MESEČNA MLADINSKA PK1L0GA »SLOVENSKEGA VESTNIKA" DUNAJ, V NEDELJO 28. MARCA 1018. — LETNIK 111. — ŠTEV. J (21) =t MLADINA - NA DELO! Strnjenost mladine • poroštvo naše zmage Pričakovali smo, da bo minula vojna krona našega dolgega trpljenja, da bo to naš veliki petek, za katerim bo prišla Velika noč, našo Vstajenje. Zato smo se iz globokega prepričanja in trdne vere v pravico in resnico pridružili svobodoljubnim narodom in po svojih močeh prispevali velik delež za zmago nad fašizmom. Sli smo v oborožen upor, ker smo se zavedali zla fašizma, ker smo končno hoteli doseči nacionalno in socialno osvoboditev, kor smo hoteli ohraniti življenje svojoga naroda. Zato je naše razočaranje dvakrat večje, ker vidimo, da niso uničene sile, ki teptajo pravico in resnico, širijo zlo in bedo in odvzemajo narodom in deželam njihovo svobodo. Velika osvobodilna voj-, na ni prinesla vsem svobodoljubnim narodom zaželeno svobode. Ne samo mi na Slovenskem Koroškem, povsod, v Grčiji, Španiji, na Kitajskem, v Indoneziji i. dr., mora ljudstvo nadaljevati borbo za svobodo, ki so mu jo znova, odvzeli fašisti in imperialisti. Zopet so na delu sile, ki bi hotele za* treti vsako svobodno, napredno misel, uničiti vse s težkimi žrtvami priborjene pridobitve narodno osvobodilne vojne, znova zasužnjiti tudi tiste, ki so se v ve-, liki vojni rešili fašističnih in imperialističnih okovov in svojo usodo vzeli v lastne, roke. Ne izbirajo metod, poslužujejo se vseh sredstev, skušajo razbijati enotnost protifašističnih sil, da bi za Vsako ceno dosegli svojo namene. Trn v očeh jim je napredna, demokratična mladina. Dobro vedo, da je mladina tista, v katere rokah leži bodočnost naroda. Zavedajo se tudi, da je enotnost vse napredne in demokratične mladine grobokop njihovih temnih namenov, da je enotnost mladine ena največjih zaprek, ki se jim postavlja po robu, ki jim pri-, pravlja zaslužen konec. i Kakšen jc položaj pri nas na Koro-s Škem? Ni se še dobro polegel odmev topov in borb, ko se je že 1945. leta, takoj po porazu fašizma, začela besna sovražna gonja proti vsemu, kar je antifašistično in napredno. To niso bili osameli pojavi. Njim so se pridružile koroške oblasti s svojo preizkušeno politiko ponemčevanja in zatiranja koroških Slovencev. Za tem so slddile prepovedi organizacij, ki so se rodile in prekalile v borbi proti fašizmu. Stopnjevano zatiranje in izrazito nedemokratično ravnanje pristojnih oblasti je iz dneva v dan skrunilo in teptalo pravico in žalilo slovensko ljudstvo na Koroškem. To je bil stvarni izraz ..naklonjenosti" oblasti do koroških Slovencev. Ugotoviti pa moramo, da so se temu pridružile tudi zasedbene oblasti. Druga drugi so si sledile aretacijo in obsodbe slovenskih mladincev, hišno preiskavo pri znanih slovenskih antifašistih so bilo na dnevnem redu, in še z drugim podobnim ravnanjem so zasedbene oblasti podpirale gonjo, naperjeno proti slovenskemu ljudstvu, ki je že v borbi proti fašizmu prestalo težke preizkušnje. Kaj so hoteli doseči z nasiljem, aretacijami, obsodbami in drugimi oblikami preganjanja? No samo odvzeti nam pridobitve narodno osvobodilne vojne, ne samo znova nas prisiliti na kolena pred tujcem. Hoteli so uničiti v borbi skovano in prekaljeno skupnost slovenskega ljudstva na Koroškem in, kar je važno pred-' vsem za nas mlade, hoteli so razdreti tudi enotnost mladine, ki se je v narodno osvobodilni vojni združila v jekleno ter nepremagljivo celoto. Uvideli so, da se z mladino, ki ima borbeno preteklost, ki nima strahu pred še tako težkimi žrtvami, no da igrati. Mladina, ki je že v borbi proti fašizmu s težkimi žrtvami dokazala svojo ljubezen do demokracije in do svobode, si ne bo pustila kratiti pravic, Ob koncu preteklega meseca smo se zbrali na Pokrajinskem plenumu ‘Zvezo mladine za Slovensko Koroško. Prišli smo mladinci in mladinko iz vseh krajev Slov. Koroške, da bi na plenumu pregledali naše dosedanjo uspehe in si zadali naloge ter sprejeli obveze za novo leto napornega dela in vztrajne borbe za pravice slovenskega naroda na Koroškem. Iz poročila, ki ga je na plenumu podala sekretarka Pokrajinskega odbora, tov. Anica Sporn — Vida, so razvidni vsi doseženi rezultati našega dela v zadnjem letu, Na te uspehe smo lahko ponosni, Mnogokrat smo delali pod težkimi pogoji, na vseh straneh so naše delo ovirali nasprotniki naprednega antifašističnega duha. To nam dokazujejo številne aretacije mladincev in mladink, ki so jih avstrijske in zasedbene oblasti aretirale samo zaradi tega, ker so se odločno borili in zahtevali najosnovnejšo pravico za svoj narod. Nasilje, krivične obsodbe vojaških sodišč in druge oblike zatiranja pa nas niso mogli ovirati in z,adržati. Smelo smo korakali na čelu borbe za osvoboditev koroških Slovencev. Kakor smo so v na- za katere se je in se bo tako dolgo bo-, rila, dokler jih ne bo dosegla. Fašističnim napadom in novemu nasilju nismo izpostavljeni samo koroški Slovenci in koroški mladinci. Danes, ko sile imperialističnega tabora vidno naraščajo in se krepijo, jo gonja imperialistov ter fašistov naperjena proti vsem, ki se borijo za svobodo, kruh in resnično demokracijo. Tudi del avstrijske mladine, ki jo v vrstah enotno demokratične mladine, se bori za boljšo bodočnost svoje domovine. Zato je tudi on cilj reakcionarnih napadov, zato hočejo tudi napredni avstrijski mladini odvzeti njene pravice, jo ukrotiti, da bi jo kasneje lahko postopoma popolnoma uničili. Zaradi tega je za nas slovensko antifašistično mladino nujno potrebno, da se čimbolj povežemo z avstrijsko antifašistično mladino, da z njo tesno sodelujemo, da so skupno borimo za napredek, svobodo in demokracijo. S tem bomo izpolnjevali glavna načela Svetovne federacije demokratične mladine in dokazali, da se zavedamo velikih skupnih nalog, ki so postavljene pred demokratično mladino vsega sveta, rodno osvobodilni borbi z orožjem v roki skupno z vsemi jugoslovanskimi, slovanskimi iu vsemi naprednimi svobodoljubnimi narodi borili proti najsilnejšemu sovražniku človeštva — fašizmu, tako sc tudi zdaj borimo z orožjem znanja in resnice proti ostankom fašizma. Mi v tej borbi nismo bili in tudi ne bomo sami. V zadnjem letu si je Zveza mladine za Slov. Koroško z borbo pridobila priznanje vse demokratične mladine sveta, sprejeta je bila v Svetovno federacijo demokratične mladine. y zadnjem letu smo dosegli zelo velike St. lija 'J uspehe, 'delali pa smo tudi napake. Zato naj bo v novem letu naša prva naloga, popraviti vse narejene napake »n preiti na še temeljitejše izpolnjevanje obvez, ki smo jih sprejeli na plenumu. Naloge, ki smo si jih zastavili, so velike, a še večji bodo uspehi, ko jih bomo izpolnili in tudi prekoračili. Kot ena največjih akcij, ki jih bomo v tem letu izvedli, jo gradnja prosvetnih domov v Zitari vasi in Ško-fičah. Kakšnega pomena bodo ti domovi za našo ljudsko prosveto, vsi dobro vemo. Zato bomo zastavili vse naše mlado moči, da bodo čimprej izgrajeni. Lansko Kakor smo z vsemi naprednimi in antifašističnimi silami vodili borbo z orožjem v rokah, tako bomo tudi v bodoče, združeni v nepremagljivo skupnost napredne demokratične mladine, zahtevali in se borili za našo pravdo, ki nam je nihče no sme odrekati. Danes, ko imperialisti in vojni hujskači netijo k novi vojni, da bi oddržali svoje položaje, si podaljšali življenje in pridobili nove profite, so bomo mi v okviru SFDM borili za bratstvo in solidarnost narodov in s tem podpirali vse resnično demokratične sile, ki se borijo za pravičen in trajen mir v svetu. Čo bomo v polni meri razvili sodelovanje z vsemi antifašističnimi organizacijami in pravilno širili idejo Svetovne federacije demokratične mladine, potem v naši borbi za nacionalne in socialne pravice — to je priključitev Slov. Koroške k Titovi Jugoslaviji — ne bomo sami, ampak bomo imeli vedno več prijateljev. Ne bomo odstopili od naše osnovne naloge — doseči priključitev k FLRJ. S svojo borbo in s pomočjo vsegh naprednega sveta bomo to tudi dosegli. Bliža se naša Velika noč! leto smo skupno z mladino vseli demokratičnih držav pomagali graditi progo jugoslovanske mladine Šamac—Sarajevo, kjer smo s požrtvovalnim in udarniškim delom imeli sijajne uspehe. Letos bomo gradili na domačih tleli prosvetne domove in s tem naši prosveti, ki jo last 'vsega naroda, omogočili še širši razmah. S tem, da bomo zgradili prosvetne domo-. ve, ne bomo več odvisni od drugih dvo-ran, imeli bomo svoje lastne prostore, ki bodo ponos nam in vsemu slovenskemu narodu na Koroškem. 2e lansko leto so si mnogi Izmed na3 s požrtvovalnim delom na mladinski pr >-gi priborili častni naslov udarnik. Šo z večjim poletom bomo letos delali pri gradnji lastnih prosvetnih domov na do-: niačih tleh. Z gradnjo domov bomo vse-t mu svetu dokazali našo veliko ljubezen do slovensko kulture in prosveto in prav ob 401etnici obstoja Slovenske prosvetne zveze na Koroškem p»darili naši kulturni organizaciji lastne novo zgrajene pro-. store. S posebnim ponosom bomo v teh, z mladinskim prostovoljnim delom zgrajenih prostorih prirejali naše kulturne prireditve. Preden pa začnemo z gradnjo, je po-i trebnih še mnogo predpriprav. Da bodo mladinske brigade, ki jih hočemo za gradnjo domov po vseh okrajih Slovenske Koroške sestaviti, imele tudi skupna prenočišča in prostore, je najprej potreb-i na zbiralna akcija gradbenega materiala.; To pa naj ne bo samo delo mladine okrajev Celovec in Velikovec, temveč akcija vso slovenske koroško mladine. Takoj bomo pričeli zbirati deske in smreke po vseh slovenskih krajih, da se bodo barake za prenočišča lahko postavile. Pričeli bomo z zbiranjem mladincev in mladink za brigado. Na krajevnih in občinskih sestankih bomo šo enkrat poudarili važnost gradnje domov in prepričan sem, da se bo mladina v največjem številu udele-. žila prostovoljnega dela na gradbiščih. Potrebno bo preskrbeti prehrano za bri-. gade. Šli bomo do naših kmetov, ki bo-< do gotovo radi pomagali in s svoje strai ni prispevali k izgradnji domov. V okrajih, kjer bomo gradili domove, moramo takoj poiskati kamnolome iu mesta, kjer bomo dobili potreben pesek. Zbirali bos mo tudi les za gradnjo in vse druge po-i trebščine. Z gradnjo bomo takoj pričeli, ko bodo predpriprave končane. Zavedajmo se, kako velike in častno naloge nas čakajo. Mladinci in mladinke, ki se bodo pri gradnji domov posebno izkazali, pojdejo na fizkulturni zlet v Ljubljano, kjer bodo zas stopali mladino Slovenske Koroške. Pos leg gradnje prosvetnih domov pa nas čas kajo tudi še drugo naloge. Na plenumu smo se obvezali, da bomo po vsej Slov. Koroški postavili fizkulturna društva, ki bodo nudila možnost za še boljšo izved-. bo mladinske fizkulture. Ena glavnih nalog jo in bo skrb za naše najmlajše — pionirje. Njim moramo nuditi čim večjo pomoč. Pomagati jim moramo pri učenju maternega jezika, ki se ga v šoli ne morejo naučiti. Učimo in pripravljajmo jih na kulturne prireditve, s katerimi bodo nastopili na pionirski dan. Skrbeti moramo tudi za postavitev okrajnih, občinskih in krajevnih pionirskih skupin, ki bodo našim malim nudilo vse možnosti za čim boljšo izobrazbo v narodnem' jeziku in duhu. Na svojih ses Stankih morajo najti lepe in poučne slovenske knjige, imeti morajo možnost za izvajanje pionirske fizkulture iu najti morajo razvedrila in zabave. Samo veseli in zdravi pionirji bodo postali odločni in zavedni sinovi svojega naroda, zato se mo-(Nadaljevanje na 2. strani pod črto.) Pevci iz Bili smo na proslavi 30 letnice RA Dne 2. t. m. smo se z moškim pevskim zborom odpeljali na proslavo 30. obletnice Rdeče armado na Dunaju. Veliko veselje in navdušenje je vladalo med nami, s partizanskimi in narodnimi pesmimi smo si krajšali ure vožnje. V Mtlrzzu-schlagu smo za nekaj časa obstali, ker je voznik popravljal avtobus. Tudi mi smo izstopili in si razgibali od dolge vožnje otrple noge. Fantje so zapeli nekaj naših pesmi, ki so jih ljudje z zanimanjem poslušali. Spraševali so nas, od kod smo in kam gremo*. Po kratkem počitku smo nadaljevali pot. Kljub temu, da je šofer vozil precej hitro, se nam je zdelo, da se le počasi bližamo Dunaju in vpraševali smo se, ali pridemo še pravočasno na proslavo. Zaradi goste megle smo za dve uri zakasnili. Proslava jo bila v „Hofburgu", Z začudenjem smo si ogledovali lepote preddvorane, ki je bila na eni strani okrašena z velikim Stalinovim kipom. Vse steno naokrog so krasile lepe slike iz razvoja, življenja in zmagovitih borb Rdeče armade. Ob prihodu so nas pozdra-' vili zastopniki zveznega vodstva Svobodne avstrijske mladine. To širokih, s prc-. progami obloženih stopnicah so nas peljali v Veliko dvorano, kjer je bila proslava. Dvorana je bila polna mladih ljudi. Prijavili so nas pri zastopniku Rdeče armade, s katerim smo se pogovorili o na-; stopu. Prišli smo na oder, kjer je v imenu mladine Slovenske Koroške tov. Anica Sporn •—• Vida pozdravila vso navzoče. Med drugim je dejala: V imenu mladine Slov. Koroško vam prinašam prisrčni in borbeno pozdrave. Velika čast nam je, da danes skupno z borci Sovjetsko armade in člani FOeJ proslavljamo 30. obletnico herojske Rdeče armade, osvoboditeljice vseh svobodoljubnih narodov, ki jo za njih osvoboditev žrtvovala v borbi proti Hitlerjevemu fašizmu nešteto svojih najboljših sinov in hčera. i Proslava 30 let obstoja nepremagljive Rdeče armade jo praznik narodov Sovjetske zveze, kakor tudi praznik vsega na-. prednega človeštva. Rdeča armada jo najsilnejši garant svobode in neodvisnosti vseh malih in zatiranih narodov. Tudi mladina Slov. Koroške, ki se žo stoletja bori za svoje nacionalne in socialne pravice in kljub temu še danes ni svobodna, vidi v Rdeči armadi največjo-ga zaščitnika. Mladina Slov. Koroške, ki se je edina na ozemlju tretjega rajha borila proti Hitlerjevim hordam z orožjem v roki, mora borbo za svoje najosnovnejše pravice še danes nadaljevati in je izpostavljena stalnemu preganjanju, napadom, provokacijam in zatiranju. Kakor se je mladina Slovenske Koroške znala boriti proti nacizmu, tako se bo, združena z vsemi naprednimi in svobodoljubnimi narodi sveta, borila tudi v bodoče proti na novo nastajajočemu fašizmu, reakciji in imperializmu, za svojo nacionalno in socialno osvoboditev. Naj živi herojska Rdeča armada in njen veliki ustanovitelj in učitelj tovariš Stalin! Po govoru je nastopil naš moški pev- V nedeljo, dne 7. februarja t. I., je bila v Globasnici plesna zabava, ki jo je priredila požarna hramba. Na to prireditev sp šli tudi naši fantje, med njimi tovariši Sadjak Stefan in Ludvik, Pikalo Karel, Hrast Fridi, Smerčnik Matevž in Groiner Pavle j. Komaj so prišli naši mladinci v dvorano, so navzoči Wurfkomandovci in nacistični nestrpneži že zgrabili tovariša Greinerja in ga hoteli vreči ;z dvorane. JMčeli so zmerjati in izzivati. Tovariš Sadjak je skušal braniti Greinerja, nakar ga jo eden od Wurfkomandovcev s „Schlagringom" — običajnim orožjem Wurfkomand — udaril po glavi. Tudi drugi tovariši so hoteli pomagati Grei-nerju, a so jih napadalci, ki so bili v pro- ski zbor s svojim programom in zapel narodne in partizanske pesmi, katere je vsa zbrana mladina sprejela z velikim odo-, bravanjem. Nato smo šli v dvorano, kjer so bili za nas pripravljeni prostori. Na-i stopili so Komsomolci z godbo in lepim petjem, katero smo vsi z velikim navdušenjem poslušali. Narodni plesi, ki so jih Komsomolci predvajali v svojih lepih narodnih nošah, so dosegli višek odobravanja. Ponovno so morali nastopiti, takšno navdušenje je vladalo med mladino. Program proslave 30. obletnice obstoja Rdeče armade je zaključila sovjetska himna s spremljanjem godbe komsomolcev. Po kulturni prireditvi smo se znašli v posebni plesni dvorani, kjer smo se z drugimi vred veselili. Krasno opremljeno in razsvetljeno dvorano so številni obrazi komsomolcev in drugih naprednih mladincev napravili še lepšo. Med temi neštetimi mladinci in mladinkami pa smo se nahajali tudi mi, mladina Slov. Koroške, in obšlo nas je veliko zadovoljstvo. Spoznali smo, da je vsa napredna mladina sveta na naši strani, saj se tudi ona bori za lepše in svobodnejše življenje delov-; nega človeka. _ _ Vida moči, takoj potisnili iz dvorane. Pri tem je dobil tov. Hrast od znanega in zagrizenega Wurfkomandovca Konečnika, ki se je žo večkrat izkazal kot zagrizen sovražnik Slovencev, zaušnico. Med Wurfkomandovci, ki so brez razloga napadli slovenske mladince, so se najbolj izkazali Dumpelnik Jožef in Janez, Konečnik Edvard, Simonič Friderik in Miha, Kraino Simon ter Trinkl Franc. Značilno jo, da pri tem napadu policije sploh ni bilo blizu. Ko jo župan nato na policiji zahteval, da prireditev prekinejo, niso hoteli o tem nič slišati. Zato pa so se drugi dan izkazali za bolj aktivne. Orožniki so obiskali vse naše mladince, ki so bili na veselici, in jih skušali obdolžiti napada. Tovariša Sad-jaka Štefana so orožniki hoteli prisiliti, da bi priznal, da jo imel pri napadu nož v rokah. Zato, ker je bil napaden, je obtožen „lahke telesno poškodbe” (leichto Kbrperverletzung). Obtožen je tudi Ludvik Sadjak. Tovariš Štefan Sadjak mora zaradi „motenja miru" plačati okrajnemu glavarstvu 30 šilingov. Dne 1. aprila bo v Dobrli vasi sodna razprava proti tov, Stefanu in Ludviku Sadjaku. To je novi primer „demokratičnega in pravičnega" ravnanja sodnije, ki obsoja slovenske antifašistične mladince zato, ker so bili napadeni. Ali so to enakopravnost in pravice koroških Slovencev, o katerih tako radi govorijo avstrijski predstavniki. Za nas je takšno ravnanje samo nov dokaz, kaj moremo pričakovati od „demokratično" Avstrije, ki sodi slovenske antifašiste in oprošča člane legalnih in ilegalnih nacističnih organizacij. Zato ne smemo odnehati z našo upravičeno borbo, odločno in brezkompromisno jo moramo nadaljevati, da bomo dosegli svobodo in pravice y naši domovini FLR Jugoslaviji. Spel po krivem sodijo našim mladincem ramo zavedati, da leži vsa skrb za pio-i nirsko organizacijo v naših rokah. Vzemimo stvar resno ter ji posvetimo vso našo pažnjo. Čaka nas pa tudi delo na kulturno prosvetnem področju. Kakor smo pomagali in stali na čelu pri obnovi naše ljudske prosvete, tako moramo tudi zdaj biti prvi in najpožrtvovalnejši kulturni delavci. V najkrajšem času bomo po vseh okrajih izvedli kulturno prosvetne konference in nato pričeli s konkretnim delom na tem področju. Učili in vadili so bomo za kulturne prireditve in pevske nastope. Prirejali bomo tečaje za slovenščino za nas mladince in mladinke ter za pionirje. V, zadnjem času smo obiskovali prosvetno in šminkarske tečaje, ki jih je prirejala Slovenska prosvetna zveza. Vse, kar smo na teh tečajih pridobili in se naučili, moramo prenesti na teren, med naše ljudstvo, ki se zelo zanima za slovensko kulturo in prosveto. V igri, pesmi in recitacijah moramo našemu ljudstvu in vsemu svetu prikazati lepoto slovenske besede in kulturno dobrine našega naroda, na katere smo lahko ponosni. Z našim kulturno prosvetnim delom bomo tudi našim sovražnikom dokazali, da Slovenci nismo narod hlapcev in pastirjev, kakor bi nas radi imenovali. S slovenskimi prireditvami in nastopi bomo svetu pokazali našo veliko in brezmejno ljubezen do slovenskega naroda, katerega dol smo tudi mi koroški Slovenci. Mladinci in mladinke Slovenske Koroške, pionirji slovensko ljudske prosvete na Koroškem, z vztrajnim in požrtvovalnim delom pokažimo, da smo sinovi Slave, ki si hočemo prosto voliti vero in postave! Posebno pozornost moramo posvečati tudi našemu edinemu listu „Slvenskemu vestniku" in posebno našemu mladinskemu listu „Mlada Koroška". Ravno „Mla-da Koroška" mora postati list vse slovenske koroške mladine, od prvega mladinca pa le). Vsa doiiebnica je merila 90 metrov, Na globoki in široki podzemski kocki ^ je dvigala vsa ta piramida, razdeljena r dvoje: najprej dve zelo visoki nadstropji, potem štiri nižja nadstropja s svetiščem. Tloščad na drugem nadstropju jo bila po Herodotu namenjena za oddih ljudem, ki so lezli kvišku. Dombart iu Unger sta napravila model stolpa, ki se nekoliko loči od Koldewo-yevega. Slikar Breughel jo po svoji domišljiji napravil vzorec slavne donebniec. Kakšen jo bil začetek stolpa? Natanko se šo ne ve. Omenja pa se s 7. stoletjem pred Kr. v doslej razbranih listinah. Večkrat je bil porušen in na novo pozidan. Nabopolasar in Nebukadnezar ll. sta zgradila stavbo, ki je zaslovela po vsem svetu. Ko je leta 331. pred Kr. prispel Aleksander Veliki v Babilon, je bil stolp tako razrvan, da jo bilo treba odnesti cele gore gradiva, če so ga hoteli izluščiti. Aleksander je namerjal postaviti zgradbo zopet pokonci, a ga je prej vzela bela žena. Prvim arheologom, ki so želeli spraviti na dan to stavbo ter jo proučiti, se je stolp zdel podoben umetnemu griču, čigar jedro je bila ilovnata piramida v zelo slabem stanju, , A. D, Mladini Slov. Koroške Zveza mladine za Slovensko Koroško je prejela pismo, v katerem koroški študentje, ki so v Ljubljani, pozdravljajo vso slovensko koroško mladino. V svo-. jem pismu pravijo: „Koroški študentje, ki se nahajamo na študiju v Jugoslaviji, Vam pošiljamo plamteče in borbene pozdrave. 2ivo spremljamo Vašo težko in odločno borbo, katero ste začeli v najtežjem času zatiranja in jo nadaljujete sedaj za uresničenje ciljev, za katere so dali najboljši sinovi našega naroda na Koroškem svoja življenja, za priključitev Slovensko Koroške k svoji matici Sloveniji, v okvi-i ru FLRJ. Zavedamo se, da je Vaša borba težka in tudi mi hočemo s požrtvovalnim študijem doprinesti svoj delež k uresničenju tega cilja. Vemo, da jo naša prva in največja dolžnost do našega naroda, da se čimprej in čimbolj izobrazimo, kajti s tem bomo najbolj pomagali našemu za^ tiraneuiu narodu. Mi se nahajamo tukaj v svobodni domovini in uživamo vse ugodnosti, dočim ste Vi vsak dan v nevarnosti in kljub žrtvam pogumno nadaljujete pot, katera je bila začrtana že pred leti v težki na^ rodno osvobodilni .borbi. Zato vam ob-i ljubljamo, da bomo našo nalogo vestno izpolnili in Vam želimo veliko uspehov v nadaljnji borbi. Smrt fašizmu —> svobodo Koroški! Krožek koroških slovenskih študentov V Ljubljani. Simej Janah 1. r," MATIJA GUBEC Dolgo jo že od takrat, ko je živel Matija Gubec. Več kot 350 lot. Tisti čas so vladali pri nas nemški grofje in .baroni. Oblastni ljudje so bili to. Kmetje niso imeli svoje zemlje. Vsa je bila plemiška. Tudi kmotje sami so bili last plemičev. Grof jih jo lahko prodal. Prodal jih je drugemu grofu tako, kakor pionir proda svoj svinčnik sošolcu. Kmečki otroci niso mogli, niti smeli hoditi v šolo. Šola je bila le za plemiške otroke. Kmetje so morali obdelovati grofovsko zemljo. Vendar tudi pridelek ni bil njihov. Morali so dajali grofu .,desetino" — deseti del vsega pridelka. Toda grofje so zahtevali več. Jemali so kmetom ne samo deseti del, ampak polovico in še več pridelka. Poleg tega pa so morali hoditi kmetje na tlako. To se pravi, da so moi rali zastonj narediti vse, kar je hotel gospodar. Zgraditi so mu morali velike gradove, njih razvaline vidite še sedaj. Težko in neznosno je bilo življenje kmetov pod graščaki. Zato so se pričeli upirati. Zbrali so se in napadli grad, ki jih je tlačil. Včasih so grad razrušili in graščaka ubili. Take upore so imenovali ,,kmečke punte". Kmečkih puntov je bilo več. Največji je bil slovensko-hrvaški punt 1. 1573, ki ga jo vodil Matija Gubec. Matija Gubec jo bil hrvaški kmet. Bil je pravičen in pošten mož. Vsi ljudje so ga spoštovali in si ga izbrali za svojega vodjo v uporu. Uprlo se je veliko slovenskih in hrvaških kmetov. Toda niso imeli dobrega orožja. Oborožili so so s kosami, vilami, krampi in drugim orodjem. Lo malokateri je imel sabljo, kopje ali celo puško. Za klobuk so si zataknili vejico zimzelena in petelinje pero — znak upora. Od vasi do vasi je šel glas, naj se ljudstvo dvigne v upor proti tlačiteljem. Razlegala se je puntarska pesem: „Le vkup, le vkup uboga gmajna, he—ja, he—jo, za staro pravdo zdaj bo drajna, he—ja, he—jo! Zimzelen za klobuk, punt naj reši nas tlačanskih muk!" Pod Gubčevim vodstvom so kmetje nekaj časa zmagovali. Porušili so nekaj gradov, grofe pa pobili ali pregnali. Toda grofje so poklicali na pomoč plemiče iz drugih krajev. Z Madžarske je prišla grofovska vojska, ki je bila dobro oborožena in izvežbana. Kmetje so se morali umikati. Nekaj zato, ker so bili slabo oboroženi, največ pa zato, ker jih ni bilo dovolj, kor so bili sami slabo organizirani, premalo složni in enotni. Kmetom niso pomagali delovni ljudje iz trgov in mest, še celo mnogi kmetje niso šli v boj. Premagani so bili in graščaki so jih potem še huje tlačili. Matijo Gubca so grofje ujeli. Odpeljali so ga v Zagreb. 15. februarja 1573. so ga na Markovem trgu v Zagrebu mučili ter ubili. Posadili so ga na železen, v ognju razžarjen stol, na glavo so mu dali ža- rečo železno krono in v roke razžarjeno Žezlo. Potem pa so ga privezali za roke in noge na repe štirim konjem in konje pognali, da so ga raztrgali. Lik in spomin junaka Matije Gubca je ostal med našim ljudstvom. Slovenski partizani so svojo IV. udarno brigado imenovali po njem „Urigado M. Gubca '. Partizani so se, kakor nekdaj kmetje, borili za svobodo in pravico. Tudi oni so bili v začetku slabo oboroženi. A dvignilo se je vse delovno ljudstvo, vsi delavci, kmetje in delovna inteligenca — vsi jugoslovanski narodi. Enotni so bili in zato so zmagali. Danes, ko se spominjamo boja in smrti Matijo Gubca, so že izpolnjujejo stoletne sanje naših ljudi: naše ljudstvo ne dela več za ohole gospodarje, ampak zase. Ljudstvo si bo izgradilo srečno domovino in lepše življenje. V. Fedorov: Zgodovina nazivov celin Nekateri učenjaki so dolgo časa smatrali Evropo za zapadni polotok Azije, potem pa so jo združevali v Azijo v en kontinent — Evrazijo. Toda oddvojenost Evrope od Azijo so priznavali Grki že v daljni starodavnosti. Starogrški zgodovinar Herodot, ki je živel v V. stoletju pred našo dobo, si je že takrat zastavljal vprašanje o tem, kdo je prvi dal Evropi njeno ime. Verjetno izhaja naziv „Evropa" iz besedo „ereb", kar pomeni mrak, temo ali zapad, to jo deželo, kjer zahaja sonce, v nasprotju od Azije — dežele, kjer sonce vzhaja. 'AFRIKA »Severni del Afrike so poznali že davno. Navzlic temu so ta del sveta popolnoma raziskali pozneje kot ostale. Takoj za severno obalo Afrike leži puščava Sahara. Fo rokah, izlivajočih se v morja, ki obdajajo obalo Afrike, je težko prodreti v notranjost celine zato, ker je v ustju teh rek mnogo slapov in brzic. Na mnogih krajih so bregovi rek zamočvirjeni in blizu pri morju se dvigajo gore. Udobnih pristanišč je na afriški obali prav malo. Nepristopnost notranjih pokrajin celine jo privedla do tega, da je znameniti gr- ški zvezdoslovec in zemljepisec drugega stoletja naše dobe Klavdij Ptolomoj smatral tropične dežele zaradi vročine, ki tam vlada, za neobljudene. Mnogi učenjaki so ponovno skušali raziskovati celino Afrike, ki so jo v starem veku spočetka nazivali Libija. Z novim imenom „Afrika" so to celino prvi začeli nazivati Rimljani. Ime so izvedli od plemena „Afri", ki je naseljevalo pokrajino nekdanje Kartagine. Na ta način je bila tedaj Afrika — dežela Afrov. Pozneje so tako začeli imenovati ves severni del celine do mej Egipta, zatem pa vso celino. AZIJA Azija je po velikosti naj večja celina sveta. Že Homer je poznal mesta na zapad-nem bregu Male Azijo. Feničani in Judje so že tisoč let pred začetkom naše dobe imeli trgovske zveze z deželami na Ma-labarski obali (južni del Ilindustanskega polotoka). Posebno mnogo poročil o Aziji pa so Evropejci dobili od pohodov Aleksandra Makedonskega. Prvič pajdemo ime „Azija" pri Homerju. Točen izvor besede „Azija“ je neznan. Najbrž je sprejeto v nekdanjem času izvajanje besede . „Azija" od asirskega dežele, „Asu", kar pomeni „vzhod" kjer vzhaja sonce. vega dela sveta. Tisma so prišla v Ta-riz, tam so jih prevedli v francoski jezik in enega od teh prevodov si je pridobil avtor te knjige. V predgovoru h knjigi je napisal, da zaradi tega, ker so Evropa. Azija in Afrika „točno raziskane in je Amerigo \es-pitcci odkril četrti del sveta, no vidim ničesar kar bi oviralo da bi ga nazvali „Ameriga", to je Amerigova dežela ali Amerika..." ■H 'Hi Skupinsko igre mladincev AVSTRALIJA Starogrški učenjaki so mislili, da mora biti nekje na jugu kopno, ki uravnava Azijo in Evropo. Nazivali so to neznano zemljo „južna dežela" (iz latinščine „av-stralis" — južni). Prvi je prišel v Avstralijo Holandec Villiam Jansz. To jo bilo leta 1600. Holandski pomorščak Abel Tasman jo v letih 1642—1643 objadral Avstralijo v krogu, vendar ni videl njeno vzhodno obale. Vzhodno obalo Avstralije je, kakor znano, odkril dolgo časa zatem (19. aprila 1770) znameniti angleški pomorščak James Cook (beri Džems Kuk) v letih 1728 do 1729. Tako sta Tasman in Cook popolnoma odkrila ta del sveta. Holandci so ga nazvali Nova Holandija, Angleži pa Novi Južni Walles. Toda ko je v letih 1801—1803 Flinders preplul z ladjami preliv Bassa in s tem dokazal, da je novo odkriti del sveta otok, so ga učenjaki nazvali „Terra australis incog-nito", kar pomeni — neznana južna dežela. Od tega časa so na zemljevidih začeli pisati besedo „Avstralija". AMERIKA 25. aprila 1507. leta je izšla v tisku zemljepisna knjiga, v kateri je bil podan opis Novega sveta, ki ga je odkril Kolumb. Knjigi je bil priložen pni zemljevid Novega sveta. Tako zemljevid kakor opis sta bila sestavljena na osnovi pisem znamenitega pomorščaka Ameriga Ves-puccia (v lotih 1451—1512) njegovim tovarišem — pomorščakom v domovini. Vespuccl se je v letih 1499—1504 udeležil ekspedicije v Novi svet, v svojih pismih je podrobno opisal prirodo Novega sveta, prebivalstvo in vse dogodke svoje plovbe. Pisma Vespuccia so prva podala pravo predstavo o razsežnosti no- Pionirska smučarska tekmovalca fo blagoslovljeni ogenj Davno že počivaš v kapelici tam sredi pokopališča in vendar te še vedno vidim. Vidim, kako si na veliko soboto zjutraj, visok in stasit, stal za cerkvijo s škropilnikom v roki in blagoslavljal ogenj, ki se je dvigal iz kupa posušenih vencev in druge navlake, ki jo je nanesel skupaj cerkovnik, ko jo snažil pokopališče. Otroci smo žo čakali z lonci in komaj jo župnik napravil poslednji križ, smo kar treščili k gorečemu kupu, napolnili lončke z žerjavico ter se, kot bi treni!, razbežali na vse strani. Da smo bili tako umi, smo imeli svoj vzrok. O, pa še kako tehten vzrok! Pri nas namreč mora dobiti na veliko soboto vsaka gospodinja nekaj blagoslovljene žerjavice. In kdor jo ji prinese, dobi pomarančo ali par piruhov, nekaj cven- . ka ali kar si že bodi. Cim bolj se je kdo jiodvizal, tem več gospodinj jo obletel in tako seveda tudi več dobil. Od tod taka urnost med nami. Skerbinov Francelj — oh, ta šmeutani dolgin —t ta jo v tekanju navadno odnesel rekord. To vam je bil samogolten fant. Vse jo hotel imeti sam. Nam drugim pa je zavidal slednji darek. Toda — prišla jo kazen. • Na veliko soboto je bilo in ravno smo si tam za cerkvijo polnili lonce z žerjavico. Francelj jc bil seveda prvi in jo je ubral kakor zajec. Merkonova šepasta Jerica je gledala za njim tako otožno, da se mi jc zasmilila v dno srca. Tisti trenutek bi ji bila rada dala vse. Pa Raj, ko nisem premogla drugega kot lonček žerjavice. Francelj je medtem že pridrvel do Lov-, renčeve gostilno in kar treščil v vežo. Slučaj pa je hotel, da je Lovrenčeva mati prav tisti trenutek nesla polno skledo močnika skozi vežo, Francelj se jo zaletel v mater s tako silo, da ji jo skleda z močnikom padla na tla, obenem pa se je tudi Franceljnu lonček z žerjavico izmuznil iz rok ter so na grčavih tleh razbil na drobne kosce. Komaj so jo Lovrenčeva mati malo opomogla od prvega strahu, je segla pod peč po oklešček. Seveda je Francelj ni čakal. Nato jo hitela na prag, a tudi na cesti ga ni bilo več videti. Izginil je kot kafra, ta bedrač. Ravno tedaj pa jc prišepala po cesti Jerica. Lovrenčeva mati, ki jo jo prva jeza že nekoliko minevala, je poklicala Jerico k sebi, vzela od njo žerjavico in jo obilo obdarila s piruhi. Francelj pa je tisto leto zaradi svoje zavisti in samogoltnosti ostal brez piruhov. In pred Lovrenčevo mater si potem ni upal nikoli več, M, K, DVANAJST PALČKOV - MALČKOV Se oglasi malček — palček Marec, govori: „Februar, preveč si bil šegav, preveč norčavi Jaz pa bom zimo prepodil, polje in gozd zbudil. Ptičico veselo bodo »pet zapele.'* Palček — malček Marec v cvetje so odel, z zvončkom zvonil, s trobento pel in v svet odšel. Čez mesec dni je spet prišel. Bratci malčki so okrog njega zaplesali in vprašali: »Kako na svetu je bilo, bratec naš — kako?" Bratec Marec je s trobentico zatrobil, odgovoril: »Tako, preljubi bratci, tako na svetu je bilo: Zoran Hudales: OBVEŠČEVALEC JURČEK Rodine leže na vznožju vinorodnega gričevja, posejanega z belimi zidanicami in s starimi, s trto opletenimi hrami. Med vojno so v eni teh zidanic prenočevali in delali trije člani krajevne Narodno zaščite. Matija, poveljnik, je bil Jurčkov stric in že prileten možak, ki je s puško v rokah čuval red in branil našo zemljo že od prvih dni vojne. Kajpada je bil Jurček zelo ponosen nanj. Včasih, ko se je zmračilo, je prihajal Matija v dolino in pripovedoval Jurčku o partizanih, njihovem boju in o velikem voditelju Titu. Ob takih prilikah je Jurček napeto poslušal. Nekega dne pa je rekel staremu poveljniku: »Stric, tudi jaz bi rad pomagal! Povejte, kaj naj storim!" Matija je sklonil glavo, namršil obrvi in tiho dejal: »Mnogo lahko storiš. Od kozolca do jablane razpni vrv! Ko opaziš, da se bližajo Nemci ali belogardisti, pojdi v hišo, vzemi bel prt ali brisačo, namoči jo v vodo ter obesi na vrv, kot bi hotel, da se posuši. Lahko sušiš tudi belo srajco. Iz zidanice bom pogledal v dolino, videl in vedel, kdo gospodari v dolini." Jurček je poskočil in polglasno vzkliknil: »Zanesite se name! Vsi pionirji iz vasi mi bodo pomagali!" Naslednjega dne je sklical Jurček sestanek vaških pionirjev. Razložil jim je novo nalogo. Minili so dnevi in tedni, obveščevanje z obešenimi prti in brisačami se je dobro obneslo. Jurček je opravljal svojo nalogo zelo skrbno, toda Nemci in belogardisti so ga nekoč vendarle iznenadili. Iz trga so odšli že zgodaj zjutraj in se priplazili kot tatovi nenadoma v vas. Jurček je sedel tedaj pri potoku in se pogovarjal s sosedovim Andrejčkom. Kakor bi zrastli iz tal, so se prikazali pred njima sovražniki. »Kaj počneta, paglavca?" ju je surovo ogovoril belogardistični oficir. Jurčka je pretresla skrb, kako bo obesil znamenje. Kmalu mu je šinila v glavo odrešilna misel. Malomarno je obrnil pogled v oficirja in dejal: »Z Andrejčkom so prepirava, kdo je močnejši. Pravi, da me vrže, jaz pa trdim, da nikoli." »Zgrabita se, pa bomo videli," je dejal belogardist. Jurček je skočil kvišku in potegnil An-drejčka od tal. Zgrabil ga je za ramena in zakričal: »Daj, vrzi me, če moreš!" Zavrtel je svojega prijatelja nekoliko-krat, po trati in šepnil: »Potisni me k potoku in me vrzi vanj, da si zmočim srajco! Razumeš?" Andrejček je veselo pomežiknil in pričel se je boj. Nemci in švabobranci so ju ščuvali ter kričali in kmalu je Jurček obležal v potoku. Dvignil se je počasi, na-kremžil obraz, slekel srajco, jo ožel in obesil k jablani. Sovražni vojaki so se režali in ga dražili, toda Jurček se je pod kožo smejal bolj kot oni. Vedel je, da jih sedaj čaka dobro pripravljena zaseda. In tako je tudi bilo. Tistega dne so jih partizani pričakali s hudim ognjem. Zoran Hudales: V Sumi£@ gozdovi Slovenski gozdovi, slovenske trdnjave, šumite o borbi, junakih, o zmagi, nesite pozdrave od Soče do Drave, šumite nad zemljo, kjer padli so dragi! Zeleni gozdovi, slovenske trdnjave, junaških borb priče, ponosno šumite! Z vetrom veselim v širine, daljave mi pesem o zlati svobodi nesite! Siric Joža svojim prijateljem Danes Vam hočem po možnosti vsem na kratko odgovoriti, ker v zadnji številki nisem imel dosti prostora. Gotovo ste že težko čakali nove številke »Mlade Koroške", ker vem, da jo vsi radi prebirate. Pa je tudi prav, ker je »Mlada Koroška" edini mladinski list, ki koroški slovenski mladini in tudi Vam pionirjem in pionirkam kaže pravo in edino pot, po kateri si bomo priborili svobodo za naš narod. Zato vedno radi segajte po nji in jo zanesite tudi med one tovariše, ki jo ne čitajo s takšnim veseljem, ali je sploh še ne poznajo. Tudi na ta način lahko prispevate k borbi, ki jo vodi slovenska mladina in ves slovenski narod na Koroškem. Vaša prva naloga, jiionirji in pionirko, ki jo Vam nalaga slo- venski narod, pa, je: učite se, da boste potem laže pomagali svojemu ljudstvu. Dragi moji prijatelji, vsem skupaj so prav iz srca zahvaljujem za prejeta pisemca, na katera hočem odgovoriti. Gregor Wucherer, Podgorje pri Ločah. — Tvojo pisemce me je prav posebno razveselilo, ker si mi prvič pisal. Prepričan sem, da se boš od zdaj naprej večkrat spomnil strica Jože. Z veseljem te sprejmem v vrsto svojih mladih prijateljev in te že kar ob pričetku razveselim s tem, da ti kot nagrado za pravilno rešitev uganke pošljem lepo knjigo. Z zanimanjem in veseljem jo prebiraj, mnogo lepega ti bo nudila. Gotovo mi boš drugič kaj več pisal o tvojem življenju, na kar se že zelo veselim. Bodi prepričan, da bova tudi midva postala dobra prijatelja. Toplo pozdravljen! Tinček Hribernik, Proboj. i—■ Res, da te prej nisem poznal, zato pa sem se tembolj razveselil, ko sem prejol tvojo pisemce. Bodi odslej moj mladi prijatelj in mi prav pogosto dopisuj o vseh zadevah in vprašanjih, ki te zanimajo. Tudi tebi pošiljam lepo knjigo, ki se ti bo gotovo ugajala. Rad jo čitaj in se uči, da boš postal zaveden slovenski mladinec — boritelj za pravice svojega, še vedno teptanega naroda! Bodi pozdravljen! F r a n c i R a d o v i č , Kožentavra. — Tudi tebi se posebno zahvaljujem za prvo pisemce, ki si ga pisal stricu Joži. Tudi v bodoče pridno piši, vsakega pisma se se bom razveselil. Danes pišeš, kako rad hodiš na pionirske sestanke. Vidiš, tako je prav. Mnogo lepega se boš naučil; postal boš odločen borec, ki se bo do zad-njega boril za našo lepo Slovensko Ko-: roško. Pozdravljen! Rezika Spitzer, Bilrovs. — Sei veda si me razveselila, ko si po daljšem času spet enkrat pisala. Zdaj gotovo ne boš več tako dolgo čakala, pogosto so bova pomenila v pismih. Tudi tebi pošiljam lepo knjigo. Do prihodnjič bodi poi zdravljena! Micka Kalsberger, Škofiče. —-Pišeš, da že težko čakaš na novo številko »Mlade Koroško", ker jo tako rada prebiraš. Si v resnici prava pionirka, ki se, čeprav še mlada, rada učiš svoje materinščine. »Mlada Koroška" ti pa poleg slovenskega čtiva prikazuje tudi delo tvojih starejših tovarišic in tovarišev, ki stojijo na čelu borbe za osvoboditev našega naroda. Ravno »Mlada Koroška" in pionirski sestanki to bodo vzgajali v pošteno in zavedno Slovenko. Sprejmi tople pozdrave! Marica Božič, Lovanka. — Res škoda, da pri vas še nimate svoje organizacije, toda prepričan sem, da tudi tako pridno delate, se učite in berete »Mlado Koroško", ki vam prinaša mnogo lepega' in zanimivega. Kar pridno segajte po vašem listu, ki vas povezuje z vsemi drugimi jiionirji in pionirkami. Bodi prav prisrčno pozdravljena! Vse svoje mlade prjalelje še enkrat pozdravlja stric Joža. Hill..................................(III c i v i*v i* • ate ze slišali pionirji r ... da bi morala za 1 kg medu ena čebela obletati okoli 5 milijonov dišečih akacijevih cvetov in to v dveh letih. Čo bi pa hotela nabrati strd samo iz cvetov rdečo deteljice, bi morala v treh letih obleteti nad 7 milijonov cvetov. Čebele žive skupno, zadružno. Skupaj jih dela na tisoče in tisočo. Zato lahko naberejo v nekaj mesecih več kilogramov medu. Včasih nabere en sam panj do 50 kg. Čebela nam je lahko vsem za vzgled delavnosti in vztrajnosti, skupnosti in medsebojni pomoči! ... koliko vode pade izpod neba? Gotovo si, pionirji, niti rie predstavljate, kako ogromna množina vode plava v oblakih visoko v zraku in koliko jo pade v obliki dežja, snega, rose itd. na zemljo. Pomislite: Ce pade na zemljo na primer med Kamnikom in Ljubljano le 12 milil metrov dežja, to je toliko, da se tla zmočijo, tedaj bi s .to vodo lahko napolnili vse vagone vlaka, ki bi segal od Ljubi Oton Zupančič: Ples kralja Matjaža Enkrat naprej, enkrat nazaj ■— kralj Matjaž si izbira raj. Gori in doli, tretjič okoli —; kralj Matjaž si Alenko izvoli. Trikrat po sredi, četrtič na kraj: »Kralj Matjaž, Alenko nazaj!" Roke navzkrižem — križa—kraža, Turki, lovite kralja Matjaža! Bijmo s petami — tok, tok, tok! Konjič Matjažev — skok na skok'. Jjane do Beograda. Na leto pa pade na omenjenem ozemlju okrog 1.600 mm dežja. Računajte, koliko je to! Ako bi vso vodo, ki pado v enem letu po vsem svetu, zbrali in jo zlili naenkrat na Evropo, bi stala 51 metrov visoko. Ako bi jo zlili na primer samo na Jugoslavijo, bi jo vso prekrila tako visoko, da bi le najvišje gore gledale kot samotni, majhni otočki iz vode. ... da traja najdaljši dan na svetu kar tri mesece in pol! To je v mestu Roykja-vik na Islandskem, visoko gori na seve-ru. Na Norveškem v mestu Bardo pa trai ja dan en mesec: od 21. maja do 22. jui nija. V švedskem obmejnem mestu Tore-nau traja najdaljši dan 21 ur in pol, a, najkrajši samo 2 in pol ure. V Sovjetski zvezi v sibirskem mestu Tobolsk traja najdaljši dan 10, najkrajši pa 5 ur. V Londonu traja najdaljši dan 17 ur in pol. KRIŽANKA Vodoravno: 2. krik; 4. sinova žena; 7. lišp; 11. sredstvo za umivanje; 13. tujo žensko ime; 15. priljubljen maršal; 18. naša prava domovina. Navpično: 1. prva oseba v množini; 2. namestnik staršev; 8. petelinova družica; L debelokožec; 5. nasprotno od »star"; G. vzklik; 8. kar sledi slabemu dejanju; 9. oče; 10. barva megle; 11. sledi vojni; 12. narobe kot 16.; 14. vas pri Ljubljani; 16. druga oseba ednine; 17. dol voza; 19. ploskovna mera; 20. prva polovica »leta". REŠITEV UGANKE V ZADNJI ŠTEVILKI Preljubo veselje, oj kje si doma, povej kje prebivaš, moj ljubček srca! M3H3gB3BBEGBBEai