Leto XXV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za ‘/t leta 35 lir, za 'U leta 17.50 lir,"mesečno 6.— lir. Te- v
denska Izdaja letno 25	COSOPIS	ZSt^OVI	HO, ffl deiOm ŠŠtVO
TRGOVSKI UST
Plača in toži se v Ljubljani.
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via O. Lazzaroni 10.
Številka 46,
Uredništvo: Ljubljana*. Gregorčičeva ulica 23. TeL, 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-611. Rokopisov ne vračamo, — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953-
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino): in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia
vsak torek in petek
Liubliana, petek 72. iuniia 7942-XX
C ena « 0*60
Občni zbori Sindikatov trgovinskih strok
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine vabi članstvo na naslednje skupščine sindikatov:
Dne 13. junija ob 11. uri v prostorih Združenja trgovcev (Trgovski dom):
Sindikat trgovcev z lesom, pohištvom, suho robo in lesnimi izdelki.
Dne 14. junija ob 9. uri v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti:
Sindikat trgovcev s špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom ter z delikatesami.
Dne 16. junija ob 10. uri v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti:
Sindikat gostinskih podjetij.
Dnevni red je naslednji:
1. Otvoritev skupščine.
2. Citanje določil sindikata.
3. Volitev predsednika sindikata.
4. Volitev zastopstva sindikatov.
5. Slučajnosti.
Za stroke, ki niso navedene v gornjem razporedu, se bo vrstni red še določil.
Reklamacijski odbor
pri finančni direkciji bo v ponedeljek reševal prizive proti davčni odmeri davkoplačevalcev iz Ljubljane. Prizadeti naj svoje želje izrazijo članu tega odbora veletržcu g. Albinu Smrkolju, Vošnjakova ulica.
Razdeljevanje petroleja za razsvetljavo
Dodatno k prejšnjim navodilom o razdeljevanju petroleja za razsvetljavo in v druge namene, a v smislu razpisa Visokega komisariata — urada civilne motorizacije št. 917/ad z dne 28. maja t. 1. se pojasnjuje naslednje:
Od junija t. 1. dalje bodo mogli trgovci detajlisti (oz. pooblaščenci občin), ki jim je poverjeno razdeljevanje petroleja, dvigniti petrolej pri veletrgovcu le proti predložitvi ustreznih nakaznic, ki jih za razsvetljavo izdajo prebivalcem (potrošnim edinicam) pristojni župani, oz. v obrtne in industrijske namene posameznim obratom Zbornica za trgovino in industrijo. Hkrati morajo z nakaznicami za pretekli mesec predložiti ob nabavi petroleja tudi poimenski seznam konsumentov, ki so pri de-tajlistu nabavili petrolej.
Veletrgovci bodo lahko pri A. G.
I.	P. nabavili petrolej za prebivalstvo le proti predložitvi odrezkov, oz. nakaznic ustrezne količine, ki jih bodo prejeli od detajlistov v smislu gornjega odstavka.
Z ozirom na to na j občine v skladu z izdanimi navodili in v sorazmerju z nakazano količino petroleja izdajo radi nabave petroleja, potrebnega za razsvetljavo ali v druge namene, posameznim potrošnim edinicam nabavne bone, ki upravičujejo nabavo blaga pri trgovcu detajlistu.
Hkrati obvestite o gornji ureditvi oddaje petroleja tudi zainteresirane trgovce-detajliste in grosiste tamkajšnjega območja.
Poravnajte naročnino!
Načela	za	bodoče
lesno gospodarstvo
V posebni, Finski posvečeni številki je objavil »Internazionaler Ilolzmarkt« velik članek o gozdnem in lesno-gospodarskem vele-prostoru nove Evrope, ki ga je spisal vodja nemškega državnega gozdnega urada Parehmann. V članku poudarja avtor, da se mora s političnim preoblikovanjem Evrope zvezati tudi nova ureditev evropskega gospodarstva. To je zlasti potrebno za lesno gospodarstvo, ki je že pred vojno skušalo ustvariti mednarodno sodelovanje vseh lesnih interesentov, o čemer zgovorno pričajo razni mednarodni odbori, ki so se ustanovili pred vojno. Ob koncu svojega članka pa navaja avtor 10 načel, po katerih naj bi se organiziralo novo evropsko gozdno in lesno gospodarstvo. Ker se ta načela v znatni fneri že izvajajo v današnji Nemčiji in tudi nekaterih drugih državah, je dobro, da se seznanijo z njimi tudi naši lesni krogi.
Ta glavna načela so naslednja:
1. Gospodarstvo veleprostora priznava samostojna narodna gospodarstva narodov in njih stremljenje, da predvsem krijejo lastno potrebo na lesu.
2. Gozdna in lesna gospodarstva evropskih držav pa iinajo skupna posvetovanja, da pripravijo urejeno izmenjavo lesnih presežkov s pomočjo vladnih odborov. V ta namen se izdela skupni lesni gospodarski načrt, ki naj ugotovi v lesno-proizvodnih deželah presežke lesa, v lesno-potrošnih državah pa njih življenjsko potrebo na lesu.
3. V tem gospodarskem načrtu naj bi se predvsem gledalo na to, da se doseže ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo. Pot k dose-ženju ravnovesja je v dvigu lesne proizvodnje v državah, kjer se gozdovi še ne izkoriščajo v zadostni meri. Ce bi se doseglo ravnovesje med proizvodnjo in potrošnjo, bi se dosegla tudi stabilizacija cen in preprečile hi se nevarne krize.
4. Doseči se mora čim bolj enakomerna in zagotovljena dobava lesa potrošnim državam, proizvodnim državam pa bi se moral zagotoviti reden odjem lesa, da bi se odpravila nestalnost na trgih.
5. Lesni presežki bi se morali voditi na trge po najkrajši poti, da bi se dosegli čim večji prihranki na prevoznini. S tem bi se pocenila proizvodnja.
6. S skupnim losnogospodarskim industrializacijskim načrtom se mora doseči pri ustanavljanju novih lesno-predelovalnih obratov določen red, da se prepreči ustanavljanje preštevilnih ali kapitalno premalo podprtih obratov, ki bi mogli povzročiti nevarne krize, nastale zaradi prevelike ali pre-male proizvodnje. Prej običajni boj za evropske trge se mora nadomestiti z redom v proizvodnji in odjemu. Pri ustanavljanju novih obratov se mora gledati ne samo na to, če imajo ti obrati zadostne količine surovin na razpolago. Podjetja naj se ustanavljajo predvsem tam, kjer je surov les.
7. Odpravijo naj sc vse težave in ovire v lesni trgovini, zlasti pa naj se izdelajo predlogi za spremembo iz prejšnje gospodarske1 dobe izvirajočih carinskih sistemov, pri
čemer se morajo upoštevati interesi domače proizvodnje držav, ki tvorijo gospodarski veleprostor.
8. Izdelajo naj se načrti in predlogi za izgradnjo prometnih zvez po vodi in po kopnem ter naj se pri tem upoštevajo potrebe' gospodarskega veleprostora, zlasti z ozirom na gozdove, ki bi se na novo izkoriščali. Ker je pričakovati dvig lesnega prometa tako po vodi ko po kopnem, naj se rešijo novo nastali transportni problemi s pripravo zadostnih transportnih prostornin.
9. Skupna izdelava predlogov za smiselno uporabo surovega lesa naj se pripravi ter naj sei pri tem skuša doseči prihranitev lesa.
V ta namen naj se ustanovi meddržavna komisija za lesno teh-
niko, ki naj z najbolj primernimi tehničnimi ukrepi doseže najbolj racionalno uporabo lesa. V tej komisiji naj bi bili vodilni lesni strokovnjaki. Komisija naj bi na podlagi izvedeniških mnenj ter vir dni h predlogov pristojnim vladam svetovala potrebne tehnične ukrepe za dvig lesne proizvodnje ter preprečenje neracionalne potrošnje lesa.
10.	Uvedli naj bi se mednarodni tigovinski promet olajšujoči predpisi, določila skupna pravila glede sortiranja lesa ter skupnih mer.
To bi bila glavna načela, ki naj bi se izvedla in ki bi sei morala že danes pripravljati, da bi se moglo čim prej urediti lesno gospodarstvo v novem evropskem gospodarskem veleprostoru.
Donava in iužnovzhod-ne evropske države
Plovba po Donavi se je v zadnjem desetletju močno razvila in Donava je zdaj najkrajša in tudi najcenejša pot iz sredine Evrope do obal Črnega morja. Velike prometne in gospodarske važnosti Donave se zavedajo vse obdonav-ske države, ki tudi skrbijo za plovbo po Donavi in za pristanišča. Vse to so dobre in pozitivne strani velike reke in dežel ob njej, Donava in njeni pritoki pa imajo tudi svojo senčno, negativno stran, ki mora v enaki in še večji meri kakor dobra, pozitivna stran zanimati vse obdonavske dežele. Kakor skrbijo te dežele za plovbo po veliki reki ter za izkoriščanje njenih vodnih sil in ribjega bogastva, tako bi morale vzajemno skrbeti tudi za to, da se vodovje Donave in pritokov ne bo razlivalo čez svoje bregove.
Od izlivov Donave imajo največ škode pokrajine na Madžarskem in v Bolgariji. Katastrofalne poplave na Madžarskem so bile že nekajkrat opisane, v Bolgariji pa so izlivi iz Donave najbolj nevarni pokrajini med Vidinom in Lomom. Tudi letos so bile nekatere vasi te pokrajine zalite in opusto-šene. Nevarnosti Donave in njenih pritokov pa niso samo v uničevanju človeških življenj in blaga, kadar se vodovje razlije čez bregove, temveč tudi v tem, da je v pokrajinah in deželah ob Donavi in pritokih stalno močno ovirana in omejena kmetijska produktivnost.
To je dokazano z ugotovitvijo, da pride na obdonavske dežele, ki zavzemajo skoraj eno tretjino celinske Evrope brez Rusije, samo 20% od evropske agrarne proizvodnje. Ta nizki odstotek agrarne proizvodnje na veliki površini je posledica poplav, ki jih povzročajo Donava in njeni neregulirani pritoki.
Na Hrvatskem se bo dalo z regulacijami in melioracijaAii pridobiti okrog 900.000 ha rodovitne zemlje. S samo regulacijo Save se bo v nekaj letih pridobilo in obvarovalo 226.000 ha dobrih zemljišč. V Bolgariji so ob Donavi velika močvirja. V tako zvani »Balti* je s trstiko in ločkom obra-ščenih 370.000 ha, v donavski delti
pa 276.000 ha. Precej močvirja bi se dalo izsušiti, loček in trstiko pa je mogoče uporabljati pri proizvodnji celuloze. Slovaška je letos za regulacije in vodne naprave določila 350 milijonov slovaških kron, posebej pa še za zelo nujno regulacijo reke Vahe 150 milijonov. Na Madžarskem bodo znašali letos stroški za izvedbo najvažnejše regulacije in melioracije 28.3 milijona pengo.
Tako so v vseh državah ob Donavi v teku razna dela, da se omili slaba stran veletoka in pritokov. Ko bodo na Slovaškem regulirali Vaho, na Hrvatskem pa Savo, se bo zboljšal položaj na obeh bregovih Donave, ker pa vpliva ta velika reka na usodo in gospodarstvo vseh držav ob svoji strugi, je jasno, da morajo biti smotrno uvedena ter strnjena vsa dela za zboljšanje toka ter za regulacijo vseh pritokov. Z drugimi besedami povedano: kakor je mednarodna plovba po Donavi in izkoriščanje njenih vodnih sil, tako mora postati mednarodna tudi vsa skrb za urejevanje Donave in njenih pritokov.
Monopolski dohodki Bolgarije
Po poročilu bolgarskega finančnega ministrstva so se dohodki od državnih monopolov letos od začetka leta do 30. aprila zvišali za 589 milijonov levov. Lani so v tem razdobju znašali 822, letos pa 1411 milijonov levov.
Bilanca romunske družbe za kemično industrijo
Letno poročilo družbe' »Nitro-gen«, ki predstavlja večino romunske kemične industrije, naglaša, da se je proizvodnja obdržala na predvojni višini, v nekaterih obratih pa celo dvignila. Najbolj se je dvignila proizvodnja karbida, ki je leta 1940. znašala 697 ton, lani pa že 3844 ton. Od leta 1936.1 se močno zvišuje tudi proizvodnja amo-nijaka, ki je lani dosegla že 1223 ton. Zvišala se jei tudi proizvodnja natrona, zmanjšana pa je bila proizvodnja solne kisline. Družba je imela lani 282 milijonov denarnega prometa, čistega dobička pa nekaj nad deset milijonov lejev.
Predpisi o porazdeljevanju obutve
Dodatno k okrožnici Visokega komisariata z dne 3. IV. 1942-XX,. VIII No. 30/143-42 glede števila točk obutev se odreja:
1. Za telovadne čevlje moškev ženske in deške, pri katerih sot gornji deli iz tkanine, spodnji pa iz regenerirane gumei, se določajo* te točke:
moški in ženski čevlji 20 točk,.
deški čevlji 10 točk,
otroški čevlji 5 točk,
Glede tu navedenih točk ostanejo v veljavi mere, odrejene ▼ okrožnici Vis. komisariata z dne: 17. dec. 1942, VIII No. 4776/172.
2. Čevlji, ki so izdelani i* same. slame, so izvzeti od točk.
3. Točka 9 okrožnice Visokega komisariata z dne 12. maja 1942, 30/143/42, se nadomešča z naslednjo:
»Lesene coklje, razen tistih, ki se popolnoma iz lesa ali imajo e* sam preprost kožnat jermen ali trak iz tkanine, da se z njim privežejo na nogo:
a) otroške 5 točk,
b) drugačne 10 točk.«
Gospodarske vesti iz Madžarske
Na Madžarskem se je v zadnjih letih močno dvignila potrošnja umetnih gnojil. Najbolj se kmetje zanimajo za gnojila, ki vsebujejo nitrogen, kalij in soliter. Super-fosfat mora Madžarska uvažati Irt zato ne more v večji meri iz njega izdelovati umetnih gnojil, na raa-polago pa ima surovine za nitrogen vsebujoča gnojila. Takih gnojil je Madžarska pred vojno proizvajala na leto po 3600 vagonov tn je šlo od tega do 1000 vagonov r Egipt. Zdaj pa proizvaja po 4200 vagonov in je še to premalo za domačo potrošnjo.
Od perutninarstva ima Madžarska na leto okrog 250 milijonov pengO dohodkov. Na perutninarstvo pride od madžarskega agrarnega izvoza do 20%, od vsega izvoza pa 10 do 12%.
Delniška družba za predelovanje rudninskega in rastlinskega olja je bila ustanovljena v Budimpešti z glavnico 12 milijonov pengo. Nova družba bo ustanavljala tudi rafinerije za olje.
Nakupovanje surove smole je trgovinsko ministrstvo centraliziralo ter poverilo Madžarski delniški družbi za kemične produkte.
Izvoz portugalske kolonije Angole
Iz letnega poročila Portugalske banke je razvidno, da je imela Angola v Zapadni Afriki, ki je že od leta 1575. portugalska kolonija, lani izredne trgovinske uspehe. Izvoz koruze, ki je znašal 1. 1938. blizu 129.000 ton, se je dvignil na 155.000 ton, izvoz bombaža pa od 2700 na 4300 ton. Znatno so se razširili obrati diamantne, mlinske in sladkorne industrije, ki so izvozili svoje proizvode leta 1938. v vrednosti 338 milijonov, lani pa v vrednosti 434 milijonov esku-dov, kar je rekord v dvajsetletni dobi. Uvoz se po količini in vrednosti ni dosti spremenil. Lani je bil vreden 233, leta 1938. pa 231 milijonov eskudov. Trgovina s Portugalsko se je od začetka vojne močno dvignila, ugodno pa se razr-vija tudi trgovinski promet s Španijo.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 12. junija 1942-XX.
Štev. 46.
Iz italijanskega gospodarstva
Stalna komisija mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu je imela te dni svoje zasedanje, katerega so se udeležili predstavniki Italije, Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Japonske, Španije, Turčije, Finske, Irske, Danske, Portugalske^ Švice, Argentine, Čila, Kolumbije, Irana, Paragvaja, Romunije in Slovaške.
Zasedanje italijansko - slovaške komisije za les je v glavnem končano. Komisija je določila enotne cene za izvoz lesa in podrobni kontingent. Ves kontingent za izr voz slovaškega lesa v Italijo znaša letos 75.000 kubipnih metrov.
Za uvoz zdravil iz Italije je romunska vlada določila 50 milijonov lejev. Zdravila bo naročil in prevzel iz Italije romunski centralni urad za socialno zavarovanje, ki bo dobil tudi iz Nemčije zdravila za sto milijonov lejev.
Delovni čas denarnih zavodov v Italiji je spremenjen tako, da bo med tednom od 8.30 do 15. in ne kakor doslej samo* do 14. une. Po-slovalni čas za blagajne pa je od 8. junija dalje od 8.30 do 12.30 ure.
Družba Alfa ltomeo, ki ima v
Milanu in Neapolju tvornice za avtomobile in letalske motorje, je imela lani 16.24 (prejšnje leto pa 14.9) milijona lir čistega dobička, dividenda pa znaša 6%. Družba navaja v svojem letnem poročilu, da se že sedaj bavi s produkcijskimi načrti za dobo po vojni.
Družba Societa Italiana Ernest« Breda, ki proizvaja poleg železniškega materiala in motorjev najrazličnejše proizvode težke in strojne industrije, kaže v bilanci nove znatne investicije. Od lani je udeležena pri železarni AccLa-ierie Romane, ki pridobiva železo 'iz morskega peska ter gradi veliko hidrocentralo na Tiberi. Družba Breda je glavnico povišala od 200 na 250 milijonov, njen čisti dobiček pa je lani znašal 17.2 (prejšnje leto 13) milijona lir.
Zastopniki bolgarske industrije &o si v Milanu ogledali obrat Mon-tecatini ter nekatere druge industrijske naprave. Iz Milana so odpotovali v Veneči jo.
Italijansko statistično društvo je organiziralo v Rimu svoj peti znanstveni kongres, ki ima na programu številna predavanja o statistični stroki v skladu s sodobnimi potrebami.
Za rudosledna dela so določene razne davčne in carinske olajšave, ki veljajo predvsem pri uvozu strojev, strojnih delov in materiala, ki je potreben pri mdosled-nih delih. V prvi vrsti veljajo te olajšave za industrijo premoga in lignita v Istriji in na Sardegni.
Zastopniki italijanskega rokodelstva so obiskali te dni Sofijo. Italijanski rokodelci so bili sprejeti od bolgarskega zunanjega ministra, potem pa so si kot gostje bolgarske zveze obrtnikov in rokodelcev ogledali razne obrate in ustanove.
Pokrajinski odbor za cene je bil ustanovljen v Spalatu, da bo sodeloval s pokrajinskim prehranjevalnim odborom, V odboru za cene so zastopniki najvažnejših gospodarskih panog in potrošnikov.
Raztegnitev obveznosti poseka
na nadalinie zemljiške pasove ob cestah in železnicah
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo nared bo:
Clen 1, — Obveznost poseka, odrejena z naredbo z dne 8. maja 1942-XX št. 87, se razširja nadalje na sledeče pasove:
Vzdolž železnice Logatec—Ljubljana: na obeh straneh razdela med Štainpetovim viaduktom in km 590.500.
Vzdolž ceste Logatec—Laze: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž ceste Logatec—Rovte: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž ceste Kalce—Hotedršica: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž železnice Trebnje—Mirna—Krmelj: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž ceste Trebnje—Mirna— Mokronog—Krmelj: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž ceste Novo mesto—Uršna sela—Semič—Črnomelj — Griblje: na obeh straneh cole proge.
Vzdolž cestei Novo mesto—Straža—Soteska: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž ceste Črnomelj—Gradac — Metlika — Božakovo: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž ceste Črnomelj — Tanča gora—Vinica: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž cestei Črnomelj—Tribuče: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž ceste Črnomelj—Dobliče: na obeh straneh cele proge.
Vzdolž železnice Ljubljana — Metlika: na obeli straneh razdela med postajama Višnja gora in Mirna peč.
Člen 2. — Za posek pasov iz prednjega člena veljajo nespremenjeno določbe, za kršitelje le-teh pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX št. 87.
Člen 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 6. junija 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Nameravana elektrifikacija bolgarskih železnic
Bolgarski časopisi so poročali, da proučuje bolgarska vlada načrt o elektrifikaciji bolgarskih železnic. Kakor pa je razvidno iz izr jave bolgarskega ministra za javna dela, je ta vest prezgodnja. Minister je namreč izjavil, da je imela dosedaj bolgarska elektrifikacija samo lokalni značaj. Najvažnejša naloga je danes, da se dvigne življenjska raven na Bolgarskem. Dokler to ni doseženo, je zaradi nezadostnih bolgarskih denarnih sredstev elektrifikacija nemogoča. Elektrifikacija železnic bi namreč zahtevala zelo velike zneske. Šele potem, ko bo Bolgarska oskrbljena s cenenim električnim tokom, ko bodo krite potrebe kmetijstva, industrije in obrti na električnem toku, se more misliti na elektrifikacijo železnic. Tok mora biti zelo poceni, če se naj uporabi za elek-
trifikacijo železnic. Zato bi se morale najprej zgraditi vodne centrale in elektrarne, ki bi uporabljale kot kurivo premogovne odpadke.
0 bolgarskem elektrilikacijskem načrtu pa navajajo listi naslednje podatke. Vsi izdatki bi znašali 18 milijard levov in bi se potrošili v 20 letih. Industrije, zasebna podjetja in sindikati naj bi dali pet milijard levov, dve milijardi naj bi prispevale občine in zadruge. Ostanek bi se dobil z obdačenjem električnega toka, in sicer bi veljala kilovatna ura 35 stotink. Pri sedanji letni potrošnji v višini 300 milijonov kWu bi dal ta davek v začetku 100 milijonov levov na leto, v kasnejših letih, ko bi potrošnja električnega toka narasla, pa znatno več.
Proizvodnja olivnega
olia
Občni zbori
»Motvoz in platno«, d. d. v Grosupljem ima 20. redni občni zbor 25. junija ob 11. v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke. Delnice se morajo položiti pred občnim zborom pri blagajni Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani ima redno glavno skupščino delničarjev dne 26. junija ob 17. uri v sejni dvorani na mestnem magistratu. Delnice se morajo položiti dva dni pred glavno skupščino pri mestni blagajni.
Dolga desetletja je dobivala celinska Evropa velike količine jedilnega olja iz čezmorskih dežel, zdaj ko tega uvoza ni več, pa je postalo zelo važno vprašanje sa-mopreskrbe. Narodi ob Sredozemskem morju gojijo oljko že od davnih časov in se smatra poško-
Špaimijai dni’ Portugalska..............
Italija ................................
Gr&iija ................................
Francoska Severna Afniika ....
do vanje1 oljčnih nasadov pri njih za velik zločin. Največji pridelovalci oliv so Španija, Portugalska, Italija, Grčija in Francoska Severna Afrika. Proizvodnja olivnega olja je bila v razdobju 1929. do 1937. naslednja (1000 ton):
Trgovinski register
Vpisi;
Jakob Obreza, Begunje nad Cerknico. Obratni predmet: trgovina z lesom.
Andrej Devjak, Dol. Logatec. Obratni predmet: trgovina z lesom.
Japelj Franc, Dolenji Logatec. Obratni predmet: trgovina in izvoz lesa.
Udovič Anton, Dolenji Logatec. Obratni predmet: trgovina z lesom.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«
kos 46. z dne 10. junija je objavil: Naredbe Vis, komisarja: Disciplinska sodišča za javne nameščence — Ustanovitev pokrajinskega sanitetnega sveta — Raztegnitev obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove ob cestah in železnicah — Sprememba cenika zdravilnih specialitet.
Nemška razstava v Sofiji
Te dni je bila v Sofiji odprta deseta razstava nemškega gospodarstva in tehnike. Njeno označilo je »Razstava nemške električne industrije«. Razstave se je udeležilo okrog 20 nemških tvrdk, ki razkazujejo stroje in orodje za industrijo, obrt, kmetijstvo, zdravstvene ustanove in gospodinjstvo.
Najboljša letina
1929 = 735.9 1929 = 289.5 1937 = 173.1 1929 = 105.1
Najslabša letina Povpret.
1930 =	132.2	427.1
1930 =	125.0	209.4
1936 =	72.6	109.2
1936 =	31.6	71.3
Oljčni nasadi Španije obsegajo skoraj dva milijona ha, bili pa so močno poškodovani ined državljansko vojno. Leta 1929. je pridelala Španija blizu 600.000 ton olivnega olja, zadnji pridelek pa cenijo na okroglo 400.000 ton.
Potrošnja olivnega olja v Španiji je znašala v mirni dobi po povprečju leta 1929. do leta 1937. okrog 300.000 ton na leto. Nemški listi naglašajo, da je ta potrošnja v primerjavi z nemško prevelika. Na vsakega prebivalca Španije je prišlo na leto 12.5 kg olivnega olja. Italijansko potrošnjo masti cenijo na- 12 kg letno za vsakega prebivalca in pride od tega na samo olivno olje 5.7 kg. Potrošnja olja je v Španiji večja zaradi tega, ker so zaloge krušnega žita in krompirja ter mesa bolj skromne. Čeprav se v Španiji potrošnja olivnega olja še ni zmanjšala,
ostane vendar še od zadnje letine okrog 100.000 ton olivnega olja za izvoz. Važno pa je tudi to, da se da proizvodnja olivnega olja še znatno povečati ne samo v Španiji, temveč tudi v drugih deželah, ki bodo presežke svojega olivnega pridelka rade zamenjale za druga živila, ki jih same ne morejo dovolj pridelati.
Že v 24 urah
barva, plesirain komično gnali obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce, ovratnike in manšete. Fere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. S Telefon it. 22-72.
Finska industrija vžigalic
Industrija vžigalic na Finskem ima staro tradicijo. V Helsinkih so izdelovali vžigalice že 1. 1844., prve •tovarne vžigalic pa so nastale v letih 1850. do 1860. Leta 1885. je bilo na Finskem 11, leta 1906. pa 16 takih tovarn. L. 1906. je znašala proizvodnja okrog 182 tisoč zabojev, leta 1929., ko je bilo samo štei 6 tovarniških obratov, pa 498.000 zabojev, Z mehanizacijo izdelovanja se je število obratov .močno znižalo, proizvodnja pa se je potrojila. Zdaj obratuje na Finskem pet velikih tovarn za vžigalice; štiri so domače, ena pa je last švedskega vžigalič-nega koncerna. Leta 1939. so producirale vse tovarne na Finskem 409.247 zabojev po 1000 škatlic in so od tega izvozili 158.823 zabojev. V prejšnjih letih so izvozili približno polovico proizvodnje, ki je bila največja v letih 1925. do 1930., ko je presegala 500.000 zabojev.
Denarstvo
švedski zlati zaklad je znašal koncem aprila 1175 milijonov švedskih kron, devizni zaklad pa 620 milijonov kron. Iz izkazov švedske banke je razvidno, da je banka velik del svojih deviz pretvorila v zlato.
Po ustanovitvi Ukrajinske narodne banke v Rovnu je uvedel državni komisar za Ukrajino klirinški plačilni promet med Ukrajino in Nemčijo, in sicer preko nemške obračunske blagajne v Berlinu.
Gospodarske vesti
Po novi italijansko-bolgarski trgovinski pogodbi bo znašal blagovni promet med obema državama več ko eno milijardo lir. Lansko leto je dosegel ta promet samo 800 milijonov lir.
Hrvatski uradni list je objavil naredbo o ustanovitvi rudarske šole v Zenici. Finansiranje šole morajo zaenkrat prevzeti hrvatski rudniki in plavži.
Za ravnatelja »Pohita« v Zagrebu
je bil imenovan dr. Lamer, drž. tajnik v ministrstvu za TOI. Dosedanji člani uprave so bili večinoma razrešeni.
Gospodarska podjetja na Hrvat-skem morejo odslej z dovoljenjem trgovinskega ministra spremeniti svoje ime in prenesti svoj sedež v drug kraj z navadnim sklepom ravnateljstva. Pristanek upravnega sveta ali občnega zbora ni več potreben.
Tri hrvatske tovarne za vžigalice
izdelajo po podatkih hrvatske monopolne uprave 420 milijonov škatlic vžigalic. Od teh se porabi 120 milijonov škatlic doma, 300 milijonov pa se izvozi.
V Posavini na Hrvatskem bo dobra letina, kakor poročajo hrvatski listi.
Izdelovanje in prodajanje sladoleda je hrvatski minister za trgovino zopet dovolil.
Veleposestvo Bel je je madžarska vlada izročila bivšim lastnikom.
Zagrebška elektrarna je pozvala svoje odjemalce, da štedijo s tokom, ker se premog težko nabavlja. Dovoljena bo samo potrošnja toka v množini, ki so jo potrošili naročniki lansko leto.
Bolgarska je izdelala petletni načrt za izgradnjo svoje trgovinske mornarice. Vsi stroški so pro-računani na 700 milijonov levov. Dosedaj je znašal delež Bolgarske v donavski mornarici samo 1.5 %>. Sedaj naj bi se zgradilo 50 novih vlačilcev, tri velike tovorne ladje, 3 manjši osebni parniki, več pon-tonov za pristajanje in dok za popravila.
Vsako samovoljno zviševanje cen življenjskih potrebščin namerava prepovedati bolgarska vlada za ves čas vojne.
Romunija je lani pridelala 27.000 vagonov semena sončnic. Celotna potreba Romunije na jedilnem olju znaša 6500 vagonov, za kar je potrebno 26.000 vagonov semen.
Med Madžarsko in Nemčijo je bila sklenjena pogodba, po kateri se je Madžarska zavezala, da bo vse svoje presežke sadja in povrtnine odstopila Nemčiji. Potrebne hladilne vagone za prevoz sadja in zelenjave bodo dale madžarske železnice.
Poenostavljenje v nemški zunanji trgovini je odredil nemški gospodarski minister, število formularjev, ki so jih dosedaj morale izpolnjevati tvrdke, se bo znatno zmanjšalo.
Vsi avtomobili in njih deli se
morajo v Turčiji popisati. Prodajo vseh teh predmetov je ministrstvo za oskrbo prepovedalo.
Predsednik Švicarske banke se je izjavil proti želji izvoznikov, da bi se znižala vrednost švicarskega franka, ker ne bi bila devalvacija švicarske valute v korist švicarskemu gospodarstvu.
V Franciji bodo zgradili več tovarn za izdelavo sintetičnega bencina. Glavnica družbe, ki bo zgradila te tovarne, znaša 80 milijonov frankov. 30 odstotkov glavnice prevzame francoska država.
INDUSTRIA COMMERCIO ARTICOLI TECNICI
Antonio Quintavalle S. A. - TRIESTE
Via Cesare Battisti n. 4 — Telefon 68-38
Delniška glavnica Lit 1,000.000.— povsem vplačana
Prodajni urad z zalogo:
Elli, Zerboni & Co. — Orodje za mehaniko in industrijo.
Filp — Precizne pile, rašple in mizarsko orodje.
S. A. Mole Norton — Brusilne kolute in strgalne pile.
S. I. A. U. — Jeklo za orodje, konštrukcije in nerjaveča jekla.
S. A. Acciaierte Bolzano — Lito in kovano, surovo in obdelano železo.
S. K. F. — Krogljični in valjčni ležaji.
»TAS« — AVTOMATIČNE STRUŽNE GLAVE ZA REZANJE NAVOJEV NA ZAKLOP.
Zastopstvo: Drago Ceferin, Ljubljana, Gledališka 7.
Telefon 27-57
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.