PREGLED ANTIČNIH KULTOV NA SLOVENSKEM OZEMLJU VERA KOLŠEK Pokrajinski muzej, Celje Prispevek im a nam en, zb rati vsa božanstva n a območju Slovenije, ki so jih častili v p rv ih dveh stoletjih naše ere. Posega pa tudi v 3. stoletje, ko so se p ri nas najbolj razširila. Božanstva niso obravnavana z vsem i svojim i variantam i, to je bilo storjeno že prej, tako za južni N orik1 kakor tu d i za jugozahodni del P anonije1 2 in severovzhodni del Italije3 — obm očja, ki jih danes pokriva Slovenija. R azpravljanje o božanstvih im a poglavja: oficialni kult, rim sko-grška, orientalna, egipčanska, lokalna božanstva in organizacija kultov. K ljub določenim razlikam so božanstva Panonije in N orika obravnavana skupaj. Sledijo si po abecednem redu. Oficialni k u lt P ri posvetilih, ki v p rv i vrstici im enujejo cesarja v dativu, n e m orem o zaslediti pri nas razvoja o num en A ugusti oz. num ina A ugustorum . Celo p ri posvetilih cesarskem u geniju so časovno prej ta k i napisi, ki im enujejo cesarja, v dativu. Že v prvem stoletju je cesar najvrednejša osebnost za čaščenje in lju d je so se obračali nanj kot na božanstvo. V Celju im am o prvi ta k napis iz le ta 79 (CIL III 5201; P tu j A IJ 311). Pozneje, ko sta se num en in m aiestas združila v form ulo in se le-ta dodaja vsakem u posvetilu, so p ri nas bolj pogosta. Od sredine 3. stoletja zagotavlja vsak častilec, da je »num ini m aiestatique devotus« (CIL III 5207, 5208, 5209), k ar je zvečine označeno k ar s kratico D. N. M. O ltarji kažejo, da se tud i dom ačini in p ri­ v atniki spom injajo cesarskega genija (CIL III 4779 genio A ugusti) ali se obračajo na boga, cesarjevega zaščitnika za njegovo zdravje in dobrobit. Sam ega cesarja im enujejo skoraj izključno velika združenja ali višje oseb­ nosti. N ajdišča teh posvetil so večja m esta. T ako prevladujejo ordines m est 1 E. Polaschek, P aulys Realencyclopädie der classischen A ltertum sw issen­ schaft XVIIi, 1015 ss. Noricum. M aria Petsch, Die G ötterverehrung in Noricum zur Römerzeit. D issertation an der philosophischen Fakultät der U niversität zu Wien im Mai 1936. V rokopisu. H. Kenner, Die G ötterw elt der A ustria Romana. Jahreshefte des österreichischen archäologischen Institutes in Wien, 43, 1958, 57 ss. 2 A. Mócsy, Paulys Realencyclopädie der classischen A ltertum sw issenschaft, supl. IX, XI, 728 ss. Pannonia. 3 A. Sticotti, Notizie scavi 16, 1920, 101; Inscriptiones Italiae, Vol. X, Regio X, Fase. IV — Tergeste. V tekstu kratica Insc. It. kot npr. ordo Celeiensium (CIL III 5205), ordo Solvensium (CIL III 5352, 5327). M eščani Ju v av a posvečajo decreto decurionum (CIL III 5536); in če nava­ jajo kasnejši napisi N orici m editerranei ko t dedikante (CIL III, 5207, 5208, 5209), se skriva za tem im enom veliko združenje. K apitol je v erjetn o imelo vsako m esto m unicipialne stopnje. Če ni bilo n arav n e vzpetine, so nasuli vzvišen prostor, k jer je stalo svetišče božan­ ske trojice: Ju p itra, Junone in M inerve. Doslej še ni uspelo v nobenem m estu na Slovenskem odkriti tak$c 'svetiščq. V endar lahko računam o z njim i po najdbah, ki so n am ostale. V Celju je ohranjena velika g lav a Junone (J. Orožen, Zgodovina Celja I, str. 123, štev. 178, sedaj v m uzeju), kip nadnaravne velikosti, k i bi lahko bil postavljen v svetišču kapitola. S kapi­ talsko triado je v zvezi tud i ara beneficiaria iz Celja, ki je bila postavljena Ju p itru . N a obeh stran icah sta upodobljeni Juno in M inerva (CIL III 5167). Podobna a ra je v P tu ju , k jer sta upodobljena Ju p ite r in Ju n o (A IJ 272). N a ari iz Č rnom lja so zastopani vsi trije : Ju p ite r v sredini, levo in desno Juno in M inerva (A IJ 484). Iz vsega je razvidno, da čaščenje kapitolske trojice ni bilo pogosto in se pojavljajo vsi trije pogosteje v zvezi z drugim i božanstvi. G rško-rim ska božanstva Rim ska država n i vplivala n a uvedbo in razširjenost grško-rim skih božanstev. U radniki, trgovci in drugi prebivalci, ki so se k n am preselili z juga, so prinesli s seboj tu d i bogove, k i so jim b ili najbližji, in tako so od njih prevzeli čaščenje tu d i dom ačini. Eskulapovi spom eniki so v N oriku redki. O hranjeni napisi n am povedo, da so jih postavili lju d je z grškim i im eni, ki so stanovali v v ečjih m estih. V erjetno so to b ili zdravniki, k ajti ta poklic so večina o p rav ljali grško govoreči orientalci. N jihov odnos do E skulapa je popolnom a jasen. V Slo­ veniji im am o njem u posvečeno aro v P tu ju (Aesculapio A ugusto sacrum , A U 265) in L ju b ljan i (CIL III 3834). V zvezi z Eskulapom je tu d i Hygieja. (Del are iz Em one — Asclepo e t H ygiae — V arstvo spom enikov 11, 1966 [1967] 124 in A s c i.. ./H y g . . . p ra v tako v Em oni — V arstvo spom enikov 9, 1962— 1964 [1965] 194). O Apolonu vem o v Sloveniji malo, znana je le velika glava iz Celja, ki je d eklarirana za Apolonovo. Apolon je b il čaščen kot božanstvo zdravljenja (Appolo et Hygia). Tako je statu eta v kopališčih V iruna (M. Petsch, Die G ötterverehrung in N oricum zu r Röm erzeit. D issertation an d er philoso­ phischen F ak u ltät d er U niversität zu W ien [1936] 142). Zveza A polona z Diano je v P anoniji verjetno znak trak ijsk eg a vpliva (CIL III 11.086). Diana sam a je ko t boginja lova skupaj z nim fam i kot bogija kopališč (Aquae Iasae, A IJ 460). V Š em petru je na grobnici Priscianov kot A rtem ida — boginja lova v zvezi z Ifigenij ino zgodbo (J. Klemenc, Rim ske izkopanine v Š em petru [I960]; v n adaljnjem tek stu kratica: J. K lem enc, Šem peter). Diani je posvečen nap is v Em oni (CIL III 3836) in Š entgotardu p ri T roia- nah (D ianea Avg. pro salute imp. Sep. Sev. Perti. — CIL III 11672). V Č r­ nom lju nastopi skupaj z Ju p itro m (CIL III 10822). Bona Dea, staro italsk a boginja, na k atero so se obračale le žene, je na a ri iz N abrežine (P. Sticcotti, Insc. It. X/4, 306). O sam ljena je tu d i a ra z Deo A eterno iz Sv. P elag ija pri N abrežini (Insc. It., X/4; 305). Boginja Ceres im a p ri nas razm erom a m alo posvetil. Poznam o jo iz Emone in njene okolice (CIL III 3835; A IJ 151). Are, posvečene dii deaeque omnes, so verjetno iz tretjeg a stoletja, ko se ljudje v m nožici bogov že niso več znašli in so se obračali na vse h k ra ti v strahu, da se k aterem u ne zam erijo. V Celju im am o are posvečene vsem bogovom in boginjam (CIL III 5155), skupaj z Ju p itro m (CIL III 5186, 5189—5191), v T rebnjem v zvezi z genijem k raja (CIL III 3899) in Ju p itro m (CIL III 3903). Iz Milj p ri T rstu so skupaj s p en ati (Insc. It. X/4, 351). O D ioskurih nim am o nobenega pisanega podatka. Da so jih častili pri nas, nam dokazujejo reliefi. V Šem petru im am o dva. U podobljena sta gola s frigijsko čepico n a glavi, za uzdo drži vsak svojega konja (J. K lem enc, Šem peter, slika 16, 17). Fortuna, zaščitnica in razm noževalka obilja te r dobrega počutja, bodisi za državo, združenje, družino ali posam eznika. V 3. stoletju nastopi z njo tu d i V iktorija. Iz naše neposredne okolice jo poznam o iz Dola p ri H rastniku (CIL III 5141). V C elju se dedikant U lpius V alerius, centurij X. legije Gem ine obrača na T rajn o srečo — F o rtu n a Stabilis — za zdravje cesarjev Septim ija S evera P ertin ak sa, C aracalle in S eptim ija Gete (CIL III 5151 a). In zopet drugi postavlja F o rtu n i aro za svoj d e n a r (CIL III 5156). M arm ornat relief iz Celja, k i p red stav lja boginjo, je le fragm entarno ohranjen (MZK 25, 1899). A ra pro salute F o rtu n ae je iz P tu ja (CIL III 4047). Napis F o rtu n i je iz Loke p ri Č rnom lju (CIL III 10823). V zvezi z M artom in Nemezo jo poznam o iz Topuskega (10831). Zastopana je tu d i v D rnovem (F ortunae / Aug. sac. /R e s tu tu s / /S u m m a r / — V arstvo spom enikov 8, 1960-61 [1963] 206). Številna so posvetila genijem . V ečina so oficialna, ki se nanašajo na cesarja, m esto in vojsko. D edikanti so rim ski državljani. Le en o ltar im e­ n u je G enija A nigem ija, ki je rim skem u pojm ovanju tuj. Tako im am o cesar­ ska posvetila v Celju (Genio A ugusto et L arib u s — CIL III 5158), v Ptuju, k je r je poleg I. O. M. še G enius im peratoris (A IJ 274), v D rnovem — Genio m unicipii F lavii N evioduni (CIL III 3919). Politična posvetila — Genio N oricum so znana v V irunu (ö sterr. Jah resh . 15, 1912, Bl. 26, sl. 26), Zollfedu (Ö sterr. Jah resh . 15, 1912, BI. 28, sl. 27), v Rim u (CIL VI 250), na Tenzenbergu (CIL III 4781) in v Celju — G enio civitatis (CIL III 5159). V ojaških posvetil genijem praktično nim am o. Znano je le iz P tu ja (Genio legionis, A U 267). P osvetilo geniju k raja im am o v Trebnjem , k je r se pojavi v zvezi z Ju p itro m (I. O. M. et Genio loci — In. Jug. 330; A IJ 232, 233; skupaj s ceterisq. diis deabusqu(ae) — CIL III 3903; CIL III 3904, 3905, 3907; I. O. M. et gen. loci et num ini A ugusti — CIL III 10789; Diis deabus­ que om nibus genio loci sacrum — CIL III 3899). A ra iz D rnovega je bila prenesena v Velike M alence (CIL III 3919), v Vel. M alencah (AIJ 242, 243), iz okolice K rškega (CIL III 3918). V Leskovcu je genij k ra ja upodobljen v reliefu in izhaja gotovo iz Drnovega. V P tu ju je genius loci v zvezi z J u ­ pitrom Culm inalisom in Juno Regino (CIL III 4032) ter drugi skupaj z J u ­ pitrom (Abramič, Poetovio 63, 47). D ružinskega genija srečam o šele v Flavii Solvi, v hiši A ttijev. M estnem u geniju pripada že zgoraj citirani nap is (ordo Celeiensium — CIL III 5159). Neznan je genij iz okolice K resnic (Genio . . . CIL III 3897). P ri večini napisov, ki om enjajo H erkula, ni m išljen rim ski bog. Za nje­ govim im enom se skriv ajo različne predstave (H. K enner, JÖ A I 43, 1958, 86). V ečkrat se pojavi ko t sprem ljevalec duš. V Šem petru imamo relief - — H erakles in Alcestis (J. Klemenc, Šem peter, 30). V C elju sta dve bronasti statu eti (MZK 26, 1900, 37, Ab. 10, 11) in več fragm entov rok z batom , k i jih lahko deklariram o kot H erkulove. Eno m ed njim i so odkrili pri izkopavanjih n a Sadnikovem v rtu , k je r so v letih 1948— 1950 izkopavali svetišče (J. K le­ menc, Celjski zbornik, 1957, 92 ss). Zato tu d i im e svetišča H erkulovo. H ercu­ les je om enjen na a ri v Celju skupaj z M arsom , V iktorijo in N orejo (CIL III 5196). H ercules je zastopan d v ak rat v T rstu (Insc. It., X/4, 5, 6) in D evinu ko t H ercules Aug(ustus) (Insc. It., X/4, 322). Posvetila H erkulu se razpro­ stirajo tudi po zahodnopanonskih m estih: L jubljana (AIJ 152, C IL III 3837 — H erculi A ugusto sacrum ), T rebnje (CIL III 10786). V V ranju p ri Sevnici — Erculi tit(ulum ) posuit Ceiriu(s) v(otum ) s(olvit) l(ibens) v isu m onitus (AU 30). V zadnjem času so odkrili v M ariboru dve H erkulovi ari, obe z n je­ govo upodobitvijo. T ekst druge are p o trju je, da gre zanj (H erculi sac. C. Iulius Eptino. V arstvo spom enikov 9, 1962-64 [1965] 148 in 11, 1966[1967] 124). Jan u s s priim kom G em inus je v N oriku zastopan dvakrat: v Labodski dolini (Reissberg) in Celju (In. Jug. 386). Zanim ivo je, da je razen v Rimu v Italiji znano le eno posvetilo Ja n u G em inu, in sicer iz A ssisija (CIL XI 5374). R azm erom a številna so posvetila v D alm aciji in Afriki. Posvetila Ju n o n i so upoštevana že p ri kapitolski triadi. O m enim naj tu k aj še Ju n o Regino iz P tu ja (CIL III 4032). Naj večjo čast je užival Ju p ite r O ptim us M axim us in njegove oltarje srečujem o vsepovsod in p ri vseh slojih. P o številu njegovi o lta rji p revla­ dujejo. V Celju je b il neki collegium loviš O ptim i M axim i (CIL H I 5191). Med častilci so rim ski državljani in dom ače prebivalstvo. Poleg običajne form ule I. O. M. im a še priim ke, npr. D efensor (Križevec p ri Stranicah, A IJ 79). Po navadi je zaščitnik vse fam ilije in zato je običajna form ula na arah pro se et suis. V ečkrat je im enovan direktno kot branilec — Ju p ite r Depulsor. M išljen je kot branilec v boju, večk rat pa tu d i p ro ti bolezni in nesreči. Na to opozarjajo o ltarji s pro salute. K ot ta k je pogost v jugozahodni Panoniji (L jubljana, A IJ 156, 157, CIL III 3909; P tuj A IJ 285, 286, CIL III 4033, 4034, 4035, 4036, In. Jug. 339; K lenovnik, CIL III 4111) in N oriku (Celje, CIL III 5160). Ko so zaradi vd o ra barbarov postali časi nevarni, so posvetila Ju p itru pogostejša. V K olaciju je bil m anjši tem pelj, posvečen Ju p itru D epulsorju (A IJ 6). Napis, posvečen M arsu (M arti A ugusto A IJ 7), n a jd e n 'v istem tem plju, označuje, da je šlo tukaj za vojno nevarnost. A ra d atiran a v leto 240 iz K riževca pri S tran icah (AIJ 79) im a enak pomen. D edikant je daroval Ju p itru v strah u p red vdorom Gotov, ki so ogrožali naše kraje. Ju p ite r se p o jav lja še kot F ulm inator ali Fulgorator (CIL III 3953— 3954), C onservator (C onservator A rubiano, ki n i R im ljan, se pojavi v C elju — CIL III 5185. Lokalno božanstvo A m bia, m esta v Moesii inferior, im a v N oriku k a r pet posvetil: B edaium , CIL III 5575, 5580, Juvavum , CIL III 5532, Flavia Solva, CIL III 5443 in zgoraj citirana Celeia). Razm erom a pogost je p ri nas Ju p ite r C ulm inalis (Trojane, CIL III 11673, Celje, CIL III 5186, Sava pri Litiji, A IJ 20; P tu j, A IJ 238, CIL III 4032 v zvezi z Ju n o R egino in genio loci, Spodnja H ajdina, A IJ 284, Sv. B arb ara p ri N adkrižovljanu, A IJ 449. V P tu ju je Ju p ite r P restitu s (CIL III 4037, nam esto P raestes — A bram ič, Poetovio, 37). O sam ljena je p ri nas zveza I. O. M. Dolicheno et I. O. M. H eliopolitano iz L jubljane (CIL III 3908). V D egoju na K olpi je I. O. M. nundinario (CIL III 3936-10820). Na H rušici je posvetilo vojak a I. O. M. C ortalis (Insc. It., X/4, 348). V K ontovelu I. O. M. V ictor (Insc. It., X/4, 301). Brez prid ev ­ kov je Ju p ite r na Igu (lovi — CIL III 10737) in L jubljan i (Jovi sacrum — CIL 13399).4 L ares Dom estici in L ares A ugusti poznam o iz L ju b ljan e (AIJ 158, 159) in P tu ja (collegium m agnum L arum et im aginum dom ini n. C aesaris — CIL III 4038) so italskega izvora in v zvezi s cesarskim kultom . V P tu ju je nekaj upodobitev lokalnega kulta larov (V. Skrabar, Ö sterr. Jahresh. 19/20, 1919, priloga 279 ss). V Celju so la ri v zvezi s cesarskim genijem (CIL III 5158). Ta k u lt je bil povezan s kulti rodovitnosti in tud i s Silvanom . P ri posvetilih n a L iber p ater et G ibera opazimo, da so zelo redka v zahodni Panoniji, še redkejša v Noriku. V erjetno so tukaj v zvezi z ita l­ skim kultom . Na T ro jan ah je bil p ostavljen o ltar od sk ru tato rja, ki je verjetno odkril tihotapljeno vino iz A kvileje p rek T rojan v N orik (CIL III 5122 — Libero p a tri sacrum ). Posvetilo L iber et L ibera sacrum poznam o iz P tu ja (AIJ 288), prav tak o iz P tu ja Libero p a tri (AIJ 289). L ibe[r Aug(ustus)?] je iz Devina (Insc. It., X/4, 323). V cesarski dobi je L iber popolnom a enako­ vreden Dionisu. Boga M arsa so častili večina legionarji kot V ictor ja, Custosa, poveza­ nega z Viktorijo, F o rtu n o in M inervo. Posvetila se pogosto nanašajo na dobrobit cesarju. Vsa pripadajo 3. stoletju. V Sloveniji jih poznam o iz Č ešnjevca (CIL III 5301), Slov. B istrice (v zvezi z I. O. M. et dii deae omnes im m ortales — CIL III 5307), Celja (CIL III 5193), T rojan (CIL III 11674— 13522), S tarega trg a p ri Slovenjem G radcu (A IJ 7), L aporja p ri Slov. Bistrici (A IJ 83) in P tu ja (na ta b u li ansati — 13410). V Topuskem je v zvezi s F or­ tuno (?) in Nemeso (?) (CIL III 10831). Relief M arta je v P tu ju (M. Abram ič, Poetovio, 142, 152). M erkurja so častili le kot boga trgovine. C eljski napis im enuje trg o v ­ sko združenje. Le m alo je državljanov, večina im en pripada peregrinim k ra ­ m arjem in m alim trgovcem . Eden med njim i je s testam entom daroval ploščo za hišo združenja (CIL III 5196). V L ju b ljan i je posvetilo Deo M ercu­ rio Augusto (A U 160), v Hočah pri M ariboru (A IJ 102), k je r je n a levi stra ­ nici are upodobljen m ošnjiček, na desni glasnikova palica, v P tu ju (M ercurio A ugusto — CIL III 143551 ) in T rstu (M ercurio A ugusto — Insc. It. X/4, 13). * I I I 4 Seznam trenutno znanih posvetil v Sloveniji Jupitru, N ajboljšem u, N aj­ večjem u brez drugih njegovih pridevkov in brez božanstev, ki ga pogosto sprem ljajo. Vsa druga posvetila v zvezi z Jupitrom so upoštevana v tekstu: Celje: CIL III 5161—5175, 5177—5181, 5184, 1197, 11698; A IJ 43; D rnovo: CIL III 14354;2 1 Križavec pri K onjicah: A IJ 78, 80; L jubljana: CIL III 3839, 10763 — A IJ 153, CIL III 14357,7 A IJ 154, 155; Velike M alence: CIL III 10799, A IJ 241, 244; Mokrice: CIL III 3916, 3917; P tu j: CIL III 4019, 4020 — A IJ 272, CIL III 4021— 4027, 4028 — A IJ 280, CIL III4029, 4030 — A IJ 277, A IJ 273, 275, 276, 279, 281. 282 (Jovi), In. Jug. 338; Trebnje: CIL III 3900—3902, 10787, In. Jug. 327—331; Trojane: CIL III 5120; Podgračeno: A IJ 253; S tari grad pri Slov. G radcu A IJ 5; Straže pri Krškem : CIL III 3915; Vičava pri P tu ju : In. Jug. 337; V alična vas: CIL III 10788. M inervo je v erjetn o častila le vojska. V N oriku jo kom aj poznam o, prav tako v zah. Panoniji. V ečina jo častijo združenja v zvezi z obema božanstvo­ m a kapitalske tria d e (Celje, A IJ 43; Č rnom elj, A IJ 484). B ila je tu d i za- ščitnica društev in jo najdem o n a spom eniku, ki ga je postavilo Iuventus M anliensium (R. Egger, Ö sterr. Jah resh . 18, 1915, 122). M ajhne statuete bojevite boginje so n ašli v bližini vojaškega tabora v L auriacum u (Röm. Lim es in ö ste rr. 13, 1919, 262, sl. 101), v G urini (Mayer, G urina 1, IX, 50) in Ennsu. V Ita liji je znana iz G rin jan a p ri M iram aru (Insc. It., X/4, 300) in iz okolice N abrežine (Insc. It., X/4, 303, 304). N ajveč spom enikov na čast Nem esi je ohranjenih v večjih m estih (Car­ n u n tu m ,1 A quincum , F lavia Solva, V irunum ; H. K enner, Jahresh. d. österr. Arch. Inst., 43, 1958, 68 ss), ker je bila prim arno zaščitnica arene. D rugače izvirajo zveze m ed njo in Diano ali F ortuno (Topusko — CIL III 10831) iz helenističnih predstav. Posvetila so v L ju b ljan i (AIJ 161), A ndautoniji (CIL III 4008), P tu ju (A IJ 323) in N abrežini ([N?]eme[sis] — Insc. It. X/4, 305). Nimfe so dobile posvetila v kopališčih in ob zdravilnih vrelcih, k ar lahko vidim o v R im skih Toplicah (CIL III 5147, 5146, 5148, 11688) in bližnjih A quae Iasae (CIL III 4117, 10891, A IJ 460—465). A ra, n a čast nim fam , je iz Vičave p ri P tu ju (CIL III 4043). V Em oni so skupaj z N eptunom (CIL III 13400). Ob izviru T im ava se pojavi S(pes) Aug(usta) (Insc. It., X/4, 324, 325, 326, 327, 398) k ar n a petih žrtvenikih. L ahko računam o s tem pljem . D rugod v Sloveniji teh a r še ne poznamo. Napisov posvečenih V eneri skoraj ni, n iti v Panoniji n iti v Noriku. Zato pa je več V enerinih upodobitev. V enus in :V u lk an sta im ela v P tu ju svoje svetišče (CIL III 14354,3 5 “ 3 7 A IJ 339). V iktorija im a največ vojaških posvetil. D edikanti so pa tu d i civilisti. V P tu ju je ara z božansko V iktorijo (V ictoriae A ugustae sacrum , In. Jug 340) in v L ju b ljan i (CIL III 10766; A U 163, 164, 165). Boginjo so častili tudi v zvezi s H erkulom . V Celju je ara z M arsom V iktorijo, H erkulom in N orejo (CIL III 5193). Zveza teh božanstev je rim skem u pojm ovanju tu ja. M ars zam enjuje tukaj Ju p itra . Fragm ent napisa V iktoriji je iz K rškega (CIL III 13404). V P tu ju je n a M itrovem reliefu tu d i V iktorija (M. A bram ič, Poeto­ vio, 128). Posam ič nastopa tu d i V irtus — personifikacija spretnosti. A re so po­ stavljali večinom a vojaki, ker jih dobim o v taboriščih (A. Dom aszewski, Religion des röm . H eeres, 40 ss). S p retnosti je posvečen n ap is iz Celja (CIL III 5198). O d drugih personifikacij so pogoste Q uadriviae, vendar skupaj s Silvano ali Silvanom (PWRE Supl. IX, Pannonia, XI, le, 744). R edka so posvetila sam em u V ulkanu, ki se nanašajo n a n ev arn o st ognja. A ro im am o v S podnji H ajdini (A IJ 340 — Volcano A ugusto; CIL III 143543 6 ’3 7 skupaj z Venero). V C elju je plošča, postavljena V ulkanu in njegovim častil­ cem in je verjetn o od kolegija kovačev, k er je bil njihov zaščitnik. Člani kolegija so bili o b rtn ik i vseh slojev (rim ski državljani, p ereg rin i in sužnji) (CIL III 11699). V era v posm rtno življenje je na nagrobnikih kom aj zaznavna. Pogosto se obračajo na D ii M anes. Scene na stelah in grobnicah so vzete iz m ito­ logije (Ganimed, E vropa, J. K lem enc, Šem peter; 30, 42 ss). Iz sveta bogov najdem o žalujočega Erosa in H erkula, ki je prodrl celo v podzem lje; iz orientalnega k u lta pa A ttisa (Celje — dva reliefa), Luno (Velike M alence, CIL III 3920) te r zvezde — sim bole astralnih religij. O ltarji, posvečeni bo­ govom sm rti, so nam zn an i iz V ranja pri Sevnici (AIJ 29, 30). P rv i o ltar je A erecue (PWRE I, 667), k i je bila udom ačena v A kvileji. D rugi je H erku- lov (R. Egger, W iener Jah resh . 35, 1943, 99), k a jti on, ki je otel A lcestis in ukro til C erberusa (J. K lem enc, Šem peter, 30), lahko u b ran i sm rti tu d i druge ljudi. Na Priscianovi grobnici v Šem petru je v družbi keltskih božanstev Ogmija, S m ertrija in M arta L atobija tudi H erakles Psihopom p (J. K lem enc, AV 17, 1966 [1967] 357).5 M ed bogove sm rti spada m orda tu d i H ekata, k i je enaka Persefoni. N jej posvečeni oltar je iz O žbolta pri T rojanah (Hecate A ugustae, CIL III 5119). Iz T rsta sta dva napisa, ki sta verjetno ponarejena (Pluto et P roserpina — Insc. It., X/4, 4 in 10). Naj ob koncu tega poglavja omenim še božanstva, ki jih P. Sticcotti vodi pod Inscriptiones recentiores in vsa izhajajo iz T rsta (?): I. O. M. H (eliopolitanus); ena izm ed P a rk —Lachesis, N arcissus, Parcae, Salus in '’Ooioç Kai AU aioç (Insc. It. X/4, 1, 11, 6, 2). Egipčanska božanstva so bolj pogosta v jugozahodnem delu P anonije kakor v Noriku. Isis je raz­ širjena zlasti v P tu ju ozirom a n a Spodnji H ajd in i (CIL III 4015, 4016, 4017, 15184; A IJ 269, 270, 271). A re so darovali cariniki. V celjskem lap id ariju je fragm ent Izidinega em blem a (V. Kolšek, C eljski lapidarij [1967] 36, št. 107). E nak je em blem om a iz Flaviae Solvae, k i sta danes vzidana v gradu Seggau (H. K enner, Ja h re sh d. österr. Arch. Inst. 43, 1958, 61, št. 34). Izidina herm a iz B etnave p ri M ariboru je danes v Joanneum u, inv. št. 100 (Schild von Steier 12, 1965, 99). V zvezi z Izido se pojav lja tudi Serapis v P tu ju (A IJ 269) in Serapis ko t Ju p ite r Serapis v L ju b ljan i (CIL III 3842), v P tu ju (Serapi A ugusto sacrum — CIL III 4044, A IJ 336), Flavii Solvi (CIL III 3637) in še na severu v C arnuntu (CIL III 11141) te r V indoboni (CIL III 4560). Posvetila S erapisu lahko pripišem o religioznem u vplivu severjanske dobe. Izidino svetišče naj b i bilo v P tu ju . Tako m isli B. Saria (CZN 32, 1937, 20). V endar W. Schm id trdi, da je Ju p itro v o svetišče (ČZN 30, 1935, 150 ss). V slovenskem delu N orika egipčanski k u lt kom aj poznamo. Poleg na­ štetega so v grobu v T rem erjah p ri Celju našli v preteklem sto letju zlat p rstan z glavo boginje H ator (danes je p rsta n na D unaju, F r. E ichler u. E. K ris, Die K am een im K unsthistorischen M useum . W ien [1927] 74, tab. 14, št. 54, s starejšo literatu ro ), prišel je k n am verjetno kot trgovsko blago. Izidi posvečen o lta r je iz K opra (CIL V 484). O rientalna božanstva K ult M agna m ater ozirom a K ybele im a le m alo častilcev p ri nas. Tri posvetila so v L ju b ljan i (CIL III 13396, 14354;8 A IJ 162), v P tu ju (M. A bra- mič, Poetovio, 39), v C elju, k jer je postavil decurio in duum vir m esta o ltar 5 R. Egger, Aus d er U nterw elt der Festlandkelten. Jahreshefte des österrei­ chischen archäologischen Institutes, 35, 1945, 177 ss. (M ater deum M agna B laudia — CIL III 5194, danes v T rstu, Insc. It. X/4, 384). V T rstu sta d v a napisa boginji (M ater deum m agna — Insc. It. X /4, 10; M ater m agna deorum — Insc. It. X/4, 12). V Celju im am o dva reliefa z žalujočim A ttisom (V. Kolšek, C eljski lapidarii, sl. 8, 13). O ba sta na nagrobniku oz. grobnici. M orda n im ata zveze s K ybelinim kultom , pač pa p red stav ljata le dekoracijo nagrobnika. V obeh prim erih ne poznam o imen lastnikov spom enikov (A. Schober, G rabsteine, 212). Dva k ip a M agnae M atris sta v P tu ju (Abram ić, Poetovio, 189, 131; 32, 5). Najbolj razširjen in pogost je bil M itrov kult, zlasti v P anoniji. P rek A kvileje in P oetovija je prodrl v N orik že okoli leta 150, če že ne m orda nekoliko prej. V endar n i im el pravega v pliva na noriške vojaške posadke, kljub centru v C arn u n tu (PWRE IX N oricum 1024, 40). P red vsem i drugim i najdišči dom inira P tu j oz. H ajdina k ar s trem i m itreji in četrtim dom nev­ nim (PWRE supl. IX , 737, 1 c). Poleg sam ega M itre, se v m itrejih pojavlja vso njegovo sprem stvo — Cautes, C autopates, Sol in, Luna, k i so pogosto upodobljeni na M itrovih spom enikih.6 M itrej je v M odriču na Pohorju (V. S krabar, S tren a B uliciana [1924] 151; A IJ 90— 94), v Zlodejevem grabnu p ri Z gornji Pohanci (A IJ 258—259; In. Jug. 335, 336). N apis je v D rnovem (CIL III 3921), T rebnjem (CIL III 3910, 14354,2 0 10790, 143543 0 ), Hočah p ri M ariboru (V. S krabar, S tre n a Buli­ ciana [1924] 159; A IJ 103), Rušah p ri M ariboru, k jer so v svetišču odkrili štiri M itrove reliefe (A IJ 115, 116, 117, 118). Sem spada verjetn o tu d i relief, najden v R ušah ob D ravi (AIJ 114). Iz Em one izvirata dva vo tiv n a napisa M itri (CIL III 14354; In. Jug. 302, v zvezi s Silvanom). H rastn ik (CIL III 5121), T rojane (CIL III 13522 v zvezi z M artom ), pod Donačko goro (CIL III 4938), Poljčane (In. Ju g . 40, 409), Rožanec p ri Črnom lju (AIJ 485), v sosed­ njem Topuskem C IL III 10830), Celje (CIL III 5195), M alič p ri C elju (CIL III 11687). Iz C elja je tu d i odlomek M itrovega reliefa (Orožen, Zgod. Celja, 1927, 113, 151). Š en tjan ž p ri Rečici v S av in jsk i dolini (CIL III 5110). V T rstu je D(eus) M (ithras) zastopan trik ra t (Insc. It. X/4, 14, 15 in 16). V m itrejih se po jav lja Fons perennis, k i nam je znan iz 2. m itreja v P tu ju (CIL III 151842 4 ) in iz V išnjega potoka p ri V išnji gori, k je r m itreja še niso našli (A IJ 223). Dva napisa sta od Sv. A ntona p ri D evinu (Fons — Insc. It. X/4, 320, 321). Are, posvečene N aturi, so znane v m itre jih v P tu ju (CIL III 143542 9 ) in T rebnjem (AIJ 234). Č eprav je Ju p ite r Dolichenus v 3. sto letju najbolj čaščen in so ga vojaki uvrstili m ed svoja božanstva, im a v N oriku zelo m alo oltarjev, n iti ne ob m eji (A. Dom aszewski, Religion des röm . Heeres, 59 ss). Več napisov nam je zapustil v sosednji P anoniji. Spom enike n a IOMD v P tu ju lahko pripišem o prej D epulsorju k ak o r Dolichenu. Tudi napis v L ju b ljan i je problem atičen (A IJ 157). Azijsko božanstvo Ju p ite r Sabazius, k i so ga enačili z Dionizom , je pri nas osam ljeno v T rstu (Insc. It. X/4, 387). Iz tu je province, v en d ar n e iz O rienta, je Dea Coryphea. E dina znana ara p ri nas, posvečena punski boginji — Deae C orypheae sive Celesti Aug(ustae) je bila n ajd en a v sek u n d arn i legi n a G radišču p ri V elikih Ma- lencah (A IJ 240). 6 V. H offiller - B. Saria, A ntike Inschriften aus Jugoslaw ien (1938) 133 ss. K ult podonavskega jeznega boga, ki je n astal v 3. stoletju in se obdržal do 4. stoletja, je im el svoje svetišče v P tu ju (M. A bram ič, O esterr. Jahresh. 17, 1914, 87 ss). Tu so odkrili m anjše m arm ornate reliefe (kabirske reliefe), ki predstavljajo posebno mešanico religioznih simbolov z m otivi čaranja. K u lt je im el vraževerne poteze. Lokalna božanstva Oblike religioznih predstav predrim ske dobe se bistveno razlikujejo od oblik v rim ski dobi. Z ato lahko računam o s preoblikovanjem religije avtoh­ tonega prebivalstva. Če odkrivam o v naših k ra jih posebne poteze v svetu bogov, ni treb a pom isliti takoj na predrim ska božanstva, ki so živela naprej v novi dobi. K ajti vse, k a r označujemo kot lokalno posebnost, je lahko n a­ stalo že kot posledica rom anizacije. Zato je bolje, če govorimo o lokalnih k ultih kot pa nad aljev an ju starega in o in terpretacijah. Z rom anizacijo so nastale nove oblike n a poti rim sko-avtohtone spojitve. Zanim ivo je, da je v Panoniji veliko m anj božanstev z lokalnim i im eni kakor v Noriku. P ri naštevanju le-teh se bom zopet držala abecednega zaporedja. Popolnom a sam nastopa G enius A nigem ius — božanstvo prednikov ali sorodstva na ari iz C elja (CIL III 5157), k i m u jo darujejo njegovi častilci. Na T rojanah sta dva napisa, posvečena lokalnem u A tra n tu (CIL III 5117; In Jug. 380, C IL III 5123, In Jug. 381), ki je zaradi -n t sufiksa verjetno ilirskega izvora (PW RE XVIIi, N oricum 1017). N a T rojanah je tu d i (I?)van- tit reg(inae) (CIL III 5118, 11671), lokalno božanstvo podobno A tran tu . V Emoni in N au p o rtu se pojavljajo im ena božanstev A equorna, Aecur- na, A ecorna (AIJ 149, 150, 148) — verjetno boginja m irno tekoče L jubljanice. Na V rhniki je im ela A equorna svoje svetišče (W. Schmid, 15. Ber. RGK 1924, 183). L aburus (CIL III, 3840), ki nosi noriško ime, še ni pojasnjen. Častili so ga v bližini brzic L jubljanice. Vsa ta im ena vodnih božanstev, so ver­ jetno ilirskega izvora. Tudi večje rek e so im ele v kultnem življenju svojo vlogo. A dsalluta in Savus sta bila v N oriku najbolj čaščena. Neki osvobojenec s svojim i socii je postavil o lta r Savusu (CIL III 4009). A ra Savo avg. sac. je ob Savi p ri K resnicah (CIL III 3896). Častili so ga predvsem trgovci. Da je Savus zaščitnik Save, je jasno. Za A dsalluto so m nenja deljena. N ekateri avtorji jo im ajo za zaščitnico Savinje (PWRE I, 421, A dsalluta). W. Schm id misli, da je varovala lad je pred čerm i in robovi Save, med H rastnikom in Zagor­ jem. Polaschek m isli, da je zgornji tok Save (PWRE, XVII, N oricum ). V er­ jetno im a p rav W. Schm id, ker so pri H rastn ik u odkrili njeno svetišče, od koder izvirajo votivne are (W. Schmid, 15. Ber. RGK, 183; CIL III 5134, 5135, 5136, 5137, 11684). A ro Savo et A dsallutae im am o v Loki p ri Z idanem mostu (AIJ 27) in R adečah (A IJ 255) te r A dsalluto samo prav tako iz L oke (AIJ 26). D ravus je dobil o ltar v P tu ju skupaj z Genio legionis (AU 267). D ravus im a oltar skupaj z D anuviusom v Tenju p ri O sijeku (CIL III 10263). Obe sta verjetno v zvezi z nekim vojnim dogodkom, k er sta postavljeni pro salute et incolum itate nekem u cesarju. Po napisu iz T enja dopolnjuje S aria fragm ent are Danubio et D ravo sacrum (AU 266). D ravusu je pripisan o ltar A U št. 268. Na obm očju L jubljanice, Save in S avinje je precej zastopan N eptun. Im am o ga v Em oni (CIL III 3841, 10765), skupaj z nim fam i (CIL III 13400), n a V rhniki (CIL III 3778), ob Savi pri H rastn ik u (CIL III 5137 — N eptuno A ugusto sacrum), C elju (CIL III 5197), k je r so postavili spom enik Celeiani publice. Ob Savi p ri Č atežu (CIL III 143542 2 — N eptuno O v ian o ...) . M orda so trije reliefi iz Celja posvečeni N eptuni ali Savinji. D elani so po vzorcu grškega A chelaosa, vendar so dom ače delo (Cunze, Röm. B ild­ w erke in Ö sterr. 11, I, XVII). K vodnim božanstvom spadata še A esontius — božanstvo Soče (CIL III. R E III., A 1996) in Tim avus — Tim ava (Devin, grad, Insc. It. X/4, 317; izvir Tim ave, Insc. It. X/4, 318). K ljub skopim aram Belena, je ta noriško božanstvo. Im e B elenus je lahko keltsko in pom eni »sijoč, sveteč, goreč«, k ar označuje boga svetlobe (H. K enner, Jahresh. d. österr. Arch. Inst. 43, 1958, 84 ss). Božanstvo B elenus im a dve posvetili n a K oroškem (Celovec, CIL III 4774, H ochosterw itz, G. Moro, C arinthia I, 126, 1936, 81). R azširjen je v A kvileji. Iz akvilejskih spom inkov je razb rati, da je Belenus enakovreden Apolonu (C alderini, A quileia Rom ana, št. 5, 9, 16, 17, 21). V Sloveniji gaše nismo zasledili. Ženska oblika B elena je Belestis, ki je dom a na L jubelju (CIL III 4773 — Belesti A ugustae; Jaksch, C arinthia I, 93, 1903, 19; CIL III 11539). P rvič se srečam o z boginjo C arvonio v D obrteši vasi p ri Šem petru (AIJ 17). Kot boginja ni zn an a n ik jer drugje, v en d ar spom inja na keltsko k ra ­ jevno ime Carvo, n a cesti L ugudunum B atavorum — N eviom agus (Tab. P eut, in Itin. Ant. 369 Carvone). Božanstvo C ernnunos z jelenjim rogovjem na glavi je keltsko in je povezano z rodovitnostjo narave, človeka in živali. Pozneje se združi s sim ­ bolom m rtv ih (kača z ovnovo glavo). K ot gozdno božanstvo je b il p red stav ­ lje n kot Pan, to je pozneje prešlo n a Silvana. V Sloveniji je upodobljen le v Beli k rajin i (P. P etru , S itula 4, 1961, 31 ss). K eltska boginja E pona (H. K enner, Jah resh . d. österr. Arch. Inst. 43, 1958, 6 6 ) je razširjen a po vsej Italiji, zlasti m ed nižjim slojem. Izšla je iz zahodnega keltskega ozem lja, vendar so jo k nam prinesli R im ljani. Po­ sebno jo je častila Ju v e n tu s M anliensium , k i je bila izurjena v jah aln ih sp ret­ nostih (R. Egger, ö s te rr. Jahresh. 18, 1915, 22 ss). V N oriku je b ila zelo razširjen a k o n jereja in zato čaščenje boginje pogosto. V C elju sta postavila aro Eponi dva b eneficiarija (CIL III 5176); e n k rat je sam a, drugič v zvezi z Jup itro m in Celeio sancto (CIL III 5192). N apis iz B etnave p ri M ariboru je Eponae A ugustae sacrum (CIL III 5312). V P tu ju je relief Epone (V. S krabar, V jesnik H rv. arh. dru štv a 18—21, 1937-40 [1940] 379 ss). K ot boginja C eleje je bila Celeia sancta ali augusta. P o jav lja se v zvezi z I. O. M. (CIL III 5187) ali z I. O. M. in N oreio sancto (CIL III 5188) in v zvezi z I. O. M. conservatori A rubiano (CIL III 5185). V C elju so našli b ronast kip m estne boginje Celeje. Sedeča boginja z žarno krono je danes v G radcu (Schober, D ie Röm erzeit in Ö sterr., tab. 27, sl. 74). O sam ljen je J u p ite r P oeninnus iz C elja (I. O. M. Poeninno — CIL i n 5183), prav tako tu d i J u p ite r Uxellim us, ki je identičen z Ju p itro m C ulm ina- lisom iz Bukovce p ri L aškem (CIL III 5145). Noriški bog, ki je enakovreden rim skem u M arsu, je Latobius (H. K enner, Jahresh. d. österr. A rch. Inst. 43, 1958, 70). P rvotno je M ars L atobius ro­ dovni bog L atobijcev na Dolenjskem , v en d ar so sledovi njegovega ku lta dokazani po vsej provinci. Njegovo svetišče je v Labodski dolini (B urgstall) . 7 M orda je bilo glavno svetišče noriškega M arsa n a M agdalenski gori. L ato­ bius je bil čaščen izključno v Noriku. Poleg L atobiusa poznam o tudi M arsa M arm ogiusa; pojavi se v Pano­ n iji (Ptuj, CIL III 4014).8 Važno lokalno božanstvo N orika je N oreia — »deželna m ati« (H. K enner, Jah rsh . d. österr. A rch. Inst. 43, 1958, 58). Sodeč po im enu, je bila božanstvo glavnega m esta N oreje, zaščitnica N oričanov in vsega N orika. K o t boginja m esta, rodu in dežele je im ela verjetno tu d i obram bni pomen. A li je k elt­ skega ali ilirskega izvora, so m nenja deljena (Petrikovits, PW RE XVII/1, 963; A. B arb, C arin th ia I 143, 1953, 204 ss). V Sloveniji im am o doslej le oltarje, postavljene njej n a čast, tako na T rojanah (CIL III 5123; A rcheo- grapho T riestino 3, 1906— 1907 [1907] 180) božanski N oreji, v C elju že zgoraj om enjeni ari v zvezi z Ju p itro m in Celejo te r M arsom, H erkulom in V ikto­ rijo. N oreji posvečen napis je iz Češnjevca p ri Slov. B istrici (CIL III 5300 — Noreia regina?). Svetišče N oreje je dokazano šele na K oroškem . B oginja je večkrat im enovana Isis Noreia in je enakovredna Izidi. K akor Izida je bila tudi N oreia prv o tn o boginja rodovitnosti in darovalka bogastva. V tej funkciji je upodobljena v V irunu (A. Schober, Die Röm erzeit in Ö sterreich, 148, sl. 97). V P tu ju so k arak terističn e N utrices A ugustae. N jihovo svetišče je bilo na Sp. H ajdini (M. Abram ič, Poetovio, 31). O ltarje njim n a čast (AIJ 324— 335; CIL III 14051— 14061, 14355, 14058, 13411, 4052) so postavljali možje za svoje žene in otroke. Vedno so n a napisih im enovane v množini, na reliefu pa je upodobljena le ena kot dojilja, drugi dve k o t strežnici. V N oriku je le eno posvetilo N utricibus A ugustis sacrum , in sicer v M ari­ boru (CIL III 5314). V S avariji so se im enovale F atae T enatiae (CIL III 10907). V to skupino bi spadale F atae iz Sv. Ivana p ri D evinu (Insc. It. X/4, 351). V N oriku jih srečam o šele v St. P ö ltn u (CIL III 3531). Te boginje so označene verjetno z im enom M atres P annoniorum , v N oriku pa M atres No­ ricae in Ju n o n e s(S e v e rn a Italija, G alija, G erm anija, dve v Noriku). Silvanus je b il v Panoniji takoj za Ju p itro m najbolj čaščen. Njegova oblika je zelo raznolika (H. K enner, Jahresh. d. österr. Arch. Inst. 43, 1958, 90). Pogosto nastopa kot Silvanus dom esticus z la ri in Silvanus silvestris, ki je enakovreden P an u . Včasih je v zvezi z Diano. Silvanus, zaščitnik meje, se je približal P ria p u (PWRE, supl. IX, 743) in so ga upodabljali itifalično. V tej obliki je upodobljen v P tu ju (AIJ 338), k je r je povezan s Term inusom . V P tu ju je relief — Silvanus, v eni roki drži pedum , v drugi v iničarski nož, ob nogah je pes (M. Abram ič, Poetovio, 61, 36). Časovno je večina njegovih posvetil iz 3. stoletja. P ojavljajo se pa od 1. stoletja dalje. V ečja svetišča so v Topuskem (CIL III 14043— 14049), k je r je zastopan tud i V idasus (AIJ 230); v P tu ju (AIJ 337 — Silvano qui conveniunt voto suscepto sacrarium 7 R. Egger, Der Tem pelbezirk des Latobius im L avanttale, Röm ische Antike und frühes C hristentum I. (1962) 98 ss. 8 R. Marič, A ntički kultovi u našoj zemlji. Beograd (1933) 25. sacraverunt). S ilvanus A ugustus je v V elikih M alencah (AIJ 245; CIL III 3923, 10801, 10800), A quah Iasah (AIJ 458), ob izviru Tim ave (Insc. It X/4, 324) in v D evinu (Insc. It. X/4, 328). K ot bog rodovitnosti je tesno povezan z N utrices iz P tu ja (A IJ 337). A ra Silvanu je iz Podzem lja (AIJ 486). V zvezi z M itro je v Em oni (In. Jug. 302 — DIM Silvano A ugusto sacrum ). Silvanus Castrensis je poznan iz T rsta (Insc. It. X/4, 18). V prašanje, ali j e Sedatus panonsko ali noriško božanstvo, je še odprto. V Celju je ara, postavljena na čast S edatu in njegovim častilcem (In. Jug. 287). Zastopan je tu d i v D rnovem (CIL III 3922). V rim skih kam nolom ih v Š m artnem n a Pohorju je kam nosek postavil aro svojem u zaščitniku S axanu (I. O. M. et Saxano A ugusto — A U 100). Iz tega k ra ja je tu d i relief z njegovo upodobitvijo. Gola m oška postava s klobukom n a glavi in kladivom v roki (A IJ 100). Božanstvo m eje — Term unes, im a svoje posvetilo v Č adram u (In. Jug. 405 — Term unibus Augustis). Veico Noriceio poznam o le iz napisa v Istri (CIL I 2 2217). N jen pom en še ni pojasnjen. V glavnem so n ašteta vsa božanstva, izvzeta so le tista, k i so bila čaščena v ožjem lokalnem krogu obeh naših provinc in so danes izven m eja Slovenije te r niso vpliv ala na lokalna božanstva p ri nas. Organizacija ku lto v O organizaciji kulto v imamo skope podatke. Rim ska vlada je zahtevala cesarski kult in čaščenje kapitalske triade. M ladina je bila p riteg n jen a k čaščenju v svojih d ru štv ih (collegium iu v en tu tis iz P tu ja CIL III 4045). P rav tako so gojila cesarski k u lt druga združenja. Tudi duhovniki so m alo znani. V P tu ju im am o m alo poznano duhovni­ ško službo pontifex coloniae (AU 288). K m unicipialni k arieri dekurionov je spadala duhovniška služba flam ines in augures (CIL III 4038, 10770). Precej je augustalisov (CIL III 3836, 3851, 10767; v P tu ju je A ugustalis colo­ niae Poetovionensis — In. Jug. 341). M inister je dokazan v L ju b ljan i pri L ares A ugusti (A U 158). Iz L jubljane je bil član duhovniškega kolegija (sexvir Augustalis) v A kvileji neki osvobojenec T. C aesernius D ophilus (AIJ 176; GMDS 16, 1935, 124). O svetiščih v Sloveniji imamo le m alo podatkov. Svetišča p rv ih stoletij so bila porušena ali p reu rejen a že v 3. stoletju. Izjem a je P tu j, k je r je uspelo ugotoviti več m anjših prostorov — različnih svetišč. Z a večino svetišč imamo dokaze le na arah (CIL III 11676 T rojane —... b(ene)f(ici- arius) co(n)s(ularis) / leg(ionis) II Italicae tem plum vetu state conlab / sum et in ruina conversum sum ptu suo / restituit). V splošnem lahko religiozne oblike k u ltn eg a življenja zgodnje dobe le težko karakteriziram o. P ostavljanje o ltarjev se je le počasi u v eljavljalo in je doseglo svoj razm ah šele v tretjem stoletju. ZUSAMMENFASSUNG Übersicht über die antiken K ulte im slowenischen Gebiet Im Beitrag sind hauptsächlich die G ottheiten vereinigt, die in den ersten zwei Jahrhunderten u. Z. im Gebiet des heutigen Sloweniens verehrt w urden. Es w ird jedoch auch noch das (3. Jahrhundert hinzugezogen, als sich die K ulte am m eisten entfalteten und die Voti varen ihre höchste Zahl erreichten. Ebenso sind in diesem Ja h rh u n d ert auch die G ottheiten am m annigfaltigsten. Das T erritorium Slow eniens um fasst den südlichen Teil Norikums, den w est­ lichen Teil Pannoniens und eine schmale Zone Italiens, nordwestlich von Trieste. Das Them a habe ich in folgende K apitel aufgeteilt: Der offizielle K ult. Der römische Staat förderte ihn, doch hat er relativ wenige Ü berreste hinterlassen. D araus können w ir folgern, dass er sich unter der gewöhnlichen Einw ohnerschaft der Provinzen nicht durchgesetzt hat, viel­ m ehr haben ihn vor allem grössere V ereinigungen und einzelne höhere Beam te ausgeübt. W ir können voraussetzen, dass ein H eiligtum der kapitolinischen Triade in jeder grösseren S tad t bestand, doch ist es bis heute nicht gelungen, irgend­ welches Heiligtum dieses K ults zu entdecken. Römisch-griechische G ottheiten. Trotz der Tatsache, dass d er röm ische Staat keinen Einfluss auf ihre Einführung bei uns ausübte, fand ihre V erehrung in der Provinz rasche V erbreitung. In Slowenien sind alle bedeutenderen G ottheiten vertreten. Es dom iniert Ju p p iter und seine V otivinschriften finden w ir nicht nur in den Städten, sondern können w ir sie im ganzen Land verfolgen. Die m eisten Vo­ tivinschriften lauten I. O. M. (s. A nm erkung 6, wo ein Verzeichnis aller bis jetzt in Slowenien bekannten A ren angeführt ist). Doch tritt Juppiter häufig auch mit Beinamen auf (Culminalis, Conservator, Depulsor, Defensor, Fulm inator, usw.) Von den übrigen G ottheiten treten durch die A nzahl der gefundenen Voti varen noch hervor: Fortuna, Hercules, Mars, Victoria, Dii deae omnes, vor allem aber unterschiedliche Genien. Ägyptische G ottheiten. Häufig w urde Isis verehrt, und zw ar im pannonischen Teil Sloweniens, in P tu j, wo sich auch ih r H eiligtum erhob. Die zweite ägyptische Gottheit, die bei uns vertreten ist, ist Serapis, der allein oder gem einsam mit Isis auftritt. In N orikum w ird Isis m ehr m it Noreia zusammen verehrt, beide verschmolzen zur G ottheit Isis-Noreia. Orientalische G ottheiten. U nter den orientalischen G ottheiten nim m t nach V erbreitung und A nzahl der D enkm äler M ithras den ersten P latz ein. Sein K ult gelangte nach Pannonien etwas früher als nach Norikum. Das grösste bisher bekannte Zentrum des M ithraskults ist in P tuj. Viel weniger w urde M agna m a­ te r verehrt und ihre D enkm äler sind selten. Lokale G ottheiten. Diese G ruppe von G ottheiten ist die m annigfaltigste. Hier verflechten sich streng lokale Gottheiten, die im engen Um kreis einer einzelnen O rtschaft verehrt w urden, über solche, denen n u r ein röm ischer Nam e verliehen w urde und die m it ihren ursprünglichen F unktionen w eiterlebten, m it neuen Gottheiten, die sich aus autochthonen und röm isch-griechischen G ottheiten ent­ wickelten und durch diese Verschmelzung neue Form en gewannen. Zu den be­ deutendsten lokalen G ottheiten sind zu zählen: Silvanus, M ars — M ars Latobius und Mars M armogius, Hercules, Noreia bzw. Isis-Noreia, Epona, usw. F ü r alle diese G ottheiten ist kennzeichnend, dass jede einzelne von ihnen viele verschiede­ ne Funktionen hat u n d so sind sie nach ihren Rollen einander häufig ähnlich. F ür all diese M enge von G öttern w ar ein A pparat nötig, der ihre V erehrung regelte. Leider ist uns aber gerade darü b er recht wenig bekannt. Aus den ersten Jah rh u n d erten gibt es in Slowenien fast keine Heiligtümer. Viele w urden zerstört, andere aber um gew andelt und d arin neue G ottheiten verehrt. Von den V otivaren können w ir n u r spärliche A ngaben über die P riester erhalten. Eben wegen des schnellen U m gestaltens des kultischen Lebens und des ständigen Zuflusses frem der K ulte sowie d er A bschaffung des alten K ults können w ir die ursprünglichen Form en nur schwer charakterisieren.