upokojitvene starosti. V Italiji so napovedali zamrznitev upokojevanja za 6 mesecev za osebe, ki bodo dosegle upokojitveno starost v letu 2011, v Romuniji pa znižanje pokojnin za 15 %. Tabela 2: Načrtovani varčevalni ukrepi v državah članicah EU Država Francija Grčija Irska Italija Latvija Madžarska Nemčija Nizozemska Portugalska Romunija Španija Zdr. kraljestvo Ukrepi - 97.000 delovnih mest manj v javnem sektorju do 2014 - Višji davki - Pokojninska reforma (dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let, za polno pokojnino s 65 na 67 let) - Odprava bonusov / nagrajevanja za javne uslužbence, zamrznitev plač v javnem sektorju za vsaj tri leta - Višji davki in trošarine (dvig DDV za 4 o.t. na 23 %) - Ukrepi za zmanjšanje utaje davkov in korupcije - Pokojninska reforma (dvig povprečne upokojitvene starosti s 61.4 na 63.5 let) - Znižanje plač javnih uslužbencev za vsaj 5 % - Višji davki (davek na izpuste ogljika) - Znižanje socialnih transferjev (npr. zmanjšanje nadomestila za otroka) - Dodatno je bilo napovedano, da bo država rešila banke s 45 mrd EUR, kar bo povečalo deficit na 32 % BDP. - Zamrznitev rasti plač in zaposlovanja v javnem sektorju, zamrznitev zaposlovanja v javnem sektorju (nadomesti se lahko samo vsak peti upokojeni), progresivna obdavčitev za najbolje plačane v javnem sektorju in zamrznitev upokojevanja za do 6 mesecev - Ukrepi za zmanjšanje utaje davkov - Racionalizacija regionalne uprave in zmanjšanje financiranja občin in mest Znižanje plač javnim uslužbencem Napovedano znižanje plač javnih uslužbencev za 15 % ter ukrepi za lažje odpuščanje javnih uslužbencev Nov davek na aktivo finančnih institucij - 10.000 delovnih mest manj v javnem sektorju v štirih letih - Višji davki (za jedrsko energijo) Znižanje trošenja za javne uslužbence ter zdravstvo - Znižanje plač od 3,5 do 10 % za vse delavce, zmanjšanje mase plač za 5 % - Višja dohodnina in davki (dvig DDV za 2 o.t. na 23 %) - Zamrznitev državnih pokojnin, za 25 % zmanjšanje socialnih transferjev - Znižanje izdatkov za obrambo Znižanje plač v javnem sektorju za 25 %, pokojnin za 15 % Višji davki (dvig DDV za 5 o.t. na 24 %) - Znižanje plač v javnem sektorju za 5 % v juniju 2010, potem zamrznitev rasti do konca 2011 - 15.000 delovnih mest manj v javnem sektorju - Višja dohodnina - Nižji socialni transferji - Zmanjšanje števila delovnih mest v javnem sektorju - Znižanje socialnih transferjev in javne porabe, vključno z zmanjšanjem števila delovnih mest v javnem sektorju - Obsežno krčenje proračuna posameznih ministrstev (v povprečju za 19 %) - Pospešitev pokojninske reforme (dvig upokojitvene starosti s 65 na 66 let do leta 2020) - Znižanje izdatkov za obrambo Vir: nacionalne institucije. ESI, ki ga pripravlja EK, se je tudi oktobra povečal, medtem ko se vrednosti nekaterih drugih kazalnikov razpoloženja (PMI, Ifo, ZEW) znižujejo. Medbančne obrestne mere so se oktobra zvišale. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je zvišala za 12 bazičnih točk na 0,998 %, vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD pa je v povprečju meseca ostala na približno podobni ravni kot septembra in je znašala 0,289 %. Ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank se oktobra pričakovano znova niso spremenile in ostajajo nespremenjene že od maja 2009. Oktobra se je evro še okrepil glede na ameriški dolar, po daljšem času pa tudi proti drugim pomembnejšim valutam. Povprečni tečaj evra se je oktobra okrepil za 6,4 % na 1,3898 USD za 1 EUR, od najnižjih letošnjih vrednosti junija pa že za 13,8 %. Evro se je okrepil tudi glede na druge glavne valute. Vrednost britanskega funta se je glede na evro znižala za 4,4 % (na 0,8764 GBP za 1 EUR), japonskega jena za 3,1 % (na 113,67 JPY za 1 EUR) in švicarskega franka za 2,8 % (na 1,3452 CHF za 1 EUR). Oktobra je bil zlasti pod pritiskom ameriški dolar, ki ni izgubil na vrednosti samo proti evru ampak tudi proti drugim pomembnejšim valutam, v primerjavi z japonskim jenom pa je dosegel celo najnižjo raven v zadnjih 15 letih. Slika 3: Vrednost tečaja EUR do glavnih svetovnih valut -USD -----GBP -----CHF -JPY (desna os) 160 140 130 120 110 100 90 80 70 —. ro Cene soda nafte Brent so se oktobra precej povišale, septembrsko povišanje cen neenergetskih surovin pa je bilo bolj umirjeno. Oktobra je povprečna cena nafte Brent znašala 83,79 USD za sod, kar je 7,1 % več kot septembra, medletno pa je bila cena višja za 15,0 %. Izraženo v EUR so cene nafte Brent ostale na približno podobni ravni kot septembra (60,23 EUR za sod), medletno pa so višje za 21,2 %. Dolarske cene neenergetskih surovin1 so se septembra povišale za 2,6 % (izraženo v EUR za 1,7 %). K rasti so največ prispevale višje cene industrijskih (3,7 %) in kmetijskih surovin (3,8 %). Rast cen hrane se je nekoliko umirila (2,3 %), tretji mesec zapored pa so se močno povišale cene pšenice (10,4 %), ki so septembra dosegle najvišje ravni po oktobru 2008. Gospodarska gibanja v Sloveniji Avgusta se je nadaljevalo izboljševanje vrednosti večine ključnih kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, ki pa ostaja počasnejše kot v povprečju evrskega območja. Po desezoniranih podatkih sta se izvoz blaga in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih povečala, s čimer se je nadaljevala tendenca krepitve iz prve polovice leta. Po daljšem času se je povečala tudi vrednost opravljenih gradbenih del, ki pa vseeno ostaja za približno tretjino nižja kot v povprečju predkriznega leta 2008. Realni prihodek v trgovini na drobno in z motornimi vozili ter nominalni prihodek v trgovini na debelo sta se avgusta znova znižala, rast nominalnega prihodka v gostinstvu pa je ostala zmerna. Slika 4: Vrednost kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga (nom.) ---------Vredn. opr. del v gradben. - Prih. v trg. na debelo (nom.) 110 ■S 100 - Ind. proiz. predeloval. dej. - Prih. v trgovini na drobno - Prih. v gostinstvu (nom.) 90 80 75 65 \ \ "v 1 Za dolarske cene surovin uporabljamo indeks cen surovin, ki ga mesečno pripravlja IMF, za cene izražene v EUR pa indeks cen neenergetskih surovin, ki ga pripravlja ECB. Vir: SURS, preračuni UMAR. Avgusta se je izvoz blaga znova povečal, uvoz pa se zadnje tri mesece ohranja na približno podobni ravni.2 Po desezoniranih podatkih se je izvoz v primerjavi z julijem nominalno povečal za 1,8 %, uvoz za 0,5 %, v primerjavi z avgustom lani pa je bil izvoz višji za 22,5 %, uvoz za 13,2 %. Po razpoložljivih podatkih za sedem letošnjih mesecev k rasti slovenskega blagovnega izvoza tudi zaradi prevladujočega deleža v skupnem izvozu največ prispevajo srednje visoko in srednje nizko tehnološko zahtevne panoge. K nominalni medletni rasti izvoza je tako največ prispevala rast izvoza proizvodnje električnih naprav, motornih vozil, kovin in 2 Po zunanjetrgovinski statistiki. 95 85 70 Okvir 2: Tržni deleži Slovenski tržni delež v 15-tih najpomembnejših trgovinskih partnericah' je v prvem polletju letos medletno padel predvsem zaradi zmanjšanja deleža na nemškem in hrvaškem trgu. Potem ko je Slovenija v razmerah lanskega močnega skrčenja mednarodnih trgovinskih tokov in posledičnega padca izvoza blaga nadoknadila dobro polovico izgube agregatnega tržnega deleža iz leta 20082, je v prvem polletju letos, ko je prišlo do oživljanja tujega povpraševanja, naš agregatni tržni delež izraziteje padel (z 0,579 % v prvem polletju lani na 0,541 %). To je lahko znak slabšanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, čeprav tega zaradi vrste dejavnikov, ki vplivajo na gibanje tržnih deležev in so med letom tudi pod vplivom izrazitejših nihanj3, na osnovi podatkov za polovico leta ni mogoče z gotovostjo trditi. Padanje je bilo predvsem posledica padca tržnega deleža v Nemčiji in na Hrvaškem, pa tudi na Češkem, Madžarskem, Slovaškem in v Rusiji, ob hkratnem močnem umirjanju rasti tržnega deleža v Franciji, kjer je bila rast lani izredno visoka. V Nemčiji je bil padec tržnega deleža posledica relativno skromnejše rasti4 našega izvoza blaga na nemški trg, podobno kot na Češkem, Madžarskem in v Rusiji, medtem ko je tržni delež na Hrvaškem padel pod vplivom nadaljnjega padanja izvoza blaga na hrvaški trg, podobno kot na Slovaškem5. Med posameznimi sektorji SMTK so v prvem polletju letos na medletni padec tržnega deleža v EU vplivali predvsem stroji in transportne naprave, pa tudi izdelki, razvrščeni po materialu, in razni izdelki. Padec tržnega deleža prvih je bil z letošnjo ukinitvijo spodbud za nakupe avtomobilov v nekaterih državah EU po eni strani posledica padca tržnega deleža cestnih vozil, ki je lani beležil izjemno visoko rast, to pa je v veliki meri vplivalo tudi na izrazitejši padec tržnega deleža v Nemčiji in njegovo upočasnjeno rast v Franciji. Po drugi strani je ne glede na rast izvoza za četrtino padel tržni delež električnih strojev in aparatov, zaradi padca izvoza pa tudi specialnih strojev za posebne vrste industrije. Na padanje tržnega deleža izdelkov, razvrščenih po materialu,6 so kljub rasti izvoza za dobro tretjino vplivale barvne kovine, na padanje tržnega deleža raznih izdelkov7 pa stagnacija oz. padec izvoza pohištva in oblek. Rast tržnega deleža kemičnih proizvodov se je letos nadaljevala, a je bila zaradi padca tržnega deleža medicinskih in farmacevtskih proizvodov skoraj ustavljena (0,7-odstotna rast). Na izrazitejši padec tržnega deleža v Nemčiji so v prvem polletju letos vplivali predvsem stroji in transportne naprave. Padec tržnega deleža cestnih vozil, električnih strojev in aparatov ter specialnih strojev za posebne vrste industrije je bil na nemškem trgu bistveno večji kot v povprečju EU. Na bolj neugodna gibanja na nemškem trgu je vplivala tudi struktura izvoza. Delež strojev in transportnih naprav s padcem tržnih deležev je v strukturi izvoza na nemški trg precej večji kot v povprečju EU, delež kemičnih proizvodov z rastjo tržnih deležev pa manjši kot v povprečju EU. Slika 5: Tržni delež v 15-tih najpomembnejših trgovinskih partnericah 0,60 0,55 0,50 0,45 a a a Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau,preračuni UMAR. Slika 6: Tržni deleži v posameznih trgovinskih partnericah, v prvem polletju 2010 ■ Tržni delež ♦Delež v izvozu (desna os) 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 t^ SE 20 16 12 8 4 0 -4 -8 -12 -16 -20 -24 Vir: SURS, Eurostat, WIIW, U.S. Census Bureau,preračuni Šc UMAR. V Nemčiji, Italiji, Franciji, Avstriji, Hrvaški, Združenem kraljestvu, Češki, Madžarski, Poljski, Slovaški, Španiji, Belgiji, Nizozemski, Rusiji in ZDA. Po 2,4-odstotnem padcu agregatnega tržnega deleža blaga v letu 2008 je bila njegova rast v letu 2009 1,4-odstotna. Nihanja in strukturne spremembe izvoza in uvoza, učinek osnove ipd. V primerjavi s povprečno rastjo izvoza v prvem polletju. Zaradi nadaljnjega padca izvoza je padel tudi naš tržni delež v Srbiji in Makedoniji, ob skromni rasti izvoza (1,3 %) pa tudi v Bosni in Hercegovini. SMTK 6: kož, izdelkov iz kavčuka, lesenih izdelkov, papirja in kartona, preje, tkanin, mineralnih proizvodov, kovin. SMTK 8: montažnih stavb, pohištva, predmetov za potovanje, oblek, obutve, znanstvenih in kontrolnih instrumentov, fotoaparatov. 30 24 Slika 7: Tržni deleži v EU - skupaj in predelovalne dejavnosti ■ Skupaj ■ Predelovalne dejavnost (5 do 8) 10 8 6 4 2 0 -2 S -4 -6 a a a Vir: SURS, Eurostat, preračuni UM AR. Slika 8: Tržni deleži v EU po pomembnejših podsektorjih SMTK (z deležem v izvozu večjim od 2 %) ■ 2009 ■!. polletje 2010 »Delež v izvozu v EU, 2009 (desna os) 1-^-^-^- 30 20 ...... 10 0 iš D Vir: SURS, Eurostat, preračuni UM AR. kemikalij ter kemičnih izdelkov. Povprečno raven iz prvih sedmih mesecev leta 2008 sta v enakem letošnjem obdobju presegla le izvoz visoko tehnoloških zahtevnih panog in izvoza ostalega blaga3, ki ne spada med proizvodnjo predelovalnih dejavnosti. Na strani uvoza je visoka letošnja Slika 9: Izvoz blaga po tehnološki zahtevnosti4 40 Visoko Srednje Srednje Nizko Ostalo blago visoko nizko Vir: SURS, preračuni UMAR. 3 V letu 2009 je bil delež predelovalnih dejavnosti v skupnem izvozu blaga 95,2-odstoten, v izvoz ostalega blaga pa spadajo področja A (kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo), B (rudarstvo), D (oskrba z električno energijo, plinom in paro), E (oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in saniranje okolja) in J (informacijske in komunikacijske dejavnosti). 4 Klasifikacija Eurostat, po kateri je delež visoko tehnološko zahtevnih panog predelovalnih dejavnosti v skupnem slovenskem izvozu blaga v letu 2009 znašal 13,2 %, srednje visoko tehnološko zahtevnih panog nominalna medletna rast uvoza proizvodov za vmesno porabo posledica rasti obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti, rast uvoza proizvodov za široko potrošnjo in uvoza proizvodov za investicije, ki odražata predvsem gibanje domače potrošnje, pa je skromna. Pogoji menjave blaga se od januarja letos zaradi podražitve energentov in surovin medletno slabšajo.V prvih sedmih letošnjih mesecih so bile izvozne cene v primerjavi z enakim obdobjem lani višje za 0,8 %, uvozne za 6,6 %, pogoji menjave blage pa so se poslabšali za 5,4 %.5 Rast storitvene menjave je še naprej počasnejša od blagovne. Po dveh mesecih rasti sta se avgusta po desezoniranih podatkih nominalno znižala izvoz (-1,7 %) in uvoz storitev (-0,6 %), medletno pa je bil izvoz višji za 7,1 % in uvoz za 7,0 %. Menjava transporta je močno povezana z gibanjem blagovne menjave, ki se krepi, tako da je bil izvoz transporta avgusta medletno višji za 16,0 %, uvoz pa za 11,4 %. Izvoz potovanj je bil avgusta medletno višji za 7,6 %, rast izdatkov za potovanja v tujino pa je bila ponovno skromna (0,8 %). Izvoz skupine ostalih storitev je bil po julijski rasti avgusta medletno nižji, saj še naprej upada izvoz gradbenih storitev, medtem ko je bil izvoz finančnih storitev, posredovanj in raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev medletno višji. Uvoz skupine ostalih storitev pa se je avgusta močno okrepil, na kar je najbolj vplival uvoz licenc, patentov in avtorskih pravic ter uvoz raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. 45,0 %, srednje nizko tehnološko zahtevnih panog 19,2 % in nizko tehnološko zahtevnih panog 17,9 %. 5 Upoštevan indeks izvoznih cen industrijskih proizvajalcev na tujem trgu in indeks uvoznih cen, ki se uporabljata kot vir podatkov v statistiki nacionalnih računov. Slika 10: Storitvena menjava -Izvoz storitev - Uvoz storitev 90 ■i^ 85 80 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2009 VIII 10/ VII 10 VIII 10/ VIII 09 I-VIII 10/ I-VIII 09 Izvoz1 -18,4 -14,1 17,8 11,1 -blago -19,4 -18,9 22,2 13,1 -storitve -14,7 2,0 7,1 3,7 Uvoz1 -23,6 -13,6 11,8 11,3 -blago -25,7 -14,4 13,0 12,6 -storitve -10,2 -10,7 7,0 4,3 Industrijska proizvodnja -17,4 5,42 11,53 6,23 -v predelovalnih dejavnostih -18,7 5,32 12,43 6,93 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -21,0 4,62 -12,23 -16,93 Trgovina na drobno - realni prihodek -12,8 -2,92 0,43 -1,33 Gostinstvo - nominalni prihodek -11,8 0,62 5,23 1,93 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovn prilagojeni podatki. Avgusta se je po enomesečniprekinitvi nadaljevala rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti. Avgusta se je obseg proizvodnje okrepil za 5,3 % (desezonirano), medletno pa je bil predvsem zaradi izvozno usmerjenih panog večji za 12,1 % (del. dnem prilagojeno). Proizvodnja zmerno in izrazito izvozno usmerjenih panog je bila za okoli petino večja kot v enakem mesecu lani, v predvsem na domači trg usmerjenih panogah za manj kot 5 %. V vseh tehnološko zahtevnejših panogah, ki okoli 80 % svojega prihodka ustvarijo na tujih trgih, se je medletna rast proizvodnje nadaljevala. Največja je bila v proizvodnji drugih strojev in naprav, k čemur je prispevala tudi nizka aktivnost avgusta lani. V tehnološko manj zahtevnih gumarski, kovinski in usnjarski industriji, ki so prav tako bolj izvozno usmerjene, pa je bila rast močnejša kot v predhodnih mesecih. Kljub rasti predvsem v panogah, ki so v večji meri vezane na povpraševanje iz tujine, proizvodnja predelovalnih dejavnosti še zaostaja za povprečjem leta 2008, in sicer za okoli 15 % (v EU-27 za okoli desetino). Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po panogah6 Vir: SURS, preračuni UMAR. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v predelovalnih dejavnostih se krepi od druge polovice leta 2009, a še zaostaja za predkrizno ravnjo. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti je v zadnjem četrtletju letos narasla na 79 % (zadnje četrtletje 2008: 82,4 %). K večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti prispeva Slika 12: Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in izbrani omejitveni dejavniki v predelovalnih dejavnostih -----Nezadostno domače povpraševanje, podjetja v % - Nezadostno tuje povpraševanje, podjetja v % - Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, v % (desna os) 100 30 20 10 /'»s / s / \ k \ I - i . < ............F 80 75 70 a a Vir: SURS. 6 Opomba: panoge so razporejene po izvozni usmerjenosti. Proizvodnje koksa in naftnih derivatov zaradi majhnega deleža v celotni dejavnosti ne prikazujemo. 105 100 95 60 95 50 90 40 85 0 65 predvsem rast povpraševanja. Število podjetij, ki izpostavljajo nezadostno domače ali tuje povpraševanje kot omejitveni dejavnik, se je znova zmanjšalo, čeprav nezadostno povpraševanje ostaja največji omejitveni dejavnik v predelovalnih dejavnostih. Tekoči podatki še naprej kažejo na zaostajanje povpraševanja z domačega trga, saj po osmih mesecih prihodki od prodaje še niso presegli ravni iz enakega obdobja lani, medtem ko so bili prihodki s tujega trga v tem obdobju za 13,1 % večji. S krepitvijo povpraševanja se zmanjšuje tudi delež podjetij s presežnimi proizvodnimi zmogljivostmi, a več kot polovica anketiranih podjetij vseeno pričakuje nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih v zadnjih mesecih leta. Aktivnost v gradbeništvu se je avgusta rahlo povečala, a je ostala na nizki ravni. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih del za 4,6 % višja kot julija. Medletno je bila še vedno nižja za 12,2 %, predvsem zaradi več kot 10-odstotnega padca aktivnosti konec lanskega leta, medtem ko se je letos vrednost del znižala le še za 1,5 %. V začetku leta so relativno najboljši podatki prihajali iz sektorja nestanovanjskih stavb, sredi leta pa se je aktivnost v tem sektorju znižala. Na drugi strani se je predvsem avgusta okrepila aktivnost v gradnji inženirskih objektov. V gradnji stanovanjskih stavb7 je aktivnost, kljub avgustovskemu povečanju (23,8 %), še vedno relativno nizka in se je v dveh letih več kot prepolovila. V nekaterih dejavnostih, ki so pomemben dobavitelj gradbeništva, so se rezultati poslovanja v zadnjih mesecih izboljšali. V dejavnosti pridobivanje rudnin in kamnin, ki po naši oceni večino svojega prihodka na domačem trgu realizira kot vmesno porabo gradbeništva, je bil sredi leta prihodek na domačem trgu za več kot 20 % višji kot leto Slika '3:Vrednost opravljenih gradbenih del ter prihodek v pridobivanju rudnin in kamnin ter proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov -Vrednost opravljenih gradbenih del -----Pridobivanje rudnin in kamnin, prihodek na domačem trgu -Proiz. nekovinskih mineralnih izdelkov, prihodek na domačem trgu . 50 ^^ 40 30 20 10 ^^ 0 S^ -10 -20 (C -30 TJ 01 2 -40 pred tem, avgusta pa je za 70 % presegel raven enakega meseca lani. Nadalje, v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, kamor se uvrščajo proizvajalci gradbenega materiala, v zadnjih mesecih prihodki na domačem trgu ne padajo več tako, kot so na začetku leta. Boljši oz. manj slabi rezultati v teh dveh dejavnostih kažejo, da se bodo rezultati izboljšali tudi v gradbeništvu (deloma so se že avgusta). Septembra je bila medletna rast proizvodnje električne energije dvakrat višja od rasti porabe. Proizvodnja elektrike je bila medletno višja za 9,5 %, za kar 38,8 % v termoelektrarnah in za 4,9 % v hidroelektrarnah, malo nižja kot septembra lani pa je bila v nuklearki (-3,8 %). Visoka medletna rast proizvodnje termoelektrarn je posledica nizke osnove, saj je lani v tem času potekala obsežnejša obnova šoštanjskega bloka 4, ki sicer prispeva okoli tretjino vse proizvodnje termoelektrarn. Poraba elektrike je bila medletno višja za 5,1 %. K povišanju so 37 % prispevali neposredni odjemalci (kovinarji), 32 % letos vključena v omrežje ČHE Avče, 24 % odjem z distribucijskega omrežja, ostalo pa povečane izgube na prenosnem omrežju. Neposredni odjem je bil medletno višji za 17,3 %, odjem z distribucijskega omrežja pa za 1,4 %, a je bil slednji še vseeno nižji kot septembrski v treh letih pred kriznim letom 2009. Septembra smo tako zabeležili neto izvoz elektrike v višini 3,5 % porabe elektrike. V prvih devetih mesecih letos pa smo v povprečju neto uvažali za 4,6 % porabe elektrike (v izračunih ne upoštevamo polovice hrvaške proizvodnje nuklearke). - Poraba Vir: SURS, preračuni UMAR. 7 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Slika '4: Proizvodnja in poraba elektrike ^hNEK (50 ^HHE 1200 1100 1000 900 > 600 500 400 300 200 100 0 Vir: ELES; preračun UMAR. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil v prvem polletju 2010 že za nekaj odstotkov višji kot v primerljivem obdobju v letu 2008, železniški blagovni promet pa predkriznih ravni še ni dosegel. V drugem četrtletju letos je bil obseg cestnega blagovnega prometa medletno višji za 10,7 %, obseg železniškega pa za 33,9 % (v prvem četrtletju pri obeh Okvir 3: Plačilna (ne)sposobnost Eden izmed kazalnikov plačilne nesposobnosti so dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ki predstavlja le manjši del problematike plačilne nesposobnosti. Evidence pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu vključujejo le neporavnane obveznosti pravnih oseb (brez samostojnih podjetnikov) iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, ne pa tudi ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. Po teh evidencah je imelo septembra letos 5.378 pravnih oseb dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu v povprečnem dnevnem znesku 312 mio EUR. V primerjavi s septembrom lani je bilo njihovo število večje za 18,4 %, povprečni dnevni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti pa je bil večji kar za 72,0 %. K povečanju skupnega števila pravnih oseb so največ prispevale pravne osebe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (22,6 %), predelovalnih dejavnosti (16,4 %) in gradbeništva (16,2 %). K povečanju skupnega zneska njihovih dospelih neporavnanih obveznosti pa so največ prispevale pravne osebe s področja gradbeništva (43,3 %), finančne in zavarovalniške dejavnosti (25,6 %) in predelovalnih dejavnosti (11,5 %). Tako septembra letos kot septembra lani je bilo največ takih pravnih oseb na področju gradbeništva (slaba četrtina), največji pa je bil tudi povprečni znesek njihovih dospelih neporavnanih obveznosti, katerega delež v skupnem znesku se je od septembra lani povečal s 25,1 % na 32,7 %. Slika 15: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot 5 dni v mesecu in povprečni skupni znesek neporavnanih obveznosti 5.500 3.500 3.000 2.500 I Št. pravnih oseb (leva os) - Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti (desna os) 360 200 > 160 120 Slika 16: Začetek stečajnih postopkov nad pravnimi osebami 120 100 40 Vir: AJPES. Tabela 4: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno več kot pet dni v mesecu, september 2010 Področja dejavnosti Št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (celo št.) Rast, v % Povprečen dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti v EUR Rast, v % Povprečen dnevni znesek dospelih nepo-ravn. obvez. na pravno osebo v EUR sep. 10/ dec. 09 sep. 10/ sep. 09 I-IX 10/ I-IX 09 sep. 10/ dec. 09 sep. 10/ sep. 09 I-IX 10/ I-IX 09 Gradbeništvo 1.185 -8,0 13,0 30,5 102.111.564 30,5 124,1 117,9 86.170 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 71 29,1 51,1 49,4 46.342.327 0,3 257,8 284,2 652.709 Druge dejavnosti 1.292 0,5 14,4 20,9 43.329.747 27,7 55,2 37,4 33.537 Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.159 7,0 19,5 19,4 41.055.018 7,7 13,0 4,9 35.423 Predelovalne dejavnosti 708 6,9 24,0 26,8 36.944.866 27,7 68,2 108,0 52.182 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 609 13,4 27,1 24,2 24.783.975 19,1 -11,9 -6,9 40.696 Promet in skladiščenje 354 3,5 19,6 37,0 17.426.484 65,5 103,3 142,6 49.227 Skupaj 5.378 2,4 18,4 25,1 311.993.981 21,5 72,0 74,6 58.013 320 280 80 240 ir 60 20 0 80 Število začetih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami je bilo v prvih devetih mesecih letos za dobri dve tretjini večje kot v enakem obdobju lani. Pri ocenjevanju dolgoročne plačilne nesposobnosti pravnih oseb uporabljamo podatke o začetih postopkih zaradi insolventnosti. V prvih devetih mesecih letos je bilo nad dolgoročno plačilno nesposobnimi pravnimi osebami začetih 24 prisilnih poravnav (16 več kot v prvih devetih mesecih lanskega leta) in 315 stečajnih postopkov (127 več kot v prvih devetih mesecih lanskega leta), od tega največ na področju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (79), predelovalnih dejavnosti (68), gradbeništva (47) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (29). vrstah prevozov za skoraj petino). Letošnja višja medletna rast železniškega blagovnega prometa je pričakovana in je predvsem posledica precej večjega lanskega znižanja obsega prometa kot pri cestnem blagovnem prometu (-24,2 % v primerjavi z -9,2 %). Tako je bil obseg cestnih prevozov blaga v prvem polletju letos že za 3,4 % višji kot v enakem obdobju 2008, obseg prevozov po železnici pa je bil še za 5,3 % nižji. V prvih osmih mesecih 2010 je bil obseg pristaniškega in pomorskega blagovnega prometa medletno višji za 8,6 % in 6,7 %. Obseg zračnega potniškega prometa je bil višji za 1,8 %, letališki promet potnikov pa nižji za 3,9 %, na obe dejavnosti pa je letos negativno vplivalo obnavljanje letališke steze na ljubljanskem letališču in prepoved letov zaradi izbruha islandskega ognjenika aprila letos. Obseg avtobusnih prevozov potnikov v medkrajevnem in mestnem prometu je bil nižji za 5,4 % in 1,7 %, medtem ko je obseg železniških prevozov potnikov v prvi polovici leta 2010 ostal na približno podobni ravni kot v enakem obdobju lani. Slika 17: Cestni in železniški blagovni promet 35 30 25 20 15 .P 10 ij 5 ^ 0 ^^ -5 =^-10 -15 -20 -25 -30 -35 Vir: SURS, preračuni UMAR. V dejavnostih trgovine se tudi po avgustovskih podatkih nadaljuje rast prihodka v trgovini z motornimi vozili, v trgovini na drobno smo že dlje časa priča stagnaciji, v trgovini na debelo pa se je rast po vzponu v prvi polovici leta vzadnjih dveh mesecih ustavila. Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravili se povečuje že od druge polovice lanskega leta. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je avgusta znova občutneje zmanjšal (-2,1 %), s čimer je bila v zadnjih dveh mesecih prekinjena postopna rast od začetka letošnjega leta. V trgovini na drobno se je prihodek avgusta znižal (-2,9 %), ob izločitvi mesečnih nihanj pa je vidno, da je dokaj stabilen od sredine leta 2009 dalje. Med posameznimi komponentami trgovine na drobno8 je najboljspremenljiv obseg prihodka v trgovini z motornimi gorivi. Ta se je začel zmanjševati leta 2009, kar je bilo povezano z zmanjšanjem obsega cestnega blagovnega prometa, politiko na področju trošarin in tudi višjimi cenami goriv v primerjavi s sosednjimi državami. S ponovno rastjo obsega cestnega blagovnega prometa se je ob koncu lanskega leta začela povečevati tudi prodaja motornih goriv. Prihodek v trgovini z živili, pijačo in tobačnimi izdelki zadnje leto ostaja na približno podobni ravni kot v povprečju leta 2005. Prihodek v trgovini z neživili že nekaj mesecev ostaja na ravni drugega polletja 2009, pri čemer se dinamika prihodka po panogah zelo razlikuje. Tako se je prihodek v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom, ki je vrh dosegel februarja 2008, strmo zniževal do začetka letošnjega leta, ko se je ustalil na sicer precej nizki ravni. Zniževal, čeprav ne tako drastično, se je tudi prihodek v trgovini z računalniki in telekomunikacijskimi napravami, letos pa se postopoma zvišuje. Na drugi strani se prihodek tudi v časih največje krize ni zniževal v trgovini z zdravili in kozmetičnimi izdelki ter v trgovini z oblačili in obutvijo. Slika 18: Prihodek v trgovinskih panogah -Trgovina na drobno -----Motorna goriva -----Mot. vozila in popravila -Trgovina na debelo 105 ani id er 100 ač eč 95 (ß äE 90 IT 85 00 80 d ni n 75 ar in oz 70 (ß Q 65 K...... \ "V..................... ^___ i i ......... 1 : i i i i i Vir. SURS, preračuni UMAR. 8 V trgovini na drobno z neživili, z živili ter z motornimi gorivi. V gostinstvu se je avgusta nadaljevala rast nominalnega prihodka,začetaobkonculanskegaleta.Rastavgustovskega prihodka v gostinstvu (0,6 %, desezonirano) je bila po naši oceni posledica povečanega obiska tujih turistov v Sloveniji, saj je bilo število njihovih prenočitev medletno večje za 1,6 %. Gostinski prihodek je bil tako avgusta medletno nominalno večji za 4,6 %. Kratkoročni kazalniki še vedno kažejo na umirjeno potrošnjo gospodinjstev. Na medletni ravni je pri nekaterih kazalnikih zaznati sicer rahlo okrevanje, vendar je to večinoma posledica lanskih padcev. Masa neto plač, izplačana septembra, je bila prvič po enem letu nekoliko večja (realno za 0,7 %), prihodek v trgovini na drobno pa je bil septembra znova večji kot v enakem mesecu lani. Kazalnik zaupanja potrošnikov od julija stagnira, število prvič registriranih osebnih vozil pa je od maja medletno nižje. Slika 19: Kazalniki potrošnje gospodinjstev Prihodek v trgovini na drobno (leva os) Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -Masa izplačanih neto plač (leva os) -----Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os) Vir: SURS, MNZ-DUNZ. Slika 20: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. 40 30 20 20 oesz 0 .o tso -30 nedr -40 -50 -60 -70 Predelovalne dej. Potrošniki - Gradbeništvo Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je oktobra znova rahlo poslabšala. Do poslabšanja je prišlo zaradi znižanja desezonirane vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih, medtem ko se je ta v predelovalnih dejavnostih in v trgovini na drobno rahlo izboljšala. Vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov in v gradbeništvu, ki sta sicer najnižji od vseh petih podkazalnikov, sta oktobra ostali nespremenjeni. Trg dela Rahlo upadanje zaposlenosti se je nadaljevalo tudi avgusta. Skupno število delovno aktivnih se je zmanjšalo za 1.920 oseb (-0,2 % po originalnih in desezoniranih podatkih). Zmanjšalo se je predvsem število zaposlenih (za 2.391), število samozaposlenih pa se je povečalo (za 471). Povečalo se je število samostojnih podjetnikov in oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, medtem ko seje številosamozaposlenih kmetov zmanjšalo. Po področjih dejavnosti se je avgusta število delovno aktivnih najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih (za 829 oseb). Medletno je bilo skupno število delovno aktivnih še naprej za 2,3 % nižje. Slika 21: Delovno aktivni po področjih dejavnosti -----Kmetijstvo (A) -Predelovalne dej. (C) -----Gradbeništvo (F) -Tržne storitve (G-N) -----Javne storitve (O-R) -----Ostalo (B,D,E,S,T,U) Vir: SURS, preračuni UMAR V tretjem četrtletju je bilo število prijavljenih potreb po delavcih medletno večje za 9,5 %. Septembra je bilo prijavljenih 15.786 potreb po delavcih (+6,2 % medletno), v tretjem četrtletju pa 45.872, od slednjih jih je bila velika večina za določen čas (82,3 %). Največ objavljenih potreb je bilo za osebe s srednjo stopnjo izobrazbe ter v predelovalnih dejavnostih. Medletno se je v tretjem četrtletju letos število potreb po delavcih najbolj povečalo v predelovalnih dejavnostih, na drugi strani pa se je število potreb najbolj zmanjšalo v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil. Septembra se je predvsem zaradi sezonskega vpliva jesenskega zaposlovanja v šolstvu močno povečalo število novih zaposlitev (na 13.035, +3,1 % medletno). Kljub temu jih je Tabela 5: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Rast, v % 2009 VIII 09 VII 10 VIII 10 2009/ 2008 VIII 10/ VII 10 VIII 10/ VIII 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 37,9 34,1 34,0 -4,5 -0,2 -10,3 B Rudarstvo 3,3 3,3 3,0 3,0 -7,5 -0,6 -9,5 C Predelovalne dejavnosti 199,8 196,5 188,5 187,7 -10,1 -0,4 -4,5 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 8,0 8,0 8,0 2,9 -0,2 0,0 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,1 9,3 9,3 2,3 0,1 1,7 F Gradbeništvo 86,8 86,9 79,1 78,6 -1,3 -0,6 -9,6 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 114,0 111,6 111,5 -1,0 -0,1 -2,2 H Promet in skladiščenje 49,8 49,4 47,9 47,8 -2,8 -0,1 -3,1 I Gostinstvo 34,0 34,1 33,3 33,2 0,6 -0,1 -2,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,4 22,5 22,5 2,8 0,0 0,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,3 24,5 24,4 1,0 -0,3 0,5 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,4 4,3 4,3 4,7 -0,2 -1,6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 45,1 47,1 47,1 4,6 0,0 4,5 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 25,6 26,6 26,6 -1,7 0,2 4,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,7 52,2 52,1 1,1 -0,2 0,7 P Izobraževanje 61,7 60,4 62,4 62,3 2,8 -0,3 3,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,2 53,4 53,4 2,1 0,0 2,2 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,1 14,1 14,2 1,8 0,2 0,6 S Druge dejavnosti 13,3 13,4 13,5 13,5 3,7 -0,1 0,6 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,6 0,6 0,6 7,0 -1,7 -0,9 Vir: SURS, preračuni UMAR. bilo v tretjem četrtletju skupaj še vedno za 1,0 % manj kot v enakem obdobju lani. Število realiziranih zaposlitev se je najbolj zmanjšalo v gradbeništvu. Registrirana brezposelnost se po desezoniranih podatkih še povečuje, septembrsko zmanjšanje števila brezposelnih oseb pa je posledica ugodnega sezonskega vpliva. Konec septembra je bilo brezposelnih 97.908 oseb, kar je 1.124 oseb manj kot avgusta oz. 9.542 več kot septembra lani. Slika 22: Potrebe po delavcih in realizirane zaposlitve 20 - Potrebe po delavcih -Nove zaposlitve - UV ratio -desezonirano (desna os) <5 -10 1 Kljub temu da je bil priliv v brezposelnost septembra večji kot predhodni mesec (predvsem se je povečalo število iskalcev prve zaposlitve, več pa je bilo tudi prehodov v brezposelnost zaradi izgube dela), je bilo zmanjšanje brezposelnosti posledica večjega števila brezposelnih, ki so dobili delo (6.771, karje 70,9 % več kot avgusta oz. 22,1 % več kot septembra lani), in večjega števila brezposelnih, ki so bili odjavljeni iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve (predvsem zaradi prehoda v neaktivnost zaradi šolanja). Vzrok visokega števila zaposlitev septembra je vsakoletno jesensko zaposlovanje oseb za določen čas predvsem v dejavnosti izobraževanja zaradi začetka šolskega leta. Zaradi tega sezonskega gibanja je posledično prikrito mesečno zviševanje brezposelnosti, ki pa se odraža v desezoniranih podatkih, po katerih je bilo brezposelnih septembra za 1,13 % več kot avgusta. Med brezposelnimi, ki so septembra dobili delo, se je močno povečalo število vključenih v javna dela, kjer se vključevanje udeležencev določa na podlagi kvot, objavljenih na javnem razpisu9. Stopnja registrirane brezposelnosti se je avgusta zvišala za 0,1 o. t. in znašala 10,6 %. V tretjem četrtletju 2010 je povprečno število registriranih brezposelnih ostalo približno na ravni predhodnega četrtletja, spreminja pa se struktura brezposelnosti. V povprečju tretjega a a 9 Pri določanju kvot se upoštevajo statistični podatki o povprečni stopnji in deležu brezposelnih po območnih službah Zavoda za zaposlovanje in glede na celotno Slovenijo, deleži ciljnih skupin brezposelnih ter regijski pristop za hitrejše zmanjševanje razlik med regijami. Vir: Spremembe Programa Javna dela za leti 2009 in 2010 za leto 2010. 8 7 6 5 4 3 2 0 četrtletja je bilo število brezposelnih za 186 oseb manjše kot v drugem četrtletju, desezonirana stopnja rasti pa se je pospešila z 1,8 % v drugem četrtletju na 2,4 %. Medletno je bilo število brezposelnih večje za 11,5 % (10.139 oseb). V primerjavi s predhodnim četrtletjem sta se povečala priliv iskalcev prve zaposlitve (za 14,7 %) in priliv brezposelnih zaradi izgube dela (za 11,2 %), ki pa sta medletno ostala za okoli 8 % manjša. Hkrati je več brezposelnih dobilo zaposlitev (v primerjavi s predhodnim četrtletjem za 20,5 %, medletno pa za 9,3 %), medtem ko se je neto odliv zaradi drugih razlogov zmanjšal (za okoli 12 %, tako v primerjavi s predhodnim četrtletjem kot medletno). Še se zvišujejo število brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo, število dolgotrajno brezposelnih ter število starejših od 50 let, znižujejo pa število brezposelnih s srednjo in nižjo izobrazbo, število mladih in število brezposelnih manj kot Slika 23: Registrirana brezposelnost po izobrazbeni strukturi I Registrirani brezposelni (v 1000, leva os) ---z nižjo izobrazbo (desna os) -s srednjo izobrazbo (desna os) -s terciarno izobrazbo (desna os) 105 100 95 90 85 80 75 70 65 60 55 50 a a Vir: ZRSZ, preračuni UMAR. eno leto. S povečevanjem števila dolgotrajno brezposelnih se podaljšuje tudi povprečno trajanje brezposelnosti, ki je v tretjem četrtletju letos znašalo 624 dni (21 dni več kot v drugem četrtletju in 13 dni več kot v tretjem četrtletju 2009), najdlje pa so bile brezposelne ženske in nekvalificirane osebe. Število brezposelnih žensk, ki je sicer še vedno manjše od števila brezposelnih moških, se še povečuje, medtem ko je število moških začelo upadati. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je po julijskem znižanju avgusta zvišala (nominalno za 0,4 %), njena medletna rast pa se je okrepila na 5,1 %. V prvih osmih mesecih je bila medletna rast skupne bruto plače (4,1 %) podobna lanski (4,3 %), ob tem pa k njej letos prispeva le rast plač v zasebnem sektorju, medtem ko je bila glavnina rasti v enakem obdobju lani posledica rasti plač v javnem sektorju. Slika 24: Raven bruto plače na zaposlenega -Skupaj -----Zasebni sektor -Javni sektor 1.800 55 50 45 cc 40 35 lU C JU 30 ž? (3 cp > 15 25 != 20 15 10 5 0 1.100 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 6: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2009/ 2008 VIII 10/ VII 10 VIII 10/ VIII 09 I-VIII 10/ I-VIII 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 -0,1 -0,9 -1,0 Formalno delovno aktivni -2,4 -0,2 -2,3 -2,9 Zaposleni v podjetjih in organizacijah ter pri fizičnih osebah -2,5 -0,3 -2,2 -2,9 Registrirani brezposelni 36,6 0,6 12,4 19,7 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 0,4 5,1 4,1 -zasebni sektor 1,8 0,4 6,7 5,5 -javni sektor 6,5 0,5 0,5 -0,2 2009 VIII 09 VII 10 VIII 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 9,4 10,5 10,6 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.415,08 1.480,69 1.487,20 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.310,16 1.392,58 1.398,14 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.739,82 1.739,58 1.749,06 V zasebnem sektorju se je avgusta povprečna bruto plača na zaposlenega povečala za 0,4 %, medletna rast pa se je zopet pospešila (6,7 %). Avgustovsko povečanje bruto plače sektorja je bilo izključno posledica rasti zaostalih izplačil10, sajsta bila prispevka iz nadurnih izplačil in osnovne bruto plače negativna. Medletno se je rast tudi zaradi razporeditve števila delovnih dni zopet okrepila, glavnino k njejpa kljub nekoliko večjemu prispevku zaostalih izplačil še vedno prispeva osnovna bruto plača (5,9 o. t.), ki se je izrazito zvišala marca z dvigom minimalne plače.11 V prvih osmih mesecih je medletna rast bruto plače sektorja znašala 5,5 %12 (lani 2,0 %), k 10 Ta so imela največji prispevek k rasti v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, gradbeništvu, strokovnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro. 11 Prispevki k rasti plač iz nadurnih izplačil so letos skromni, saj se je obseg plačanih nadur glede na lani sicer nekoliko okrepil, a ostaja bistveno nižji kot pred krizo. 12 Najvišja ostaja v skupini industrije (B-E: 9,3 %), najnižja pa v poslovnih storitvah (J-N,S 2,3 %). Tabela 7: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Rast, v % 2009 VIII 2010 2009/ 2008 VIII 10/ VII 10 VIII 10/ VIII 09 I-VIII 10/ I-VIII 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.198,03 1.272,50 -0,2 -0,6 8,6 5,2 B Rudarstvo 1.831,20 1.834,81 0,9 0,3 1,8 3,3 C Predelovalne dejavnosti 1.203,38 1.315,61 0,8 1,7 11,0 10,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.020,95 2.026,67 3,8 3,4 6,5 3,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.413,04 1.395,13 2,0 -0,8 2,9 2,7 F Gradbeništvo 1.160,16 1.224,55 1,0 0,2 6,5 4,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.277,51 1.307,65 1,9 -0,3 4,5 3,6 H Promet in skladiščenje 1.393,16 1.394,85 0,7 -0,2 3,4 1,5 I Gostinstvo 1.032,97 1.078,31 1,6 0,8 4,1 3,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.038,65 2.053,45 1,4 0,1 4,3 2,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.122,72 2.046,10 -0,7 -4,4 1,2 2,4 L Poslovanje z nepremičninami 1.435,09 1.428,75 1,9 -1,4 3,1 3,9 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.737,98 1.769,07 2,1 1,6 3,9 2,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 914,93 959,87 1,8 1,1 5,3 3,7 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.788,30 1.787,53 5,9 0,0 -0,1 -1,0 P Izobraževanje 1.719,27 1.715,50 3,6 0,4 1,2 0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.752,78 1.751,88 12,0 1,0 0,2 -0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.723,15 1.739,19 3,9 2,5 1,1 1,0 S Druge dejavnosti 1.340,92 1.394,13 1,3 -0,1 5,9 4,5 Vir: SURS, preračuni UMAR. njej pa je pomembno prispevala izstopajoča rast plač v predelovalnih dejavnostih (10,0 %). Slednjo povezujemo z več dejavniki, in sicer dvigom minimalne plače, krepitvijo obsega industrijske proizvodnje in produktivnosti dela, učinkom sprememb v strukturi zaposlenosti ter učinkom nizke primerjalne osnove. Slika 25: Razčlenitev medletne rasti bruto plače v zasebnem sektorju Plača brez nadurnih in zaostalih plačil Plača za nadure Zaostala izplačila -Rast plače, v % -Obseg plačanih nadur (v 1000), desna os ^ ^^^ 900 800 600 500 n 400 300 ^ 200 100 0 O ^ ^ Tudi povprečna bruto plača na zaposlenega v javnem sektorju se je avgusta zvišala (za 0,5 %), za prav toliko pa se je okrepila tudimedletno. Po julijskem znižanju bruto plače javnega sektorja (kljub 0,65-odstotni uskladitvi) je bilo avgustovsko zvišanje plač pričakovano. Po visokih rasteh, doseženih lani in predlani, je letošnja medletna rast zaradi restriktivnejše vladne politike močno upočasnjena. V povprečju osmih mesecev je bila bruto plača sektorja Slika 26: Razčlenitev medletne rasti bruto plače v javnem sektorju ■ Plača brez nadurnih in zaostalih plačil I Plača za nadure ■ Zaostala izplačila tM |er -Rast plače 10 irp ar ^ 6 16 8 tako rahlo nižja kot v enakem obdobju lani (-0,2 %, lani je dosegla 9,5-odstotno rast). Cene Cene življenjskih potrebščin so se oktobra povišale za 0,1 %, medletna inflacija pa je znašala 1,9 % (v septembru 2,0 %). V prvih desetih mesecih letos so se cene v Sloveniji povišale za 1,5 % (lani za 1,4 %). Tudi v evrskem območju je po prvih podatkih Eurostat-a oktobra medletna inflacija znašala 1,9 % (HICP). V prvih devetih mesecih letos so se cene življenjskih potrebščin povišale za 1,6 %13, kar je predvsem posledica rasti cen blaga. To se je v tem obdobju podražilo za 2,2 %, k čemur je največ prispevala rast cen energentov (1,3 o. t.), predvsem tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, zaradi dražje nafte in višjih trošarin (okoli 0,6 o. t.). Rast cen nepredelane hrane, predvsem svežega sadja, in rast cen predelane hrane, alkohola in tobaka sta k inflaciji prispevali 0,8 o. t., od tega je bilo približno polovica posledica dviga trošarin na alkohol in tobak. Ne-energetsko industrijsko blago, ki predstavlja približno 30 % harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin, se je v tem obdobju pocenilo za 2,0 %, Slika 27: Medletna in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju (HICP -HICP -SLO -HICP -EMU -----HICP brez energije in nepredelane hrane -SLO -----HICP brez energije in nepredelane hrane -EMU 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 a 2,0 el 1,5 M 1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 Vir: Eurostat. inflacijo pa znižalo za 0,6 o. t. Na gibanje cen tega blaga najbolj vpliva gibanje cen trajnih dobrin, predvsem upadanje cen avtomobilov. Cene storitev so se v devetih mesecih letos (0,4 %) povišale veliko manj kot v enakem Tabela 8: Razčlenitev HICP na podskupine - prvih devet mesecev leta 2010 Evrsko območje Slovenija kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,1 100,0 1,1 1,5 100,0 1,5 Blago 1,4 58,0 0,8 2,2 66,2 1,5 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 0,8 11,9 0,1 3,7 14,8 0,5 Nepredelana hrana 1,9 7,3 0,1 4,7 6,9 0,3 Ne-energetsko industrijsko blago -0,2 29,3 -0,1 -2,0 30,7 -0,6 Trajne dobrine 0,4 9,5 0,0 -3,6 11,5 -0,4 Netrajne dobrine 0,7 8,3 0,1 0,2 8,8 0,0 Poltrajne dobrine -0,8 11,5 -0,1 -0,9 10,3 -0,1 Energija 7,0 9,6 0,7 9,1 13,9 1,3 Električna energija 2,0 2,4 0,0 5,9 2,6 0,2 Plin 7,0 1,5 0,1 16,2 0,8 0,1 Tekoča goriva 16,0 0,8 0,1 20,4 1,5 0,3 Trda goriva 0,3 0,1 0,0 -4,0 1,0 0,0 Daljinska energija -3,1 0,5 0,0 14,6 0,8 0,1 Goriva in maziva 9,2 4,2 0,4 8,5 7,2 0,6 Storitve 0,8 42,0 0,3 0,4 33,8 0,1 Storitve - stanovanje 1,3 10,2 0,1 4,7 2,7 0,1 Storitve - transport 1,4 6,6 0,1 1,5 5,2 0,1 Storitve - komunikacije -0,4 3,3 0,0 2,4 3,4 0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,1 14,9 0,0 -1,9 14,3 -0,3 Storitve - ostale storitve 1,1 7,1 0,1 1,8 8,1 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,3 83,1 0,2 -0,1 79,3 -0,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 13 Merjeno s HICP. obdobju lani (2,6 %), kar je predvsem posledica vpliva uvedbe subvencionirane prehrane v osnovnih šolah septembra. Ob nihanju medletne inflacije, ki je predvsem posledica nihanja cen nafte in davčnih vplivov, ostaja osnovna inflacija nizka. Gibanje različnih mer osnovne inflacije (indeks cen brez nepredelane hrane in energije, tehtana mediana, optimalno odrezano povprečje) je tako skladno s šibko gospodarsko aktivnostjo. Medletna rast inflacije brez energije in nepredelane hrane v Sloveniji je septembra znašala 0,2 %14, v evrskem območju pa okoli 1,0 %. Razlika med osnovno inflacijo v Sloveniji in v celotnem evrskem območju kaže tudi na različno hitrost okrevanja gospodarstva. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se v zadnjih mesecih giblje na ravni malo pod 3 %. Septembra je znašala 2,8 %, na njeno dinamiko in raven pa še vedno najbolj vpliva medletna rast cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, ki se je pod vplivom dejavnikov iz mednarodnega okolja od maja letos, ko je znašala dobrih 16 %, umirila na 12 % septembra. Podatki o uvoznih cenah kovin in kovinskih izdelkov pa kažejo nadaljevanje umirjanja rasti. Gibanja cen v proizvodnji ostalih panog predelovalnih dejavnosti so še naprej zelo heterogena, relativno visoke medletne rasti pa beležijo v proizvodnji tekstila in oblačil, kemikalij in farmacevtskih preparatov, visoka je tudi rast cen v dejavnosti zbiranja, prečiščevanja in distribucije vode. Slika 28: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih 18 15 12 9 , 6 r 3 0 -3 -6 -9 -12 -15 -18 -PPI (domači trg) -----Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ----Prz. živil; pijač; tobačnih izd. --------Prz.kemikalij,kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in preparato' - Prz.pohištva in dr.raznovrstne predelovalne dej. V v. « A i.. .....=............................' -X ' ..................4 CS o o Vir: SURS. Avgusta se je pod vplivom rasti relativnih cen'5 življenjskih potrebščin izboljševanje cenovne konkurenčnosti medletno umirjeno nadaljevalo. Nominalni efektivni tečaj je, po enomesečni rasti julija, avgusta ponovno padel, saj se je krepitev evra do USD upočasnila, do večine preostalih valut pomembnejših trgovinskih partneric pa je evro avgusta padel, najizraziteje do PLN, CZK, JPY in GBP. Zaradi hkratne rasti relativnih cen življenjskih potrebščin je bil realni efektivni tečaj avgusta na julijski ravni, medletno pa se je njegovo padanje umirilo na 1,4 %16. Merjeno z relativnimi cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti se je avgusta cenovna konkurenčnost izboljšala na mesečni in medletni ravni. Slika 29: Nominalni in realni efektivni tečaj Realno, deflacioniran s CPI - Realno, deflacioniran s PPI - Nominalno 114 112 110 108 106 104 102 100 98 96 94 92 Vir: ECB, SURS, OECD, Eurostat, preračuni UMAR. Plačilna bilanca Saldo tekočega računa plačilne bilance je avgusta beležil skromen presežek (4,7 mio EUR), v osmih mesecih letos pa primanjkljaj v višini '09,5 mio EUR. Na medletno spremembo salda tekočih transakcij avgusta (avgusta lani primanjkljaj v višini 136,4 mio EUR) sta najbolj vplivala nižji primanjkljaj v bilanci blagovne menjave in pozitivna bilanca tekočih transferjev, v osmih mesecih (v enakem obdobju lani primanjkljaj v višini 460,3 mio EUR) pa nižji primanjkljajv bilanci faktorskih dohodkov in tekočih transferjev. Presežek v blagovno-storitveni menjavi s tujino se je avgusta znižal, medletno pa se je primanjkljaj prevesil v presežek. Nadaljevalo se je krčenje blagovnega primanjkljaja v menjavi z državami EU, višji je bil tudi presežek v menjavi z državami nečlanicami EU. V osmih mesecih letos je celotni blagovni primanjkljaj dosegel 398,6 mio EUR, kar je približno na ravni iz enakega obdobja lani. Presežek v storitveni bilanci se je avgusta sezonsko povečal, višji je bil tudi medletno. Slednje je predvsem posledica višjega presežka v menjavi potovanjin presežka v 14 Medletne stopnje rasti različnih mer osnovne inflacije v Sloveniji so se septembra gibale v razponu med 0,2 % in 1,1 %. 15 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 16 Po julijskem 1,6-odstotnem in junijskem 2,2-odstotnem padcu je bil realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi CPI, v prvih osmih mesecih za 1 % nižji kot pred letom. Tabela 9: Plačilna bilanca I-VIII 10, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-VIII 09 Tekoče transakcije 16.052,2 16.161,7 -109,5 -460,3 -Blagovna menjava (FOB) 11.830,9 12.229,5 -398,6 -396,2 -Storitve 2.955,9 2.207,6 748,3 734,6 -Dohodki od dela in kapitala 590,1 987,0 -396,8 -591,1 -Tekoči transferi 675,2 737,6 -62,4 -207,7 Kapitalski in finančni račun 3.080,7 -2.665,0 415,7 -44,1 -Kapitalski račun 188,4 -153,0 35,4 31,7 -Kapitalski transferi 187,4 -150,1 37,3 37,1 -Patenti, licence 1,1 -2,9 -1,9 -5,5 -Finančni račun 2.892,2 -2.512,0 380,2 -75,7 -Neposredne naložbe 232,3 -68,5 163,8 -424,3 -Naložbe v vrednostne papirje 2228,9 -576,2 1.652,7 2.673,5 -Finančni derivativi -57,0 -0,5 -57,4 -7,7 -Ostale naložbe 488,0 -1.871,2 -1.383,2 -2.452,6 -Terjatve 328,4 -259,4 69,0 648,4 -Obveznosti 159,6 -1.611,7 -1.452,1 -3.101,0 -Mednarodne denarne rezerve 0,0 4,3 4,3 135,4 Statistična napaka 0,0 -306,1 -306,1 504,4 Vir: BS. Opomba: 'Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. I Storitvena menjava I Tekoči transferi Slika 30: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava ^^m Faktorski dohodki 200 -Tekoči račun 150 100 50 0 -50 S -100 Vir : BS. menjavi cestnega ter pomorskega transporta. Medletno višji primanjkljajv menjavi skupine ostalih storitev je bil večinoma posledica višjega primanjkljaja v menjavi licenc, patentov in avtorskih pravic ter raznih poslovnih profesionalnih in tehničnih storitev, precej nižji je bil tudi presežek v menjavi gradbenih storitev. V osmih mesecih letos je presežek v storitveni bilanci znašal 748,3 mio EUR, kar je 9,4 mio EUR manj kot v enakem obdobju lani. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov na medletni ravni še naprej znižujejo neto odlivi dohodkov od kapitala, bilanca tekočih transferov je bila tretji mesec zapored pozitivna. Na medletno nižji primanjkljaj kapitalskih dohodkov so najbolj vplivali nižji neto odhodki od lastniškega kapitala neposrednih naložb, ki so v trenutnih plačilnobilančnih podatkih še ocenjeni. Skupna neto plačila obresti tujini pa so bila avgusta prvič letos medletno višja. Od januarja letos plačila obresti na vrednostne papirje presegajo prejete obresti iz tega vira, kar je posledica izdanih dolgoročnih obveznic državnega sektorja in bank v lanskem letu. Zaradi razdolževanja domačih poslovnih bank in ohranjanja nizkih obrestnih mer na mednarodnih kapitalskih trgih pa so neto plačila obresti na tuja posojila že celo leto nižja kot v enakih mesecih lani, vendar se je to zniževanje v zadnjih mesecih nekoliko umirilo. Bilanca tekočih transferov je bila avgusta znova v rahlem presežku predvsem zato, ker je državni proračun RS v odnosu do proračuna EU ponovno realiziral neto proračunski presežek. Finančne transakcije (brez mednarodnih deviznih rezerv) so bile avgusta neto prilivne v višini 19,1 mio EUR (avgusta lani neto odliv v višini 92,3 mio EUR). Neto priliv kapitala BS je bil višji od neto odliva kapitala zasebnega in državnega sektorja. Po julijskem znižanju so se obveznosti BS do pozicije TARGET2 avgusta povečale (za 331,2 mio EUR), BS pa je s tem domačim poslovnim bankam zagotovila potrebno likvidnost. Na višino neto odliva kapitala zasebnega sektorja so večinoma vplivali tokovi ostalih naložb, in sicer domačih poslovnih bank in ostalih sektorjev (kratkoročne vloge prebivalstva), ki so naložili gotovino in vloge na račune v tujini v višini 431,3 mio EUR. Neto prilivi neposrednih naložb so bili še naprej skromni. Avgusta so tujci neto prodali dolžniške vrednostne papirje državnega sektorja v višini 46,8 mio EUR. Slika 31: Finančne transakcije plačilne bilance po sektorjih Banka Slovenije Država Zasebni sektor -Neto finančni tok 1500 1000 500 ^ 0 !E Vir : BS. Neto zunanji dolg je konec letošnjega avgusta znašal 11,2 mrd EUR in se je v primerjavi s koncem leta 2009 povečal za 0,5 mrd EUR oz. za 1,1 o. t. na 31,2 % ocenjenega BDP. Pri tem se je bruto zunanji dolg povečal bolj kot bruto dolžniške terjatve do tujine. Konec avgusta je bruto zunanji dolg znašal 41,6 mrd EUR (116,3 % BDP), kar je 1,3 mrd EUR več kot decembra lani. Povečanje je bilo večinoma posledica dolgoročnega zadolževanja državnega sektorja na osnovi izdanih obveznic. Bruto dolžniške terjatve do tujine so konec avgusta znašale 30,4 mrd EUR (85,0 % BDP), kar je 0,8 mrd EUR več kot decembra lani, povečale pa so se predvsem kratkoročne naložbe, in sicer gotovina in vloge ostalih sektorjev (kjer prevladujejo podjetja). Finančni trgi Septembra je bila kreditna aktivnost s 102,2 mio EUR neto tokov najvišja v tretjem četrtletju, a nižja kot v povprečju prve polovice leta. Tudi tokrat je, kljub občutnemu umirjanju glede na avgust, največji delež odpadel na zadolževanje gospodinjstev, pozitiven neto tok pa so beležila tudi podjetja in NFI, kjer so likvidnostne razmere še vedno precejzaostrene, in tudi država. Neto tok kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem je v prvih treh četrtletjih letos presegel 1 mrd EUR in bil za slabo petino višji kot v enakem obdobju lani, kar je posledica povečanega zadolževanja gospodinjstev. Septembra so banke beležile za dobrih 220 mio EUR neto odlivov depozitov države in gospodinjstev, še nekoliko bolj pa so upadle obveznosti do Evrosistema. Na osnovi Slika 32: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) - Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) 500 25 15 -10 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 10: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % 31. XII 09 30. IX 10 30. IX 10/ 31. VIII 10 30. IX 10/ 31. XII 09 30. IX 10/ 30. IX 09 Krediti skupaj 32.444,95 33.481,17 0,3 3,2 3,2 Krediti podjetjem in DFO 23.161,09 23.332,19 0,1 0,7 -0,2 Krediti državi 870,95 1.043,15 3,8 19,8 27,5 Krediti prebivalstvu 8.412,91 9.105,83 0,5 8,2 10,6 Potrošniški 2.899,95 2.818,44 -0,1 -2,8 -2,7 Stanovanjski 3.927,13 4.671,96 0,8 19,0 24,5 Ostalo 1.585,84 1.615,43 0,5 1,9 2,1 Bančne vloge skupaj 14.313,07 14.687,67 -0,2 2,6 4,0 Čez noč 5.655,00 6.153,32 -0,3 8,8 9,5 Kratkoročno vezane 5.116,28 4.551,63 -1,1 -11,0 -15,0 Dolgoročno vezane 2.874,95 3.971,02 0,9 38,1 54,2 Vloge na odpoklic 666,84 11,70 -10,7 -98,2 -97,9 Vzajemni skladi 1.856,30 1.941,75 0,7 4,6 7,5 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. 20 5 0 podatkov iz bilanc drugih monetarnih finančnih institucij ocenjujemo, da so septembra tuji viri (krediti in vloge) beležili neto prilive, ki so skupno presegli 200 mio EUR, kar je ena izmed višjih vrednosti letos. Kreditna aktivnost ostaja šibka tudi v evrskem območju. Obseg kreditov je na mesečni ravni porasel za 0,2 %, medletna rast pa se je ohranila pri 2,5 %, kar je na ravni predhodnega meseca. Podobno kot v Sloveniji tudi v evrskem območju glavnino neto zadolževanja predstavljajo gospodinjstva, medtem ko je bilo zadolževanje podjetijin NFI v prvih treh četrtletjih letos nad lansko ravnjo, a še vedno skromno. Celotni neto tokovi kreditov v evrskem območju so tako v tem obdobju znašali 265,4 mrd EUR, v enakem obdobju lani pa so nebančni sektorji kredite neto odplačevali v višini 8,8 mrd EUR. V Sloveniji zadolževanje gospodinjstev letos močno niha. Septembra je s 43,9 mio EUR neto tokov precej zaostalo za letošnjim povprečjem, kar je predvsem posledica občutno nižjega neto zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov. To je znašalo 38,1 mio EUR, kar je najnižja vrednost v zadnjem letu in pol. Kljub umirjanju so stanovanjski krediti še naprej daleč najpomembnejša oblika zadolževanja gospodinjstev, njihovi neto tokovi v devetih mesecih letos pa so s 744,8 mio EUR za enkrat presegli vrednost iz enakega obdobja lani. Slika 33: Neto tokovi kreditov gospodinjstev po namenu 250 Vir: BS. Po obsežnejšem avgustovskem neto odplačevanju kreditov podjetij in NFI je bil septembra njihov neto tok pozitiven, a vseeno skromen (19,8 mio EUR). Ponovno so se neto zadolževala podjetja, medtem ko NFI še naprej odplačujejo kredite, najete pri domačih bankah. Podjetja in NFI so se tako v prvih treh četrtletjih letos doma neto zadolževala v višini 171,1 mio EUR, kar je za slabih 30 % manj kot v enakem obdobju lani. Po šestih zaporednih mesecih neto odplačevanja tujih kreditov, so avgusta podjetja in NFI ponovno beležila pozitivne neto prilive. Ti so znašali 48,5 mio EUR, kar je izključno posledica zadolževanja v obliki dolgoročnih kreditov, ki so bili z 59,1 mio EUR najvišji po maju 2009, medtem ko so podjetja in NFI v manjši meri še naprej neto odplačevala kratkoročne kredite. Neto odplačila tujih kreditov podjetij in NFI so tako v osmih mesecih letos znašala 228,6 mio EUR, v enakem obdobju lani pa so se za podoben znesek neto zadolžila. Kljub avgustovskemu tujemu neto zadolževanju so se podjetja in NFI v osmih mesecih letos skupno pri domačih in tujih bankah neto razdolžila, in sicer za 77,3 mio EUR, v enakem obdobju lani pa so se zadolžili za skoraj 550 mio EUR. Slika 34: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami 200 150 100 . 50 D ^ 0 > -50 -100 -150 -200 340 310 280 250 J^ 'o 220 >u 190 ^^ 160 130 100 Vir: BS, preračuni UMAR. Financiranje bančnega sektorja v tujini ostaja precej omejeno. Banke so sicer avgusta beležile neto prilive v višini 2,7 mio EUR, kar je posledica nekoliko večjih prilivov tujih vlog, krediti (kratkoročni in dolgoročni) pa so beležili Slika 35: Neto zadolževanje bank na tujem Vloge «Kratkoročni «Dolgoročni neto odliv v višini 81,6 mio EUR. V osmih mesecih letos so banke tako neto odplačale za 1,1 mrd EUR tujih vlog in kreditov, kar je za skoraj 60 % manj kot v enakem obdobju lani. Upad je posledica manjšega neto odplačevanja kreditov, odplačila tujih vlog pa so se v tem obdobju okrepila za dobrih 70 %. Močno oblikovanje dodatnih oslabitev in rezervacij slovenskega bančnega sistema se je nadaljevalo tudi septembra. Banke so v tem mesecu oblikovale za 73,6 mio EUR dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je po juniju (87,3 mio EUR) druga najvišja vrednost letos. V prvih treh četrtletjih letos so banke oblikovale že za slabih 450 mio EUR dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je za dobrih 55 % več kot v enakem obdobju lani. Ob vseh neugodnih dejavnikih na slovenskem kreditnem trgu so se v preteklih mesecih pričele ponovno poviševati medbančne obrestne mere, kar bo lahko povzročilo še dodatne pritiske na posojilojemalce in s tem še okrepilo slabšanje kakovosti aktive slovenskega bančnega sistema. Slika 37: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj Gospodinjstva (leva os) Vloge države (leva os) -Vloge skupaj (desna os) —*—Gospodinjstva (desna os) -Vloge države (desna os) 1250 1000 750 ir 500 Ču 250 E 0 -250 -500 -750 200 160 120 80 ; 40 ; 0 -40=^ -80 -120 -160 Vir: BS, preračuni UMAR Slika 36: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev v slovenskem bančnem sistemu 160 140 120 60 40 b Vir: BS, preračuni UMAR. Septembra so vloge gospodinjstev (34,0 mio EUR) in tudi vloge države beležile neto odliv. Znova so se znižali prilivi dolgoročnih vlog gospodinjstev, ki so s 36,8 mio EUR beležili najnižje neto prilive v zadnjih dvanajstih mesecih. Skupni neto prilivi vlog gospodinjstev so v prvih treh četrtletjih letos znašali 374,6 mio EUR, kar je za 13,4 % manjkot v enakem obdobju lani. Vloge države so septembra beležile neto odlive v višini 186,7 mio EUR, kar je najvišja vrednost v zadnjih petih mesecih, upad pa je skoraj izključno posledica odliva kratkoročnih vezanih vlog. Vloge države so tako v prvih treh četrtletjih letos beležile neto odlive v višini skoraj 600 mio EUR, v enakem obdobju lani pa neto prilive v višini 2,6 mrd EUR. Javne finance V prvih devetih mesecih 2010 je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost17 vplačanih 1,6 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani, vplačila pa so znašala 9,5 mrd EUR. Vplačila so se po avgustovskem povečanju (4,1 %) septembra zopet zmanjšala (-2,7 %). Medletno so bili v devetih mesecih letos višji prihodki od davka na dodano vrednost, od trošarin in od prispevkov za socialno varnost, prihodki od vseh ostalih davkov in prispevkov pa so bili nižji. Prilivi davka na dodano vrednost so bili v obdobju devetih mesecev večji za 3,4 %. Zaradi skrajšanja rokov za vračilo davka na dodano vrednost so bili prilivi tega davka v začetku letošnjega leta okrnjeni, izkazana rast pa je tudi posledica učinka zelo nizke osnove, ko so bili v primerljivem obdobju lani zaradi upada gospodarske aktivnosti prilivi tega davka najboljizrazito zmanjšani. Kumulativna medletna rast prihodkov od prispevkov za socialno varnost (0,9 %) se iz meseca v mesec zelo počasi krepi, kar je v pretežni meri posledica nizkih prihodkov v prvih dveh mesecih in večjih prihodkov od marca dalje, ki jih je deloma možno pripisati dvigu minimalne plače. Kumulativna medletna rast trošarin^" v prvih devetih mesecih je bila 1,1-odstotna, s tem se je septembra prekinila serija upadanja kumulativnih medletnih rasti prihodkov od trošarin. Julija so se povečale trošarine za pivo, vmesne pijače in alkohol, za tobak in tobačne izdelke, avgusta pa še trošarine na elektriko. K rasti prihodkov od trošarin so v devetih mesecih največ prispevale trošarine od tobaka in tobačnih izdelkov (3,4 o. t.), od alkohola (0,5 o. t.), prihodki od trošarin na energente pa so skupno rast prihodkov od trošarin zmanjšali za 2,8 o. t. Najbolj 17 Obdelava poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-september 2010, Uprava ja javne prihodke. " Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 240 100 80 20 0 so v tem obdobju medletno upadli prihodki od davka od dohodka pravnih oseb (-42,1 %), ki so bili zmanjšani za vračila davka po obračunu davka glede na rezultate poslovanja za preteklo leto z uveljavljenimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Mesečne akontacije davka so precej nižje od lanskih, saj bodo davčni zavezanci poleg lanskih rezultatov lahko uveljavljali tudi dokazane (slabše) rezultate tekočega poslovanja in še za odstotno točko nižjo zakonsko davčno stopnjo (20,0 %). Prihodki od dohodnine so bili medletno nižji za 3,8 %, med njimi so bili prihodki od davka iz zaposlitve malenkost višji (0,6 %), precej pa je upadel prihodek od drugih podvrst dohodnine (-17,7 %), predvsem od davka od dohodka iz dejavnosti in davka od dohodkov od prodaje kapitala. Precej višja kot lani so v devetih mesecih tudi vračila dohodnine po dohodninskih odločbah za lani. Slika 38: Davki in prispevki za socialno varnost -Davki na dohodek in dobiček ---------Prispevki za socialno varnost ----Domači davki na blago in storitve ---------Drugi davki -Skupaj 110 100 90 80 70 60 50 letošnjem februarju pa je stabilna, tako da so bili v sedmih mesecih izdatki za pokojnine medletno višji za 3,6 %. V tem obdobju so se povečali tudi izdatki za subvencije (1,1 %), za blago in storitve (0,9 %) ter za investicije in investicijske transferje (0,7 %). Slika 39: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki Vir: MF, preračuni UMAR. Vir: MF, preračuni UMAR. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih sedmih mesecih letos dosegel 1.425 mio EUR. Primanjkljaj v višini 44,9 mio EUR je ob 4,1-odstotni rasti odhodkov v tem obdobju izkazala skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa v višini 24 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je znašal v sedmih mesecih 910 mio EUR oz. za 9,4 % več kot leto prej, s čimer je bila bilanca približno izravnana. V prvih sedmih mesecih 2010 so po podatkih konsolidirane bilance'9 MF javnofinančni prihodki znašali 8,0 mrd EUR, odhodki pa 9,5 mrd EUR. Prihodki so bili medletno nižji za 1,7 % (lani nižji za 7,0 %), medletna rast odhodkov pa je bila 2,9-odstotna (lani 10,5 %). V prvih sedmih mesecih letos znaša primanjkljaj že 1.490 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so bile v tem obdobju medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za plače in druge izdatke zaposlenim (-0,3 %) in plačil v proračun EU (-4,6 %), najvišja pa je bila rast plačil obresti (29,1 %). Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili medletno višji za 4,7 % (brez pokojnin za 6,7 %), kjer je zaradi poslabšanih razmer na trgu dela najvišja rast izdatkov za transferje brezposelnim (37,9 %), ki pa se iz meseca v mesec nekoliko umirja. Visoko rast beležijo tudi boleznine (11 %) in transferji za zagotavljanje socialne varnosti (9,3 %). Kumulativna medletna rast sredstev za pokojnine se je proti koncu lanskega leta upočasnila, po 19 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. Slika 40: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Notranje politike Predpristopna sredstva EU I Sredstva, načrtovana v rebalansuproračunu RS za leto 2010 I Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 I Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (jan-sep.) I Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 (jan-dec) 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 Tabela 11: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2009 2010 v mio EUR v % BDP rast v % I-VII 10 v mio EUR VII 10/ VII 09 I-VII 10/ I-VII 09 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.404,0 41,3 -6,1 7.970,2 -7,9 -1,7 -Davčni prihodki 12.955,3 37,1 -7,0 7.200,0 -14,0 -2,9 -Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 8,0 -18,5 1.343,9 -60,9 -16,9 -Prispevki za socialno varnost 5.161,3 14,8 1,3 3.010,8 1,9 0,7 -Domači davki na blago in storitve 4.660,1 13,4 -3,0 2.667,5 -0,2 1,1 -Prejeta sredstva iz EU 596,5 1,7 63,3 287,2 76,2 1,3 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.365,4 46,9 6,0 9.460,5 4,3 2,9 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,3 11,2 9,3 2.288,9 -1,8 -0,3 -Izdatki za blago in storitve 2.506,8 7,2 -0,8 1.384,9 -1,8 0,9 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,1 17,3 7,3 3.709,2 3,4 4,7 -Investicijski odhodki 1.293,3 3,7 3,3 513,3 23,6 2,7 -Investicijski transferi 495,2 1,4 8,1 162,9 12,8 -5,0 -Plačila sredstev v proračun EU 439,3 1,3 2,7 249,2 84,2 -4,6 Vir: MF, Bilten javnih financ. Septembra je bilo iz proračuna EU v državni proračun prejetih 55,4 mio EUR, kar je 46 % več kot avgusta, neto pozitivni položaj proračuna pa je znašal 20,6 mio EUR. Največji del prejetih povračil so septembra predstavljala sredstva, namenjena izvajanju kohezijske politike (31,7 mio EUR), kar je največje črpanje sredstev iz tega naslova v prvih devetih mesecih letos. Črpanje sredstev iz strukturnih skladov se je znižalo s 25 mio EUR avgusta na 17,6 mio EUR, sredstev za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike pa z 10 mio EUR avgusta na 5,4 mio EUR. V prvih devetih mesecih je Slovenija iz EU proračuna prejela 381,6 mio EUR, kar predstavlja 36,8 % po rebalansu za leto 2010 načrtovanih sredstev. Največ sredstev glede na načrtovane je bilo prejetih za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (63,4 %), sledi strukturna politika (28,5 %), najmanj pa iz naslova kohezijske politike (22,7 %), kjer pa je prejemanje sredstev običajno najvišje v zadnjih štirih mesecih leta. V enakem obdobju smo v EU proračun vplačali 315,6 mio EUR (avgusta 34,8 mio EUR), kar predstavlja 76,4 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija letos predvidoma vplačala. Neto položajdržavnega proračuna RS do proračuna EU je bil tako v prvih devetih mesecih letos pozitiven v višini slabih 66 mio EUR. Q) E Q) £ S N Skrajšanje delovnega časa kot ukrep v času gospodarske krize v državah članicah EU V času gospodarske krize je bilo javno financiranje podpor skrajšanja delovnega časa v različnih oblikah uporabljeno v številnih državah članicah EU. Osnovni namen shem skrajšanega delovnega časa je preprečevanje masovnega odpuščanja in s tem izgube človeškega kapitala. V nekaterih državah EU imajo podobne sheme že dolgo tradicijo (npr. Nemčija) in so jih v krizi samo nekoliko dopolnili (npr. Francija), v devetih novih članicah EU pa so sheme uvedli kot nov začasen ukrep. Kljub enakemu osnovnemu namenu ukrepa obstajajo med državami velike razlike v načinih njegove izvedbe. Sheme se lahko izvajajo v obliki izplačevanja subvencijdelodajalcu ali delojemalcu iz javnih sredstev ali posebnega sklada, ki ga sofinancirajo tudi delodajalci, ali kot delno nadomestilo za primer brezposelnosti. Med državami obstajajo tudi precejšnje razlike v višinah nadomestil plač, saj je v nekaterih državah višina podpore vezana na višino plače posameznika ali minimalno plačo, v drugih pa na višino nadomestila za brezposelnost. Velike razlike med državami najdemo tudi pri možnem trajanju vključenosti v shemo, ki znaša od 4 tednov v Belgiji do 24 mesecev v Avstriji in Nemčiji. Sheme so zasnovane kot ukrep, ki ohranja zaposlitev in spodbuja interno fleksibilnost. Osnovni princip ukrepa v večini držav EU lahko opredelimo kot začasno skrajšanje delovnega časa, z namenom ohranitve delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem. Skrajšanje delovnega časa lahko znaša od 1 ure tedensko do 100-odstotnega zmanjšanja delovnega časa oz. popolnega zaprtja določenega dela podjetja. Ker je prilagajanje delovnega časa pomemben element interne fleksibilnosti trga dela, sheme skrajšanja delovnega časa spodbujajo interno fleksibilnosti trga dela še posebej v državah z večjim varovanjem delovnih mest oz. bolj togo delovno zakonodajo. Dodelitev javne podpore za skrajšanje delovnega časa se običajno v vseh državah pogojuje s prehodnimi ekonomskimi težavami podjetij. V pregledih ukrepov20 se ugotavlja, da so najbolj pogosto pogoj za pridobitev podpore za skrajšanje delovnega časa prehodne (ne sezonske) ekonomske težave, s katerimi se soočajo podjetja. V večini držav za pridobitev podpore kot dokaz o ekonomskih težavah podjetja zadostuje dogovor o skrajšanju delovnega časa med delodajalci in sindikati, na Nizozemskem pa morajo podjetja z računovodskimi izkazi dokazati zmanjšanje prihodkov od prodaje za 30 % v dveh zaporednih mesecih. V nekaterih državah je kot pogoj za pridobitev podpore v času vključenosti v shemo prepovedano odpuščanje zaposlenih.21 Čeprav se ukrepi skrajševanja delovnega časa v krizi v EU med državami precej razlikujejo, v nadaljevanju na kratko predstavljamo avstrijski in slovenski ukrep, ki sta si podobna po zasnovi in zato tudi primerljiva. Avstrija je imela shemo že pred gospodarsko krizo in je v času krize le okrepila njeno privlačnost za delodajalce. Sistem podpore skrajšanja delovnega časa je v Avstriji v veljavi od leta 1968, vendar do sedaj ni bil uporabljan v večjem obsegu.22 Pred sedanjo gospodarsko krizo je obstajala možnost, da delodajalci zaprosijo za podporo, ki delno nadomesti izgubo dohodka zaposlenega zaradi krajšega delovnega časa za obdobje 3 mesecev, ki je lahko bilo podaljšano, če je bil vključen večji delež zaposlenih, starejših od 45 let. V letu 2009, ko se je BDP Avstrije zmanjšal za 3,9 %, so kar dvakrat podaljšali možno trajanje prejemanja podpore. Z marcem 2009 je bilo trajanje podaljšano s 3 na 6 mesecev (ob podaljšanju na največ 18 mesecev) in uvedena je bila še posebna spodbuda za usposabljanje teh zaposlenih. Junija 2009 pa so podaljšali najdaljše možno trajanje prejemanja podpore na največ 24 mesecev (veljavno za obdobje 2010-2012). Pred krizo je bilo možno skrajšati delovni čas do 80 %, v krizi pa se je možno skrajšanje določilo v razponu od 10 do 90 %. O skrajšanju delovnega časa morajo delodajalci in delojemalci skleniti sporazum, povod za skrajšanje pa morajo biti manjša naročila. V Avstriji morajo podjetja ekonomske težave, ki trajajo vsaj3 mesece, najaviti zavodu za zaposlovanje, preden zaprosijo za subvencijo. Sporazum o skrajšanem delovnem času med delodajalci in delojemalci mora v Avstriji vsebovati: število skrajšanih delovnih ur, obdobje skrajšanja delovnega časa, obdobje zaščitenosti delovnih mest, število vključenih delavcev in višino plač v času dela s skrajšanim delovnim časom. V okviru avstrijskega modela podpore skrajšanju delovnega časa je del dogovora med delodajalci in sindikati tudi t. i. obdobje zaščitenosti delavca pred odpovedjo zaposlitve, ko ponovno dela s polnim delovnim časom (ang. retention period). Višina podpore za skrajšan delovni čas je odvisna od višine nadomestila za primer brezposelnosti in je določena v znesku 1/8 dnevne višine nadomestila za primer brezposelnosti za izgubljeno uro, do katere bi bil upravičen posameznik. Višina je odvisna tudi od plače in družinske situacije. Na primer zaposlenemu brez otrok, ki mesečno zasluži okoli 2.000 EUR, pripada nadomestilo v višini 7,32 EUR za izgubljeno uro. Nadomestilo se poveča (za 15 %) v primeru, da je oseba s skrajšanim delovnim časom vključena tudi v programe usposabljanja. Zavod za zaposlovanje omenjeno podporo izplačuje delodajalcu, ta pa mora delavcu izplačati plačo za opravljene ure in podporo za krajši delovni čas. V Sloveniji sta bila v letu 2009 sprejeta dva ukrepa za ohranjanje delovnih mest. Januarja 2009 je bil sprejet Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki omogoča subvencijo za skrajšanje delovnega 20 Glej Arpaia, A., in drugi (2010) »Short time working arrangements as response to cyclical fluctuation. European Economy« - Occasional papers 64/June 2010. 21 V Franciji celo za obdobje, ki je dvakrat daljše od samega trajanja vključenosti v shemo in podpore. 22 Glej Mahringer, H(2010) »Short term working arrangements in Austria: First experience with an old instrument during economic crisis 2009«. Peer review »Employment measures to tackle the economic down turn: Short time working arrangements/partial activity«. časa do največ 8 ur in v ta namen podeljuje subvencijo v višini 60-120 EUR mesečno za delavca v shemi (odvisno od števila skrajšanih ur). Konec maja lani pa je bil sprejet še Zakon o delnem povračilu nadomestila plač, ki uvaja delno povračilo izplačanih nadomestil plač zaposlenim na t. i. »začasnem čakanju na delo«. Delodajalec lahko napoti na čakanje največ polovico svojih delavcev, delavcu pa izplačuje nadomestilo plače v višini 85 % njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Država povrne delodajalcu 50 % osnove nadomestila, ki pripada delavcu, vendar največ do maksimalnega nadomestila za primer brezposelnosti (805 EUR v letu 2009 oz. 1.003 EUR po uveljavitvi Zakona o minimalni plači v letu 2010). Delavci na čakanju imajo pravico in obveznost, da 20 % časa porabijo za usposabljanje, ki ga mora delavcu zagotoviti delodajalec, država pa stroške usposabljanja sofinancira v višini 500 EUR na delavca. Zakon predvideva predložitev opisa vpliva gospodarske krize na poslovni položaj delodajalca in pripravo programa ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest ter delodajalcu nalaga obveznost priprave programov izobraževanja in usposabljanja za delavce na čakanju. Ker je ta zakon v primerjavi z Zakonom o subvencioniranju polnega delovnega časa zaostril pogoje za dodelitev subvencije in ker se kriza v drugi polovici lanskega leta 2009 ni več poglabljala, je bilo zanimanje za ta ukrep precej manjše.23 Podobnost med slovensko in avstrijsko shemo najdemo predvsem v postopku pridobivanja podpore, pomembna razlika pa je v načinu določanje višine podpore in obveznosti delodajalca do izplačila podpore. V obeh shemah morajo podjetja, ki se soočajo s prehodnimi ekonomskimi težavami zaradi krize, skleniti sporazum o skrajšanju delovnega časa s sindikati, le da je v Sloveniji predpisanih manjelementov, o katerih se morajo dogovoriti (le število skrajšanih delovnih ur). Pri načinu določanja višine podpore pa je v Sloveniji višina subvencije za skrajšan delovni čas določena kot enoten znesek, ki je povezan z višino minimalne plače v obdobju sprejemanja zakona (subvencija za skrajšanje delovnega časa za 8 urje približno enaka 20 % minimalne plače v letu 2009), v Avstriji pa višina podpore predstavlja 1/8 dnevnega nadomestila za primer brezposelnosti in je odvisna od višine plače in družinskih razmer (število otrok), vključenega v shemo. V Avstriji mora delodajalec zaposlenemu izplačati (najmanj) celotno podporo za krajši delovni čas, ki posamezniku pripada, medtem ko v Sloveniji ni posebnega določila o namembnosti subvencije za krajši delovni čas. V primeru izplačila nadomestila je to plačilo določeno v višini 85 % plače zaposlenega na čakanju, pri čemer država prispeva 50 % plače za to nadomestilo, preostali del je strošek delodajalca. Po naših ocenah je vključenost v sheme krajšega delovnega časa v Sloveniji večja kot v Avstriji. Zaradi precejšnjih razlik med shemami in težav z razpoložljivostjo primerljivih podatkov so mednarodne primerjave obsega vključenih lahko problematične in neustrezne. Kljub temu smo skušali na osnovi podatkov o izplačanih subvencijah v Sloveniji in podporah v Avstriji oceniti obseg vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa v obeh državah. Povprečno skrajšanje delovnega časa v Avstriji v času krize je bilo 26-odstotno,24 a je bilo relativno število vključenih v shemo (delež v skupni zaposlenosti) v Avstriji manjše kot v Sloveniji.25 Večji delež vključenih v Sloveniji lahko povežemo z večjim zmanjšanjem gospodarske aktivnosti, večjim deležem zaposlenih v predelovalnih dejavnostih, z večjo togostjo delovne zakonodaje kot v Avstriji. Za oceno vpliva omenjenih in drugih dejavnikov pa bi bila potrebna posebna analiza. Slika 41: Delež vključenih zaposlenih (v skupni zaposlenosti) v sheme skrajšanega delovnega časa v Sloveniji26 in Avstriji 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 # 2,5 > 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Vir: ZRZS, SURS, BMASK, Austrian statistics, preračuni UMAR. Kmetijska proizvodnja v letu 2009 Čeprav kmetijstvo ni deležno razmeroma visokih pomoči le zaradi pridelave in prireje osnovne hrane, je vendar prav to eden izmed temeljnih namenov spodbujanja te dejavnosti. Skupna kmetijska politika EU in s tem tudi Slovenije ima več različnih ciljev, kot so na primer ohranjanje poseljenosti podeželja in varstvo kmetijskih zemljišč, toda v ospredju ostaja spodbujanje pridelave in prireje ter s tem doseganje čim višje samooskrbe prebivalstva s hrano. V Sloveniji je samooskrba s hrano nizka in se niti ne povečuje, predvsem pa je izrazito neenotna. Razmeroma visoka je z živinorejskimi proizvodi, precejslabša pa z rastlinskimi pridelki. V preteklosti manj prisotno razmišljanje o pomenu primerne samooskrbe pa postaja v času pričakovanih večjih globalnih klimatskih sprememb in naraščanja svetovnega prebivalstva ponovno vse bolj aktualno. Ne 23 Za podatke o številu izplačanih subvencij po obeh zakonih glej Ekonomsko ogledalo, september 2010 (okvir 2). 24 Mahringer (2010), ibidem. 25 Primerjava ne upošteva obsega skrajšanja delovnega časa, ker o tem ni razpoložljivih podatkov. 26 V izračun deleža vključenih je upoštevano število vključenih po obeh shemah ohranjanja delovnih mest. Ekonomsko ogledalo, oktober 2010 Izbrane teme Tabela '2: Spremembe kmetijske proizvodnje v obdobju 2000-2009 Struktura v 2009*, v % Rast obsega proizvodnje, v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Rastlinska pridelava 52,0 0,5 -11,6 29,6 -25,4 46,7 -2,5 -12,6 3,9 -1,8 3,5 V tem: Žita 5,2 4,7 1,1 21,1 -33,9 42,7 -0,6 -13,7 8,8 8,0 -6,6 Industrijske rastline 2,4 -25,2 -17,7 28,4 -18,0 17,3 16,0 -1,4 -29,1 -7,0 13,7 Krmne rastine 16,0 -16,1 -1,6 26,1 -29,3 49,8 11,2 -21,0 12,6 3,0 0,2 Zelenjadnice in okrasne rastline 7,9 -10,3 -10,4 19,0 -20,5 59,6 2,6 -12,2 -15,5 12,3 9,5 Krompir 1,8 3,9 -17,7 14,1 -34,6 50,6 -16,1 -20,1 28,0 -20,2 6,2 Sadje 8,7 26,4 -30,3 32,0 -21,4 35,8 -16,8 1,5 1,2 -10,8 0,1 Vino 10,1 32,3 -15,8 57,5 -19,0 51,1 -20,1 -9,4 8,9 -11,9 10,9 Živinoreja 46,0 1,8 2,2 1,0 -0,7 -3,3 -0,6 -2,0 4,3 -1,0 -6,2 V tem: Živina 28,1 0,9 3,4 -2,1 2,8 -3,9 -1,7 -2,6 3,4 -1,4 -9,3 Govedo 12,3 4,0 -1,7 -2,5 1,8 -3,3 -2,3 -4,7 4,2 1,2 -11,5 Prašiči 6,1 -7,6 9,4 1,6 1,9 -2,9 -6,8 4,9 -6,4 -6,6 -20,2 Perutnina 8,4 2,7 8,2 -9,0 6,3 -6,9 4,1 -9,4 19,6 0,4 2,6 Živalski proizvodi 17,9 3,4 0,4 6,2 -5,6 -2,4 1,1 -1,1 5,6 -0,3 -1,9 Mleko 14,1 2,1 0,6 7,7 -3,7 -2,9 1,8 -2,5 3,8 -1,9 -1,7 Jajca 2,8 -0,1 -4,1 -5,9 -18,6 -9,3 -2,7 5,9 23,8 12,3 -0,4 Proizvodnja kmetijskih proizvodov skupaj 98,1 1,2 -4,3 13,6 -13,1 19,5 -1,6 -7,5 4,1 -1,4 -1,2 Kmetijske storitve 1,9 -11,7 -3,5 0,0 0,0 3,4 8,8 0,0 -14,0 4,8 -4,1 Kmetijska proizvodnja skupaj 100,0 1,0 -4,3 13,4 -12,9 19,2 -1,5 -7,3 3,7 -1,3 -1,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *struktura vrednosti proizvodnje v osnovnih cenah, ki vključujejo subvencije na proizvode. le zaradi neodvisnosti od zunanje trgovine, kar bi imelo veliko vlogo predvsem v času motene oskrbe, pač pa tudi krajših transportnih poti, ohranjanja okolja in zagotavljanja višje kakovosti sveže hrane na lokalnem trgu. Skupni obseg kmetijske proizvodnje v Sloveniji se je v letu 2009 znižal, trend zniževanja pa se kaže tudi v zadnjem petletnem obdobju. Ekonomski računi kmetijstva kažejo, da Slika 42: Rast obsega kmetijske proizvodnje v Sloveniji, 2000-2009 Skupaj -Rastlinska pridelava -Živinoreja se je obseg po 1,3-odstotnem znižanju v letu 2008 precej podobno znižal tudi v letu 2009 (-1,2 %), v primerjavi z obsegom v vremensko ugodnem letu 2004 pa je bil nižji že za 7,7 %. Medtem ko sta se v letu 2008 znižali rastlinska pridelava in tudi živinorejska prireja, v letu 2009 ni prišlo do znižanja v obeh sektorjih kmetijstva, saj se je pridelava zvišala za 3,5 %, prireja pa je padla kar za 6,2 %. S tem je rastlinska pridelava nekoliko presegla raven iz leta 2007, prireja v živinoreji pa je dosegla najnižjo raven v zadnjih nekaj letih. Delež rastlinske pridelave v skupni kmetijski proizvodnji se je s tako zvišal s 50,7 % na 52,0 %, delež živinoreje pa znižal s 47,6 % na 46,0 %. Znižal se je tudi obseg kmetijskih storitev, a je njihov delež razmeroma skromen. V rastlinstvu se je obseg pridelave znižal le v sektorju žit, v živinoreji pa je prišlo do precejšnjega padca v prašičereji in govedoreji. Nižji pridelek žit je bil posledica manj zasejanih zemljišč in hkrati nižjega povprečnega pridelka na enoto površine. Deževno vreme v času zorenja je slabo vplivalo na količino in na kakovost zrnja. Pozitiven znak pa je predvsem večji pridelek pridelovalcev zelenjadnic, čeprav ni bil posledica večjih površin, ampak le boljše letine. Slovenska samooskrba z njimi je namreč kljub vse večjemu povpraševanju in s tem tudi višjim cenam izrazito nizka in se celo poslabšuje (v letu 2008 je bila le 36-odstotna). V živinoreji se je nadaljevalo zniževanje prireje prašičjega mesa, lanski padec pa je bil izjemno velik (-20,2 %). Vzrok je v že dalj časa prisotni krizi v tej dejavnosti, saj so odkupne cene razmeroma nizke, proizvodni stroški pa so naraščali. Ob nižji domači prireji se je precej povečal uvoz 130 120 100 90 80 Ekonomsko ogledalo, oktober 2010 Izbrane teme in hkrati zmanjšal izvoz teh živali. Do zniževanja obsega je prišlo lani tudi v govedoreji, in sicer tako v prireji mesa kot tudi v prireji mleka. Prireja perutninskega mesa se je še naprej povečala, večja je bila tudi prireja drobnice. Tudi v povprečju EU se je obseg kmetijske proizvodnje lani in v zadnjem petletnem obdobju znižal, vendar manj kot v Sloveniji. Potem ko se je v letu prej kmetijska proizvodnja v povprečju EU-27 zvišala za 3,2 %, se je lani znižala za 0,6 %. Do znižanja je prišlo v obeh sektorjih kmetijstva, a je bilo v rastlinskem manjše (-0,3 %) kot v živinorejskem (-1,0 %). Letina je bila obilnejša predvsem pri oljnicah, sladkorju in sadju, v živinoreji pa se ni povečala pri nobeni vrsti živali. Pri govedoreji se je znižala manj kot v Sloveniji, v prašičereji, kjer je bil v Sloveniji padec precejšen, in v perutninarstvu, kjer je bila v Sloveniji rast, pa se je prireja ohranila na podobni ravni kot v letu 2008. Med posameznimi državami so v rasti kmetijske proizvodnje precejšnje razlike. V Sloveniji je bilo znižanje nekoliko večje kot v povprečju držav članic, vendar manjše kot v Avstriji in Italiji. Proizvodnja na Madžarskem, ki je bila v letu prej izjemno visoka (blizu 28-odstotna rast), se je lani znižala za desetino. Večje znižanje v Sloveniji kot v povprečju držav članic je bilo tudi v zadnjem petletnem obdobju, razlika pa znaša 5,9 o. t. (v EU-27 za 1,8 %, v Sloveniji za 7,7 %). Za Slovenijo je, podobno kot za ostale nove države članice, značilno večje nihanje v kmetijski proizvodnji, saj je njen velik del odvisen od zunanjih dejavnikov. V starejših državah članicah je proizvodnja precejstabilnejša, s tem pa tudi stabilnejši (in višji) dohodek na enoto vloženega dela. Slika 43: Rast obsega kmetijske proizvodnje v povprečju EU-27, Sloveniji in sosednjih državah članicah, 20042009 110 105 95 90 80 Vir: Eurostat, SURS, preračuni UMAR. 85 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Jesenska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,9 6,9 3,7 -8,1 0,9 2,5 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.305 35.384 35.792 37.227 39.033 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.450 17.331 17.575 18.240 19.087 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 20.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 87 88 89 91 86 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.682 33.834 36.289 34.704 35.256 36.552 38.223 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.607 35.914 34.448 35.220 36.525 38.183 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,0 10,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,1 6,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,3 3,8 0,9 -6,4 3,2 2,9 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 2,1 2,7 2,2 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 2,8 2,2 2,3 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 3,3 -17,7 7,0 5,9 7,0 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,9 0,6 -18,1 8,7 5,9 7,2 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,1 0,6 5,5 6,0 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,7 3,8 -19,7 5,6 4,5 5,9 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 16,2 3,1 -20,9 6,2 4,4 5,8 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 8,7 -12,3 2,8 5,6 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1646 -2489 -526 -330 -386 -427 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -0,9 -1,0 -1,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 41.6165- - delež v primerjavi z BDP, v % 71,3 77,5 100,5 104,5 113,1 Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,310 1,294 1,294 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,9 -0,8 -0,5 1,0 2,0 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 53,0 55,4 55,6 55,5 55,1 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,0 0,7 -0,8 1,4 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,3 20,4 19,7 19,5 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 10,1 12,8 8,5 -21,6 -3,5 4,0 4,3 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,8 23,9 23,0 23,3 23,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat (september 2010) ; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2010). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec avgusta 2010. Proizvodnja 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10' 11 12 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,4 8,4 3,3 -7,7 -18,2 -24,6 -18,4 -7,1 -0,2 11,3 -2,0 9,3 0,5 -11,7 -13,2 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 3,5 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 -19,2 14,4 -1,0 -14,7 18,8 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,7 8,7 3,7 -8,4 -20,0 -25,9 -19,5 -7,9 0,3 12,2 -1,2 9,8 0,8 -12,5 -15,4 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,6 8,2 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,4 -5,5 1,9 1,0 4,7 7,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 17,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 8,5 22,4 15,1 -2,3 -3,6 Stavbe 14,3 11,5 -22,6 7,3 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 10,7 24,2 12,0 -11,5 -6,9 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 24,3 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 7,1 21,3 17,0 5,4 -0,6 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 -9,2 23,5 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 -24,2 -2,9 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -13,0 13,1 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 5,1 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,6 15,5 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,6 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,7 9,6 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,3 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,4 23,9 20,9 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,8 3,6 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -3,4 1,0 1,8 0,6 -3,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 3,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 2,8 4,6 4,7 7,2 4,3 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 8,9 3,9 6,0 4,4 11,0 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -8,0 -1,3 0,1 -4,8 -10,6 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 -0,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 Nominalni prihodek v gostinstvu 9,7 6,7 -7,8 8,3 7,0 3,9 -3,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 6,2 7,6 8,5 4,1 -0,6 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 125,6 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 42,2 47,4 49,0 45,3 58,1 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 13 3 -23 10 7 -16 -31 -28 -18 -14 -12 -9 7 5 -5 -18 -24 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 11 -6 -24 2 -3 -27 -35 -27 -19 -13 -7 0 -3 -6 -20 -29 -33 v gradbeništvu 19 2 -50 9 3 -21 -43 -50 -54 -51 -57 -59 2 1 -7 -21 -35 v storitvenih dejavnostih 29 26 -13 35 29 6 -18 -22 -11 -2 0 -4 33 25 18 7 -6 v trgovini na drobno 27 22 -13 28 25 8 -17 -17 -9 -7 -6 11 26 23 26 1 -3 potrošnikov -11 -20 -30 -17 -16 -29 -39 -32 -23 -25 -25 -22 -19 -12 -18 -34 -35 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 -17,1 -21,5 -15,9 -29,8 -22,2 -21,6 -20,8 -17,5 -16,8 -19,6 -1,7 4,7 -8,7 -1,2 8,4 9,1 14,4 10,3 6,9 14,0 - - -6,9 -3,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,6 18,5 39,6 -18,9 -23,8 -17,3 -31,6 -23,6 -22,5 -22,1 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 -8,7 -0,5 9,2 10,3 15,2 11,2 7,6 15,0 -5,1 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,2 -3,6 1,1 - - -27,0 -22,7 -9,7 -20,5 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,4 -24,2 -19,8 -17,8 -15,5 -17,2 -17,4 -12,2 - - -32,7 -17,3 -12,7 -18,0 -23,6 -23,3 -23,3 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,3 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -15,0 - - -20,3 -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,8 -38,5 -30,8 -20,6 -20,2 -18,0 -20,9 -10,3 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -6,2 -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,7 4,2 3,3 4,4 7,5 2,6 5,2 2,3 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,4 -5,2 -0,5 -1,3 -0,7 3,8 2,2 1,4 2,4 -27,6 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,4 15,9 15,5 3,5 15,5 12,6 -16,9 -19,2 -13,2 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,0 -0,8 -3,3 4,7 10,7 2,9 7,7 - - 2,7 -5,7 -7,0 2,4 -11,9 -2,7 -3,4 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 0,0 - 7,7 -1,0 8,9 3,3 -2,8 2,9 8,9 6,8 2,1 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,0 - -0,7 -12,2 -19,3 1,7 -17,4 -6,7 -11,7 -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,0 - -1,4 -6,7 -3,7 -6,1 -9,3 -9,2 -7,8 -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 0,6 -1,5 1,1 -1,4 2,4 3,6 5,7 4,6 - - 32,9 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 - - -31 -29 -33 -34 -25 -24 -21 -19 -13 -13 -15 -13 -10 -11 -15 -12 -8 -6 -5 -7 -7 -8 -37 -33 -34 -32 -27 -22 -23 -20 -14 -15 -13 -12 -6 -8 -6 -2 -1 2 6 1 1 3 -39 -40 -49 -53 -46 -53 -49 -59 -55 -56 -47 -49 -56 -55 -61 -62 -57 -59 -60 -56 -51 -51 -14 -16 -24 -26 -21 -21 -14 -13 -7 1 -5 -1 6 3 -9 -6 -3 -2 -2 -4 -5 -8 -14 -16 -20 -16 -18 -18 -16 -6 -6 -7 -8 -6 -8 -6 -5 10 10 14 10 14 12 13 -43 -37 -37 -41 -30 -24 -26 -27 -17 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -21 -27 -28 -26 -26 Trg dela 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 8 9 10 11 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,5 944,5 940,9 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 940,5 944,6 950,7 950,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 854,0 879,3 858,2 879,4 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 879,8 885,3 888,1 886,9 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 39,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 39,2 39,2 38,9 38,9 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 331,2 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 332,5 333,9 333,7 331,5 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 224,0 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 222,2 222,2 221,3 219,8 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 87,1 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 90,2 91,6 92,2 91,5 V storitvah 491,6 509,1 513,4 508,3 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 508,1 512,2 515,5 516,5 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 51,0 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 51,0 51,2 51,1 51,1 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 111,0 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 109,4 111,4 112,0 112,5 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 790,3 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 790,9 796,1 798,5 797,0 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 718,0 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 718,2 722,6 724,6 723,4 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 72,2 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 72,7 73,5 74,0 73,5 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 89,2 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,2 88,9 89,2 89,6 89,9 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 61,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 60,7 59,3 62,6 63,4 Ženske 39,1 33,4 42,4 32,8 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 32,3 31,1 32,7 32,6 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 8,4 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 7,8 7,3 9,8 9,9 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 21,9 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 21,7 21,4 21,4 21,5 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 24,6 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 24,3 24,3 24,9 25,5 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 32,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 31,8 31,6 31,4 30,9 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 13,6 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 13,9 13,7 14,1 14,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 6,5 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 6,5 6,3 6,6 6,7 Moški 6,2 5,6 8,3 5,4 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 5,4 5,3 5,6 5,7 Ženske 9,6 8,1 10,2 7,9 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 7,8 7,5 7,9 7,9 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 4,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 1,7 -0,9 4,1 6,1 -0,5 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 1,8 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 0,5 0,9 4,6 1,2 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 10,7 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 3,4 4,5 5,2 5,5 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 9,7 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 3,1 4,5 4,0 3,2 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 6,3 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 1,6 2,3 2,5 2,7 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 10,0 13,2 -9,6 5,9 4,9 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 -1,0 2,2 1,1 1,2 -0,1 Upokojitve2 20,7 22,6 24,7 4,8 6,3 6,1 5,4 5,3 6,7 7,3 6,8 6,0 2,2 2,6 2,3 2,0 Drugi, ki so dobili delo, neto2 40,9 31,5 34,7 6,2 5,9 8,8 6,9 9,5 8,2 10,1 4,8 11,6 -0,2 6,6 4,6 2,7 PROSTA DELOVNA MESTA3 20,2 20,0 13,4 21,1 21,5 15,9 13,4 13,4 14,0 13,0 12,6 14,8 20,1 24,7 19,7 15,7 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 74,0 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 76,8 76,0 74,9 75,6 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 79,0 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 86,7 88,6 90,3 90,4 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 8,4 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 9,2 9,4 9,5 9,5 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 41,0 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 10,4 19,6 17,8 11,4 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2008 2009 2010 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 946,5 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 880,3 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 38,8 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 325,9 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 216,3 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 89,5 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 515,6 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 50,8 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 112,6 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 790,2 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 718,1 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 72,2 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 90,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 66,2 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 33,7 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 10,2 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 21,9 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 27,0 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 30,8 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 16,8 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 7,0 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 6,1 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 8,1 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 -3,8 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 2,8 -1,3 0,2 -3,2 -1,3 0,8 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 6,6 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 2,4 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 2,2 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 -2,4 -0,1 0,2 -1,7 -0,5 -1,2 -0,1 -1,0 -1,5 -0,2 -1,9 -1,3 -0,4 -0,7 -0,5 -0,4 -0,3 -0,6 -0,1 -0,6 0,1 1,8 2,3 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 2,2 2,1 1,7 1,7 2,1 1,4 1,2 1,7 4,0 3,7 3,1 2,7 1,7 2,1 4,4 5,1 5,7 -0,7 -2,2 3,6 3,4 6,2 2,6 2,8 -0,3 1,2 12,3 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 73,1 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 90,7 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,3 74,7 74,9 9,6 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,9 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 5 6 7 8 9 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 8,6 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 7,6 8,8 8,7 9,8 11,2 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 9,3 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 9,7 7,9 13,5 6,3 12,9 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 13,8 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 17,0 12,5 17,3 10,0 20,7 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 9,7 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,4 9,6 11,0 6,4 10,8 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 10,1 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 9,6 7,8 15,3 8,3 6,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 9,1 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 6,8 9,8 10,5 5,5 11,3 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 9,6 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 7,5 9,5 10,0 6,0 11,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 9,0 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 8,0 8,9 9,1 7,0 10,2 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 8,5 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 7,0 10,2 7,8 13,1 10,2 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 9,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 10,3 8,9 10,3 9,0 10,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 7,8 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 6,1 8,3 7,9 8,1 10,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 8,8 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 6,4 8,5 7,1 6,3 11,4 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 8,6 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 8,3 7,5 4,7 4,6 6,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 8,6 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 7,9 9,2 9,9 7,3 10,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 11,4 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 11,2 12,2 11,1 8,3 11,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 10,8 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 10,0 10,4 7,6 18,8 13,3 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 5,8 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 5,7 6,1 5,0 10,9 7,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 4,3 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 3,8 6,0 4,6 24,5 21,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 5,8 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 6,9 6,6 4,1 11,3 9,4 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 8,6 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 8,8 6,7 9,0 8,0 8,3 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,8 0,5 0,4 1,1 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 1,1 0,9 0,8 0,6 -0,1 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 4,2 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 3,9 3,9 3,5 2,6 1,6 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 1,0 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 0,9 0,0 -0,2 0,3 -0,6 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,562 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,556 1,555 1,577 1,498 1,437 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: 'Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2008 2009 2010 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9,2 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 11,3 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 39,0 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 6,7 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 25,2 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 14,0 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 7,3 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 8,0 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 7,1 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 7,5 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 7,8 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 1,2 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 4,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 9,3 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 8,4 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 12,9 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 8,0 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 21,3 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 10,7 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 9,0 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 -1,3 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 0,3 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -0,6 0,8 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,3 -2,9 -2,5 1,332 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 Cene 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 7 8 9 10 11 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 6,9 6,0 5,5 4,9 3,1 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 12,2 10,1 7,2 5,3 5,6 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 -0,2 0,5 1,8 2,1 2,1 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 0,8 1,7 3,7 6,1 4,6 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 13,6 10,4 10,5 9,0 4,8 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 5,9 6,4 7,3 7,0 6,7 Zdravje 1,1 2,9 4,0 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 4,5 5,0 5,1 5,2 5,4 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 4,9 3,7 3,7 2,6 -3,6 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 0,7 0,5 -0,9 -0,9 0,0 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 5,6 4,9 4,0 2,8 3,2 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 4,6 4,6 5,0 6,0 6,1 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 10,7 10,4 10,0 9,7 8,8 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 4,0 3,7 3,6 3,4 3,2 HICP 3,8 5,5 0,9 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 6,9 6,0 5,6 4,8 2,9 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 5,1 4,7 4,5 4,1 3,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 4,9 5,5 4,8 4,2 3,3 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 6,3 6,7 5,7 5,0 4,0 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 3,6 4,3 4,0 3,3 2,7 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,1 4,8 3,8 3,1 1,4 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 2,5 3,3 4,3 3,9 5,1 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 3,5 3,3 4,7 3,7 1,6 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 24,8 20,0 18,4 14,1 -4,3 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 25,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 Komunala -2,3 0,6 3,6 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 - - - 1,3 -5,7 0,7 0,7 0,8 Promet 0,6 -0,4 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 1,1 1,6 2,4 2,4 2,4 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 16,3 12,2 12,4 9,7 -2,2 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. "sest energije ie od 1.7. 2007 liberalizirat MAR. Opomba: • V sk ava skupin se spremin n. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji ' dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev oi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. 2008 2009 2010 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 2,1 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 3,8 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 2,0 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 4,8 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 2,4 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 6,5 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 6,7 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 -5,4 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -4,3 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 3,6 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 6,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 7,7 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 3,4 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 1,8 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 3,9 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 2,2 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 1,0 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 0,1 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 2,7 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 -1,0 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 -12,7 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 -18,9 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 1,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 - - - - - - - - - -1,3 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 2,4 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 -7,8 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 8 1 9 1 10 1 11 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.489 -526 -544 -698 -757 -304 64 -235 -51 -121 -37 -198 -132 -255 -156 Blago1 -1.666 -2.650 -699 -668 -751 -743 -156 -29 -228 -286 -127 -174 -298 -190 -266 -180 Izvoz 19.798 20.048 16.167 5.349 5.038 4.577 3.934 4.064 3.950 4.219 4.213 4.712 1.339 1.891 1.841 1.532 Uvoz 21.464 22.698 16.866 6.017 5.789 5.320 4.090 4.093 4.178 4.505 4.340 4.886 1.637 2.080 2.107 1.711 Storitve 1.047 1.493 1.114 460 413 304 239 311 296 269 217 313 142 174 141 110 Izvoz 4.145 5.043 4.301 1.299 1.475 1.219 918 1.049 1.272 1.061 911 1.095 486 476 447 378 Uvoz 3.098 3.549 3.187 839 1.062 915 679 738 977 793 695 783 344 302 306 268 Dohodki -789 -1.030 -782 -277 -357 -231 -230 -200 -241 -112 -157 -134 -55 -97 -90 -74 Prejemki 1.169 1.261 665 315 335 342 131 176 138 220 206 239 116 110 109 107 Izdatki 1.957 2.292 1.447 592 691 573 361 376 378 332 363 373 171 207 199 181 Tekoči transferi -239 -302 -159 -59 -4 -87 -158 -18 -62 79 -54 -42 13 -20 -40 -12 Prejemki 941 870 957 215 254 238 141 266 176 374 258 215 115 66 61 87 Izdatki 1.180 1.172 1.116 274 257 325 299 283 238 296 312 257 102 86 101 99 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.545 220 763 631 703 -25 -57 129 173 101 286 210 6 -117 291 Kapitalski račun -52 -25 -9 7 -4 -26 -4 41 -4 -42 45 2 1 1 5 41 Finančni račun 1.972 2.571 230 756 635 729 -20 -98 133 214 56 284 209 5 -122 251 Neposredne naložbe -210 381 -539 -123 82 299 3 -415 -46 -81 -39 77 56 -90 -29 93 Domače v tujini -1.317 -949 -121 -439 -248 -132 104 -260 35 1 -121 32 -35 -98 -82 -10 Tuje v Sloveniji 1.106 1.329 -419 317 330 431 -100 -155 -81 -82 82 45 91 8 53 103 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 572 4.625 -1.155 166 1.258 874 1.151 2.293 307 1.102 500 -207 239 387 658 Finančni derivativi -15 46 -2 4 5 6 -23 12 12 -2 -22 -35 2 2 2 2 Ostale naložbe 4.313 1.551 -4.021 1.949 380 -855 -988 -891 -2.112 -29 -1.047 -207 254 -116 -515 -486 Terjatve -4.741 -427 -273 -185 434 300 746 -161 -1.053 194 277 -591 -63 366 -434 18 Komercialni krediti -400 -142 417 -170 -9 554 62 166 -37 227 -229 -212 146 -171 -43 131 Posojila -1.895 -325 -29 -442 158 -91 40 -91 -23 45 -359 503 -377 280 -286 73 Gotovina, vloge -2.454 35 -587 387 304 -155 638 -239 -1.004 18 867 -876 170 279 -115 -191 Ostale terjatve 7 4 -75 40 -19 -8 7 2 12 -96 -2 -6 -2 -22 9 5 Obveznosti 9.054 1.978 -3.747 2.134 -54 -1.156 -1.735 -730 -1.059 -223 -1.323 385 317 -482 -80 -504 Komercialni krediti 499 -73 -459 309 -25 -536 -301 -105 25 -78 98 269 -117 59 -66 -182 Posojila 3.841 1.869 -2.941 1.472 242 -489 -571 -1.331 -73 -966 -415 -194 228 -98 37 -483 Vloge 4.727 190 -318 346 -272 -137 -858 700 -983 822 -1.079 368 206 -438 -51 159 Ostale obveznosti -13 -7 -29 7 2 6 -5 6 -28 -2 72 -59 0 -5 0 3 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 80 1 21 114 46 -13 20 62 -50 104 -30 33 -17 Statistična napaka -273 -56 305 -219 67 54 329 -7 106 -122 19 -249 -11 127 372 -135 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 1.783 576 598 544 442 461 407 473 404 456 152 243 201 185 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 8.090 2.893 2.730 2.385 1.977 1.996 2.025 2.093 2.237 2.541 756 998 981 816 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 6.144 1.817 1.648 1.590 1.474 1.568 1.482 1.620 1.539 1.681 411 629 638 511 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 2.288 928 862 878 583 551 521 633 449 605 226 342 289 279 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 9.823 3.668 3.543 3.107 2.381 2.335 2.458 2.649 2.682 3.027 1.029 1.222 1.309 1.017 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 5.004 1.520 1.475 1.416 1.195 1.262 1.255 1.292 1.264 1.315 404 551 544 441 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2008 2009 2010 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8 -346 -75 -137 -92 4 18 42 -84 -136 -15 -55 87 -83 -27 -131 38 -47 -84 94 44 5 -297 -48 -37 -71 -67 -7 45 -50 -161 -17 -50 -79 -158 -17 -87 -23 -71 -121 17 -14 -84 1.204 1.214 1.293 1.427 1.304 1.333 1.427 1.401 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.231 1.330 1.651 1.474 1.567 1.671 1.604 1.301 1.501 1.262 1.330 1.498 1.371 1.340 1.382 1.451 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.248 1.417 1.674 1.545 1.688 1.653 1.618 1.386 53 92 60 87 103 112 96 59 125 111 114 85 70 74 63 80 90 107 116 84 135 394 307 278 334 344 348 357 436 447 389 367 322 373 293 281 337 348 359 389 470 479 341 215 218 246 241 236 261 376 322 278 253 237 303 219 218 257 257 252 273 386 345 -67 -71 -82 -76 -56 -77 -67 -96 -66 -79 -63 17 -65 -56 -55 -45 -49 -45 -40 -52 -53 126 48 42 41 51 55 69 51 43 44 45 107 69 66 64 77 74 82 83 73 72 193 119 124 118 107 132 137 146 109 123 108 90 134 122 119 122 123 127 123 125 125 -35 -48 -78 -32 24 -11 -31 2 -35 -30 -55 64 70 -28 -52 26 -17 -25 0 26 8 90 35 45 61 116 80 69 80 53 43 60 148 166 63 83 112 54 82 79 115 87 125 83 124 93 92 90 101 77 87 73 116 83 96 91 135 86 72 107 78 90 79 529 188 -96 -117 15 98 -170 104 -66 92 95 -7 85 60 81 -40 146 17 123 17 11 -72 -7 -2 5 -2 -1 45 -3 -2 1 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 3 -8 -4 601 196 -95 -121 18 99 -215 106 -64 91 94 -32 153 67 84 -95 145 20 119 24 15 235 148 -14 -132 -100 -255 -61 -40 27 -34 -17 -89 25 29 -46 -22 1 31 45 56 70 -40 129 -7 -18 -74 -189 3 26 24 -15 -25 36 -10 -8 -77 -36 -23 24 30 6 15 275 20 -6 -114 -26 -66 -64 -65 3 -18 8 -126 36 37 31 15 23 6 15 50 55 213 410 559 -95 1.005 263 -118 864 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -449 194 606 -203 97 86 -35 2 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -1 -11 -23 -1 0 145 -349 -713 74 -888 20 -24 -663 90 -1.539 115 114 -258 -1.368 573 -252 -493 263 23 -114 -16 717 73 603 70 -152 -730 721 -656 719 -1.116 219 -349 323 157 69 51 -4 -641 53 618 -234 466 149 -26 -62 70 141 -45 -6 85 -117 -68 -31 326 -4 -41 -184 -35 -91 -86 -4 185 122 -185 206 19 48 -62 -77 -58 72 -37 -8 48 5 -54 29 -333 430 17 56 103 -38 151 98 413 127 -269 -808 838 -592 556 -968 292 -367 93 222 75 570 -406 -554 83 521 -449 -22 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -14 0 -3 68 -572 -422 -1.316 4 -736 751 -745 -7 -629 -423 -104 462 -581 -1.525 504 -303 -489 904 -30 -732 218 -288 -299 -33 30 -48 -32 -25 20 -110 116 88 80 -246 -85 68 115 56 129 84 -37 -171 -43 -125 18 -464 -328 349 -1.353 12 -30 -55 -159 32 -839 -40 -18 -356 -276 328 -245 -35 -33 -244 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 118 -631 415 3 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 4 -6 6 72 -63 -8 12 -28 7 5 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 -184 -113 234 209 -19 -115 128 -20 202 -77 -40 -79 -3 -33 50 3 -100 67 -217 -60 -16 158 128 152 162 171 141 149 147 110 150 167 154 151 117 120 167 143 156 158 157 n.p. 589 644 637 695 646 652 698 722 552 751 782 730 581 658 725 854 805 855 882 875 n.p. 441 429 491 555 478 524 567 517 392 572 540 578 502 447 475 617 517 546 619 559 n.p. 310 172 161 249 190 187 175 170 154 197 218 208 207 121 148 180 211 215 179 177 n.p. 782 758 803 820 762 759 814 861 711 886 913 937 799 794 879 1009 948 1058 1020 1020 n.p. 431 353 389 453 437 416 408 434 381 441 447 433 413 357 390 516 417 448 449 441 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2007 2008 2009 2008 2009 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 66 65 66 66 67 69 69 68 69 87 103 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3.497 2.162 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 129 133 136 143 178 184 181 212 223 229 233 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8.413 7.318 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21.704 19.616 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2.680 2.568 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5.302 2.375 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.731 28.871 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 2.259 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.345 3.038 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.965 20.613 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 Čez noč 6.887 6.605 7.200 6.841 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.779 9.292 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.688 3.046 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.434 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 527 488 491 502 493 537 551 490 504 502 491 Čez noč 218 215 238 225 218 220 228 218 244 247 215 242 230 233 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 224 196 192 190 196 213 227 198 181 195 177 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 42 42 43 42 43 44 42 41 42 43 42 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 36 32 36 42 36 36 35 36 39 34 39 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,46 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 4,20 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,53 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 5,47 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,00 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,86 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 4,90 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,78 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,89 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 121 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 3.288 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.125 3.130 3.326 3.422 243 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 7.910 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.917 9.062 9.106 21.509 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.020 21.816 21.862 2.869 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.537 2.516 2.502 2.503 3.829 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.115 5.459 5.315 5.396 32.790 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 36.524 35.990 35.899 35.750 2.172 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.392 1.355 1.367 1.694 4.686 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.174 5.112 5.175 5.263 25.649 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27948 27.077 27.357 26.817 6.610 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7834 7.868 8.027 8.029 12.951 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 8.029 8400 8.593 8.634 8.096 4.876 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 11.005 11539 10.460 10.529 10.532 1.212 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 1.319 175 156 167 160 489 495 492 480 462 462 457 454 433 426 439 436 450 495 708 465 495 465 231 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 512 283 310 280 180 166 170 166 150 144 141 122 123 117 120 110 103 104 130 122 121 125 42 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 54 54 57 64 58 61 57 36 37 34 36 34 31 32 28 27 21 26 22 23 35 2 2 3 3 0,28 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,19 0,19 - - 2,44 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,74 1,87 - - 6,75 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 - - 6,05 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 6,19 5,40 - 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,42 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,61 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 0,40 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16- - 0,54 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23- - Javne finance 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 7 1 8 1 9 1 10 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.408,0 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,2 3.476,9 1.342,2 1.226,0 1.289,3 1.310,0 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.639,5 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,8 3.367,7 1.306,1 1.164,7 1.263,0 1.295,2 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,4 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 1.253,4 1.066,2 1.152,4 1.234,1 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 297,9 256,5 252,1 261,1 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 425,8 414,8 432,3 435,0 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 21,3 20,4 21,8 22,1 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 23,0 26,5 20,0 16,3 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,2 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 475,3 336,2 416,3 490,6 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 9,8 11,5 9,7 10,2 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,3 0,2 0,2 -1,2 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 684,1 179,0 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 174,4 178,5 52,7 98,5 110,6 61,1 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 106,5 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,8 12,9 6,8 9,0 6,1 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 1,6 0,3 1,2 0,6 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 0,1 0,5 0,0 0,4 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 139,2 86,9 21,5 53,7 16,1 7,7 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.368,2 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.035,2 4.121,8 1.139,6 1.179,6 1.309,7 1.259,5 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,6 1.756,5 507,2 486,1 520,4 535,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 906,8 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,6 1.012,9 292,5 292,5 307,6 292,9 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 589,3 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 557,0 623,7 204,0 185,7 196,5 207,5 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 4,9 2,2 5,7 22,7 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 5,9 5,7 10,6 12,0 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 513,9 535,3 518,1 528,4 Subvencije 423,4 476,5 597,9 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 16,6 19,4 21,7 27,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 442,0 464,4 438,4 448,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 54,0 48,4 50,7 51,4 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 1,3 3,0 7,3 0,5 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 215,9 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,4 77,7 98,2 174,1 94,5 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 47,2 90,0 21,8 38,0 70,9 53,0 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 18,9 21,9 26,2 48,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2008 2009 2010 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1.305,0 1.491,6 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,4 1.184,7 1.423,5 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.048,1 1.116,0 993,6 1.063,0 1.113,2 1.191,5 1.126,5 1.292,7 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 261,4 312,2 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 434,9 494,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 22,7 28,1 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 26,6 12,3 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 371,0 434,9 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 9,7 9,9 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 0,2 0,4 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 58,1 130,9 43,8 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 54,0 62,2 58,2 62,2 56,2 60,1 6,2 21,2 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,8 7,3 5,3 5,2 1,0 1,6 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 49,5 1,4 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,1 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 63,6 43,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,3 45,0 67,9 11,1 26,3 49,5 1.452,7 1.919,2 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,1 1.372,2 1.355,9 1.322,8 1.464,3 1.334,7 562,4 788,7 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,1 631,7 643,8 614,0 594,2 548,2 306,4 360,5 305,3 333,1 326,6 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,7 315,2 324,7 314,0 377,3 321,6 241,4 380,1 172,0 179,1 196,0 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,3 206,9 193,4 211,5 218,7 2,0 6,8 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 12,5 41,3 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 680,2 619,6 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,3 612,0 753,2 629,9 18,5 69,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 600,7 472,5 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 50,3 73,5 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 10,7 4,5 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 96,1 349,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,5 67,2 86,7 81,1 100,9 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 18,8 14,1 14,3 18,6 19,5 51,9 32,9 60,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 - - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP - Bruto domači proizvod, BMASK - Bundesministerium fur Arbeit, Soziales und Konsumentenschutz, BS - Banka Slovenije, DUNZ - Direktorat za upravno notranje zadeve, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, ELES - Elektro Slovenija, ESI - Economic Sentiment Indicator, HICP -Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, PMI - Purchasing Managers Indice, RS - Republika Slovenija, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK - Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZEW - Centre for European Economic Research, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, WIIW - Wiener Institut fur Internationale Wirschaftsvergleiche Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo oktober 2010, št. 10, let. XVI