UDK
UDC
911.3:325.252
NEKATERE NOVEJŠE RAZISKAVE 
O MEDDRŽAVNIH MIGRACIJAH
Anton G o s a r *
V dnevnem časopisju in drugih rev ijah  so čedalje pogostejši članki 
o zdomskem vprašan ju . V n jih  so p rikazan i rezu lta ti raziskav, ki so jih  
o tej problem atik i opravili v nekaterih  raziskovalnih zavodih. Razisko­
valne naloge o zdom stvu so v glavnem  kom pleksnejše zasnovane in  zato 
k ljub  določeni enostranskosti omogočajo vpogled v to obsežno in več­
stransko zapleteno vprašanje. Večidel se ukvarja jo  z m igracijam i, in  to 
zlasti s tistim i, k i so usm erjene k  iskanju  delovnega m esta izven m atične 
države, m anj p a  z drugim i selitvami. V zadnjem  času se p a  s temi 
problem i ne ukvarja jo  več zgolj posam ezne skupine v raziskovalnih 
zavodih, kot je to p rim er v geografskih inštitu tih , temveč tud i posebni 
samostojni raziskovalni zavodi, ki delujejo kot družbenopolitične ali 
univerzitetne ustanove (13). R aziskujejo predvsem  m eddržavne migracije.
V Jugoslaviji je bilo doslej in form iranje o delu teh  ustanov in  n ji­
hovih izsledkih na področju m igracij še zelo stihijsko in neorganizirano. 
Zato želimo na kra tko  poročati o njih. Značilno za ta  dela je, da so 
večidel nekom pleksna, toda v detajlih  zelo izčrpna. R ezultati, k i so bili 
zbrani na podlagi predhodnih  raziskav, v glavnem  tem elje na selektiv­
nem zbiran ju  publicističnega gradiva in na  vzorčnih raziskavah v po­
sameznih regijah, saj je zajem anje celotnega gradiva o zdomcih zelo 
zap le tena in obsežna naloga, k i zahteva ne le čas, am pak  tudi velika 
finančna sredstva. Dokaz, da je m igracijska problem atika čedalje obsež­
nejša, predstav lja jo  na  p rim er tu d i roki za izgotovitev posam eznih 
raziskovalnih nalog, saj so v veliki večini prim erov prekoračitve zastav­
ljenih datum ov za leto ali dve povsem vsakdan ja stvar. Edino v državno- 
upravn ih  službah težijo k  hitrem u reševanju  problem ov in  se p ri tem 
opirajo na posamezne, že p re j objavljene ali na h itro  roko zbrane po­
datke. Le-ti so sicer ak tualn i, ne omogočajo p a  kom pleksnejšega reše­
vanja problem atike m igrantov, ki je glede na čas in prostor različna 
(3, 17).
Na tak ih  dolgoročno zbranih em piričnih rezultatih  tem elje m alo­
številna dela o m etodologiji in teoriji proučevanja novejših m eddržavnih
* U n iv . a s is te n t, O d d e le k  z a  g e o g ra f i jo . F ilo z o fsk a  f a k u l te ta ,  A šk e rč e v a  12, 61000, L ju b ­
l j a n a ,  g le j iz v le č e k  n a  k o n c u  zv e z k a .
10’ 147
m igracij. N ajvečkrat so dela posvečena ugotavljan ju  trendov in  iskanju  
rešitve za posamezen, ak tualen  problem  (16, 4, 5) in veliko m anj raz­
m išljanju  o predm etu proučevanja, njegovi opredelitvi ali term inologiji 
(15, 18).
P ri p roučevanju  lite ra tu re  o m igracijah, posebno pa še zdomstva, 
se raziskovalcu n a jp re j vzbudi misel, da bi bilo najbolje, ko bi proučil 
dela in m nenja glede na interese obeh nasprotno si stoječih družbeno­
ekonomskih prostorskih struk tu r. 2e pomen, ki jo beseda zdomstvo (manj 
beseda m igracija) izraža, nas opozarja, da gre za p raznjen je oziroma 
polnjenje različnih pokra jin  (12). O dločitev o proučevanju  eventualne 
medsebojne korelacije, ki jo ta  zdomska m igracija zahteva, ob postavitvi 
om enjenih dveh izhodišč ni več težka; odločiti se je le treba, katerim a 
prostorom a bomo posvetili pozornost, da bi lahko medsebojno poveza­
nost z m igracijskim i tokovi defin irali in jih  včlenili v prostorsko-struk- 
tu rne kom ponente. Za naše razm ere, ki jih  jugoslovanska družba ocenju­
je kot em igracijske, k a r za Slovenijo v celoti ne bi mogli trd iti, saj je 
Slovenija dežela im igracije in em igracije, bi bilo zaželeno proučevanje 
v tisti pokrajin i, k i izkazuje največjo koncentracijo jugoslovanskega 
delavstva v tu jin i (14). O bravnava lite ra tu re  o zdomstvu, njegovih 
posledicah, problem ih in tendencah iz zornega kota delodajalske družbe 
v ZRN in em igracijske v Jugoslaviji se kar sam a vsiljuje.
Pristop raziskovalnih institucij k proučevanju prostorske 
problematike zdomstva
I. V Jugoslaviji še nismo dosegli, da bi bile objavljene vse tekoče 
raziskave o zdomskem vprašanju . Morda je  p rav  raznolikost p ristopa 
k proučevanju  zdomskega v p rašan ja  vzrok, da posamezne republike 
obravnavajo raziskave o tem  problem u vsaka na  svoj način, saj je na 
prim er različnost v ponudbi delovne sile, ki je eden od razlogov za 
iskanje sezonske zaposlitve v tu jin i, bistveno drugačna v M akedoniji 
in v AP Kosovo kot v Sloveniji. Bolj popolno in kontinuirano se z m igra­
cijskim i v p rašan ji za celotno območje Jugoslavije u k v arja  le »Center za 
raziskave migracij«, ki deluje p ri In štitu tu  za geografijo Univerze v 
Zagrebu. C enter je v seriji kn jig  »M igracija radnika« (izšlo 5 knjig) 
in  v periodičnih zvezkih »Rasprave o m igracijam a« raziskoval in in ­
form iral javnost o delih na področju proučevanju zdom stva v tu jin i in 
doma. Njegova osnovna naloga je, da sledi tu jim  in domačim em piričnim  
raziskavam  ter na podlagi teh poizkuša obravnavati jugoslovansko 
zdomstvo (2). R aziskave so tud i usm erjene k  iskanju  s truk tu rn ih  po­
datkov o jugoslovanski zdomski delovni sili in  o njihovih družinah na 
območju ZR Nemčije in F rancije  ter deloma v drugih deželah Zahodne 
E vrope (1, 10).
V Sloveniji se v rsta  institucij ukvarja  z zdomsko problem atiko, 
vendar le parcialno in glede na svojo usmeritev. Morda je v raziskavah 
te vrste dosegla največ skupina raziskovalcev p ri »Centru za razisko­
vanje javnega m nenja in množičnih kom unikacij« p ri F aku lte ti za socio­
logijo, politične vede in novinarstvo, ki je v trudapolnem  delu zbrala 
bibliografske podatke o m igracijah  na  Slovenskem in Jugoslaviji ter ob­
delala obenem tud i literatu ro  drugih, predvsem  anglo-saksonskih, dežel 
o m eddržavnih in ekonomsko pogojenih m igracijah  (20, 22). Od petih  
objavljenih biltenov trije  vsebujejo bibliografske podatke oziroma n a­
vedbe o tu ji literaturi. D va zvezka p rin aša ta  razm išljan ja  o teoretskih 
in metodoloških postopkih kako proučevati m igracije. K ljub sociološki 
zasnovi in term inologiji študije upoštevajo tud i prostor in njegove 
značilnosti (15, 19). P rav  gotovo bo tako obsežna p rip rav a  v obliki 
bibliografije, pregleda lite ra tu re  te r ovrednotenja dosedanjih metodo­
loških izhodišč p ri p roučevanju  m igracijske problem atike koristila ne le 
raziskovalni nalogi, ki jo center izdeluje pod naslovom »Slovenci v 
ZR Nemčiji«, am pak tud i drugim  raziskovalcem, ki se ukvarja jo  z m i­
gracijsko problem atiko.
II. V ZR Nem čiji je sedemdeset znanstveno-raziskovalnih institucij 
prijavilo  študije, ki se bolj ali m anj ukvarja jo  s problem atiko zdom stva; 
med njim i je k a r 6 raziskovalnih projektov, ki že v naslovu nosijo ime 
geografija (13). P ri pregledu tem atike posam eznih raziskovalnih p ro ­
jektov negeografskih institucij zasledimo v celi vrsti raziskav upošte­
vanje družbeno-geografskih vrednot in uporabo geografskih razisko­
valnih metod, s katerim i žele rezu ltate in struk tu rne elemente svojih 
raziskav povezati s prostorom  (21).
P ri pregledu del o m igracijah v ZR Nem čiji preseneča, da se s sp re­
membami socialnih stru k tu r v četrtih  nem ških mest, v katerih  živijo 
zdomci, s koncentracijo stanovanj zdomcev in z oblikovanjem  njihovih 
četrti ukvarja jo  poleg raziskovalcev geografske stroke, še sociologi, p ra v ­
niki, ekonomisti, družbene službe in drugi. Vse to dokazuje, da je nujno 
potrebna kom pleksna obravnava problem ov »stanovanjsko okolje — 
mesto zaposlitve — rekreacijski prostor«, saj zdomci dajejo mestnim 
četrtim  nove vrednosti, k i so često negativne in s tem  sprem injajo ali 
celo degradirajo prvotno družbeno okolje (17). Pristop posam eznih raz ­
iskovalcev k  tem problemom je različen in ustrezno njihovi usm eritvi 
so tud i oblikovani predlogi za reševanje problemov. Vsi po vrsti pa 
ugotavljajo, da gre za iste socialno pogojene prostorske problem e, bodisi 
da gre za vpliv  zaposlitve tu je  delovne sile na nemško gospodarstvo 
(6, 7), ali p a  za socioekonomske aspekte te zaposlitve (16, 8, 9), struk ­
turno in prostorsko registracijo zdomcev, njihove stanovanjsko-delovne 
problem e (5, 17) ali za proučevanje problem ov šolanja in asim ilacije 
(4, 8).
Geografi v Berlinu, Bochumu, Kielu. H annovru in Miinchnu se v 
okviru svojih doktorskih d isertacij in projektov, ki jili financirajo mest­
ne skupščine ali raziskovalne skupnosti ZRN, ukvarja jo  s takim i in po­
dobnimi perečim i problem i, ki jih  zdomstvo vnaša v prostor. G eograf­
sko proučevanje predvsem  opozarja na družbeno-geografsko problem a­
tiko zaposlitve, ki se jo ponekod v nem ških mestih obravnava kot iz ra­
zito sociološki problem  (11, 17). Veliko je razprav, ki zdomce registrirajo  
glede na poreklo ter s trukturo  in to na širših  regionalnih območjih 
(12, 18).
C ilji raziskav meddržavnih migracij
Interesi različnih  družbeno-gospodarskih sistemov nujno vodijo k 
različnem u reševanju takšnega celovitega vp rašan ja , kot je im igracijska 
in em igracijska politika. V obeh prim erih  je proučevanje in  reševanje 
dvotiren proces: na podlagi bolj ali m anj intu itivnega poznavanja p ro ­
blemov in p a  na podlagi različnih  raziskav se družba odloči za takšno 
a li drugačno politiko. Krizno obdobje, katerem u smo priče, povzroča, da 
je  reševanje zdomskega v p rašan ja  pogosto enostransko (npr. v ZRN 
om ejujejo zaposlovanje) in  ne upošteva vseh že doslej razjasnjenih  
problemov.
N edefin iran  odnos družbe do m igracijskega cikla zdom stva p ri nas, 
predvsem  p a  do v p rašan ja  v račan ja  oziroma reintegracije, p a  lahko 
na drugi stran i le ohranja k o n f u z n o  situacijo na  področju zaposlo­
vanja ekonomske m igracije nasploh. Zato naj bi b ila vsaka raziskava 
trendov in zakonitosti v procesu m eddržavnih m igracij, njihovi p rostor­
ski razporeditv i, vzročnosti in  perspektivnosti povezana z osnovnim 
vprašanjem  usm erjan ja in p lan iran ja  prostorskih zmožnosti v regio­
nalnih  enotah. D ružbeno-politične oziroma regionalno-prostorske insti­
tucije, ki bi bile poklicane opredeliti stališča naše sam oupravne sociali­
stične družbe do zdomskega vprašan ja , se zaenkra t lahko oprejo le na 
začetne raziskave ekonomskih m igracij. Le-te žal upoštevajo predvsem  
ekonom sko-zaposlitvene ali gospodarske faktorje , m anj p a  jasnijo v p ra ­
šan ja zakonitosti m igracijskega cik la — odhajan je in  v račan je — in s 
tem  povezane sprem ljajoče elemente, kot so na  p rim er neurbanizirana 
»črna« g radn ja  stanovanj, sprem em ba dem ografskih stru k tu r zarad i od­
seljevanja ali v račan ja  (področja odm iranja — področja koncentracije), 
sprem injan je odnosa do zem ljiške posesti in obdelave ipd.
R aziskovalna skupina p r i »Centru za raziskavo javnega m nenja in 
m nožičnih kom unikacij« si je zastavila m orda najkom pleksnejšo nalogo, 
k a jti ne zadovoljuje se le z zbiranjem  podatkov in obravnavo struktur, 
am pak  jih  poizkuša povezati in razporediti glede na sociološke skupine. 
Posebno pozornost so posvetili življenjskim  in delovnim razm eram , vzro­
kom in motivom m igracij, ekonomskim vzrokom zaposlovanja v tu jin i, 
odnosom med im igrantsko družbo in  zdomskimi skupinam i, hotenjem  
zdomcev po vključevanju  v novo okolje in  sprem em bam  zavestne d ruž­
bene in razredne p ripadnosti (19).
Spremembe, ki jih  pogojuje dvoje različnih  družbenih sistemov in 
s  katerim i se konfrontira  em igrantska družba, ali posam eznik, so v sre­
dišču pozornosti te sociološke študije. P redstav ljan je  tako im enovanih 
konflik tn ih  situacij, k i jih  zdomstvo v obeh družbenih sistemih ustvarja, 
in upoštevanje le-teli v okviru vsakdanjega p rep le tan ja  in prenosa 
miselnosti, m otivacij in izkušenj v m igracijskem  toku, daje posebno 
vrednost delu N ika Toša o socioloških v idikih  em igracije v ZRN. To 
delo bo letos izgotovljeno.
O bjavljena dela In š titu ta  za geografijo univerze v Zagrebu, oziroma 
njihovega oddelka za m igracije, so si za cilj raziskave določile prostor,
v katerega vnašajo em pirične podatke, ki so bili zajeti ali s popisom 
prebivalstva ali z lastnim i anketam i (2).
Pohvaliti je treba  usm eritev in štitu ta  v posredovanje naših izsledkov 
na tu je  (1) in aplikacijo  ter predstavitev  raziskav in term inologije tu jih  
raziskovalcev v srbohrvaškem  jeziku. Geografi p a  bi vseeno želeli, da 
bi več zvedeli o medsebojnem vplivu fak torjev  in razm erah v k ra ju  
em igracije oziroma im igracije. Le-ti so velikokrat le omenjeni (deagrari- 
zacija, g radnja, kvalifikacijska struk tu ra), niso p a  n iti podrobno n iti 
kom pleksno obdelani. Ta želja je gotovo smiselna, saj je center že do 
zdaj požel veliko uspeha p ri pub lic iran ju  in  p rezen tiran ju  zdomske 
problem atike Jugoslavije v ZR Nemčiji. C enter je tud i sodelavec p ri 
p ro jek tu  nem škega združenja za zunanjo politiko, ki v okviru »Fordove 
fondacije« proučuje zaposlovanje tu je  delovne sile v ZR Nemčiji, vplive 
le-te na m ednarodne odnose te r vzroke in motive za ekonomsko m igra­
cijo, vplive na ekonomske, socialne in  politične razm ere v deželi emigri- 
ran ja  itd. (13).
C ilji v geografskih raziskavah so resda ponekod še vedno omejeni 
samo na prikazovanje trenu tne situacije v regijah  em igracije ali im igra­
cije in se zadovoljujejo z nepovezanim  naštevanjem  različnih  vzrokov 
in vplivov, vendar je čedalje bolj čutiti tud i težnjo h kompleksnosti. 
T a se zaenkra t kaže šele v vrednotenju družbeno-geografskih razm er. 
U pravičeno p a  lahko pričakujem o, da bodo obravnave sčasoma zajele 
vse prostorske spremembe, ki jih  p rin aša  zdomstvo.
M edtem ko so bile zadnje jugoslovanske študije  m igracij v bistvu 
enostranska predstavitev  zdomstva, se nekatere geografske raziskave 
posam eznih raziskovalnih centrov v ZRN že prib ližujejo  celovitemu 
obravnavanju  prostorskih problem ov in  sicer zaenkrat iz dveh zornih 
kotov.
P rva skup ina raziskav proučuje mobilnost, gostoto, sociološke spre­
membe in osnovne funkcije življenja (D aseinsgrundfuktionen) v m estnih 
četrtih , ki so poseljene z zdomci. D ruga skup ina raziskav p a  obravnava 
socioekonomske in  dem ografske struk tu re  glede na širšo mestno regijo 
ali deželo in  jih  tesno povezuje z integracijskim i možnostmi, zaposli­
tvenim i kapacitetam i, šolsko problem atiko in  drugim i elementi, k i sestav­
ljajo  prostorsko pomembne fak to rje  v predelih  poseljenih z zdomci.
Literatura — Bibliography
1. Ivo Baučič: Porijeklo i struktura radnika iz Jugoslavije u SR Ne- 
mačkoj, Radovi Instituta za geografiju Sveučilišta u Zagrebu, Serija: >Migra- 
cije radnika«, Knjiga 1, Zagreb 1972.
2. Ivo Baučič: Radnici u inozemstvu prema popisu stanovništva Jugo­
slavije 1971, Radovi Instituta za geografiju Sveučilišta u Zagrebu, Serija: 
»Migracije radnika«, Knjiga 4, Zagreb 1973.
3. Bayerisches Staatsministerium für Arbeit und Sozialordnung: Aus­
ländische Arbeitnehmer in Bayern, München, 1973.
4. Oskar Beck: Gastarbeiter in Geselschaft und Recht, Band 108, Mün­
chen, 1974.
5. Maria Borris: Auländische Arbeiter in einer Grossstadt, Eine em pi­
rische Untersuchung am Beispiel Frankfurt, Frankfurt, 1973.
6. Bundesanstalt für Arbeit: Beschäftigung ausländischer Arbeitnehmer, 
Repräsentativuntersuchung 1972 über die Beschäftigung ausländischer Arbeit­
nehmer im Bundesgebiet und ihre Fam ilien- und W ohnverhältnisse, Nürnberg, 
1973.
7. Bundesanstalt für Arbeit: Überlegung zu einer voranschauenden  
Arbeitsmarktpolitik, Perspektiven der Arbeitsm arktpolitik, Nürnberg, 1974.
8. Deutsche Gesellschaft für Bevölkerungswissenschaft: D ie Ausländer 
in der Bundesrepublik Deutschland, Arnoldshaim/Taunus 1972.
9. Jürgen Franzen: Gastarbeiter — raumrelevante Verhaltensweisen, 
Examensarbeit im Fach Geographie, Kiel, 1973.
10. Mladen Friganovič; Mirjana Marokvasič i Ivo Baučič: Iz Jugoslavije 
na rad u Francusku, Radovi Instituta za geografiju Sveučilišta u Zagrebu, 
Serija: »Migracije radnika«, Knjiga 3, Zagreb, 1973.
11. Siegmar Geiselberger: Schwarzbuch — ausländische Arbeiter, Frank­
furt, 1973.
12 Karl Heinz Hottes, Michael Pötke: Herkunft und Verteilung aus­
ländischer Arbeitsnehmer im Ruhrgebiet und im Bergisch-Märkischem Land, 
Bochum 1973.
13. Institut für Arbeits- und Berufsforschung der Bundesanstalt für 
Arbeit: Forschungsdokumentation, Erlangen — Nürnberg 1974.
14. Vladimir Klemenčič: Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni 
mobilnosti prebivalstva, Geografski zbornik, XII, str. 137—220, Ljubljana 1974.
15. Peter Klinar: Nekaj teoretičnih izhodišč za sociološko raziskovanje 
migracij, Projekt: Sociološki vidiki migracij, slovenski delavci v Zvezni 
republiki Nem čiji, Bilten 2, Ljubljana, 1973.
16. Marios Nikolanikos: Politische Ökonomie der Gastarbeiterfrage, Mi­
gration und Kapitalismus, Hamburg 1973.
17. Stadtentwicklungsreferat der Landeshaupstadt München: Kommunal­
politische Aspekte des wachsenden ausländischen Bevölkerungsanteiles in 
München, Problemstudie, Arbeitsberichte zur Fortsclireitung des Stadt­
entwicklungsplans Nr. 4, München 1972.
18. Franc Stare: Jugoslovanski delavci v Stuttgartu in okolici, Projekt: 
Sociološki vidiki migracij slovenskih delavcev v Zvezni republiki Nem čiji, 
Bilten 6, Ljubljana 1973.
19. Helmut Schrettenbrunner: Gastarbeiter, ein europäisches Problem  
aus der Sicht der Herkunftsländer und der BR Deutschland, Frankfurt 1971.
20. Niko Toš: Jugoslovani v ZR Nem čiji — sociološki vidiki em igracije 
in vračanja, Projekt: sociološki vidiki migracij slovenskih delavcev v Zvezni 
republiki Nem čiji, Bilten 1, Ljubljana 1973.
21. Niko Toš: Bibliografija slovenskih in srbohrvaških tekstov o m igra­
ciji, Projekt: sociološki vidiki migracij slovenskih delavcev v Zvezni republiki 
Nem čiji, Bilten 5, Ljubljana 1973.
22. Niko Toš; Silva Meinovic; Sergej Švara: Bibliografija tuje literature 
v zvezi z raziskavo o socioloških aspektih zaposlovanja v ZR Nemčiji, Projekt: 
Sociološki vidiki migracij slovenskih delavcev v  Zvezni republiki Nemčiji, 
Bilten 3, Ljubljana 1973.
SOME NEW GEOGRAPHICAL RESEARCH ON INTERNATIONAL
MIGRATION
Anton G o s a r  
(Summary)
The foreign workers problem has a need for a detailled geographical 
study because of transformation elements brought to a region with the in­
fluence of such migration process. In German Federal Republic and partly 
in SFR Jugoslavija geographers have started a general study of differences 
in the urbanisation caused with the foreign labour m obility. At the beginning 
they have only located the foreign labour structure in the imigrant and 
emigrant country. The sociogeographical problems brought to this regions 
have not been intensive studied yet.