Danes pišemo o odnosu do študeotov pri Trtglav-filmu! PoStnina plačana v gotovini G L A S I L 0 Ceoa 10 dln STUDENTOV Tribuna Leto IL Ljubljana, 15. decembra 1952 Štev. 3 Tine Remškar, sskrefar CKLMS: O nekaterih naših problemih Brez dvama pomeni prete-klo leto v delu študentske orga-mzacije korak naprej, da je vaša organizacija dosegla vidne uspe-he, kd se odražajo v Zvezi, kot v ekonornskih vprašanjih itd. Brez dvoma je tudi to, da so ti uspehi, ki so več ali manj orga-nizacijskega značaja, bili v tem obdobju nujni, ker je Zveza na-Btajala, ker je bilo treba organi-zacijo vzpostaviti, ker je bilo tre-ba tudi gospodarske probleme resiti. Smatram pa, da s tem na-loga Zveze kot politične organi-zacije ni izvršena, da ni to prven-stvena naloga ZSJ kot politične organizacije. Glavna naloga ZSJ je vzgoja socialističnega človeka, vzgoja študentov. V tej zvezi je bilo v diskusiji in referatu govora in ne bi podrobno o tem govoril. Mislim pa, da bi morala Zveza v bodočem letu usmerjati svoje de-lo na reševanje notranjih proble-mov, na reševanje stanja med študenti. Pojavov nerazumevanja našega razvoja, vplivov inform-birojevske propagande in vpli-vov klera je brez dvoma mnogo. O teh pojavih je bilo na naii skupščini premalo govora. Mislim, da sami poznate, kakš-no je stanje, kakšen je bil odnos študentov do Zveze, danes je »1-cer stanje drugačno, vendar tudi s teru stanjem, čeprav je član-stvo naraslo, ne moremo biti za-dovoljnd, ker ne moremo računa-ti, da je vse to članstvo tako, kakrsno bi želeli. Popolnoma se strinjam, da je treba oblike ideo loško-pohtičnfega dela iskati, da je treba organizirati razne disku-sije ter druge oblike, ki odgovar-jajo študentom. Duskutiratj je treba o problemih, ki teže štu-dente. Isto je z vprašanjem religije. Gotovo vprašanje religije ni eno-staven problem. Mislim pa tudi, da smo bili proti sovražnikom včasih premalo ostri. Ne smemo miskti, da reakcija ni načrtno pošiljala svoje ljudi na univerzo, da bi na znanstvenem in strokov-nem področju obdržala svoje po-zicije. Mislim, da ni normalno, da na univerzi ni notranjega ideolo-škega boja in diskusij tudi na razredni podlagi, kar se danes dogaja na vasi in v tovarnah. Na vasi je ostra borba z reakcijo, z ostanki stare miselnosti, kulaki, Ctstitamo, sveti oče! črna internacionala }e neumor-no pri deiu .. . Ključi Sv. Petra so odprh Franku vrata v UNESCO. »Purpura Sacra«, je bilo podeljena Ijudem, kot so Stepinac in Santin. Sveti oče je blugoslovil italijansko trobojnico, ki jo bo 36 bersaljer-jev ob zvoku farfar (kako dobro poznamo njih zvokl) odneslo v dar županu mesta New York; in kar je pri vsem tem najvainejse: zastavo so izvezle »meščanke* Trsta, itd. itd. Svetemu ocetu ni težko nekega škofa proglasiti zd kardinala. On to lahko stori. On celo lahko »vse storu. Toda niti Vatikan niti sveti oče ne moreta eno: nc moreta zlo-činca proglasiti za postenjaka, ne moreta krvnika nekega naroda po-staviti za dušnega pastirja istega naroda, ne moreta za misionarja neke religije, ki poveličuje dobra dela napram bližnjemu, postaviti človeka, katerega zločinska izkaz-nica je polna dejanj proti osnovnim principom te religije. Strategija rdečega klobuka je nnnsna, da ne omenjamo ne sovra-štva, svete jeze, hinavstva in dru-gih vatikansko-krsčanskih lastno-sti. To je znak nervoznosti za va-tikanski arkadami. to je in ostane le bedna pravokacija z edinim po-hlepnim ciljem — skodovati nam, "skodovati vsemu, kar je na svetu naprednega, "skodovati za vsako ceno. Stepinac — brei ali z rdečim klobukom ostane za nas se vedno tisti Stepinac s krvavimi rokami, tisti Stepinac, katerega »zasluge* in »uslnge« so nam — in vsem do-bro znane. klerikalci, informbirojem itd. Ista borba se vrši tudi v tovar-nah. Te borbe na univerzi oi v zadostni meri. Gotovo se lahko ta borba na univerzi vrši v drugačni obliki kot na vasi. Tu sovražnik ne bo nastopal odkrito, kakor na tere-nu. Lu je sovražnik bolj inteli-genten in nastopa z drugačnimi oblikami. Mislim, da je naloga naše organizacije, da te probieme zaostri, da v razredni diskusiji pripelje sovražnika, da se bo iz-jasnil. jasnil. Mi kot politična organiza-clja ne moremo dopuščati, da gredo z univerze ljudje, ki so zagrizeni klerikalci. Ti Ijudje kot državljand sicer lahko študirajo, toda nam kot politični organizaciji, ki želi vzgajat- socialistične ljudi, to ne more biti vseeno in se moramo proti temu boriti in zavzeti v tem vprašanju svoje stališče. Cesto-krat preostro nastopamo in ne dopuščamo diskusije ljudem, ki so na našiih pozicijah, sovražni-kom pa dopuščamo vse diskusije. Dalje moramo doseči, da bo s članstvom v Zvezi študentov ve-zana aktivnost posamezniti čla-nov. Ne moremo imeti v organi-zaciji Ijudi, ki so samo vpisani, ki ne pokažejo politične aktivno-sti, ki se za linijo Zveze študen-tov, za linijo Zveze komunistov povsod aktivno ne bore. Ne mo-remo imeti v Zvezi študentov Ijudi, ki na sovražne parole mol-če in ne nastopajo. Rabimo ljudi, ki s bodo aktivno borili proti raznim pojavom. Druga stvar pa je to, da če se hočejo niš.i ljudje boriti in vplivati s prepričeva-njem, se morajo mnogo več učiti in študirati. Samo z znanjem bo-mo tolkli sovražnika. Dalje mora Zveza študentov na posaiuezna vprašanja dajati odgovore. Stu-dentje so dolžni, da se za naša stališča bore. Dalje bi lahko v letošnjem letu napravili korak naprej v afirma-ciji Zveze študentov v javnem življenju. Brez dvoma je bil v letošnjem letu korak naprej na-pravljen. Mislim pa, cia bi se mo-ralo študente v našem mestu mnogo bolj čutiti. Morali bi bolj posegati v javno življenje na podroeju kuiture, poiitike, gospo-darstva, fizkulture itd. Ce mmate zastopnika v skupsčini ste sami krivi. Za svoje pravice se morate sami boriti. 5000 študentov je. Gotovo ste imeli na kakem zboru volivcev vecino in če b-i postavili svujtgd nairaiaata, bi ga lmeii. Noben vam ne bo dal kandida-tov, če jih ne boste sami predia-gali in se zanje borili. Zelel bi, da bi to, kar je bilo danes izne-šeno v diskusiji, bilo osnova bo-dočega dela Zveze študentov, da bi Zveza postala mocan politicni faktor v našem življenju v Ljub-Ijani, da bomo postali bolj odlocni in da si bomo upali nastopati. Ce ne bomo lmeli prav, bomo pa kritiziraru. Poseganja študentov v kulturno življenje, v tisk itd. ni bilo dovolj čutiti. Seia novoizvoljenega univerzitetnega odbora ZŠJ Izvoljen je nov sekretarhit TJO ZSJ 24. novembra se je v sejni dvorani Univerze zbral novoiz-voljeni Univerzitetni odbor ZSJ ljubljanske Univerze, Visokih šol in Akademij. Iz svoje sre-dine je izvolil 11-članski "sekre-tariat v sledeči sestavi: pred-sednik Miloš Poljanšek, pod-predsedniki Simonetti Rino, Ko-zar Janko in Kranjc Stanka, se-kretar Lipužič Boris, agit. prop Mikeln Miloš, šport Mikuž Vla-do, urednik Tribune Mikoš Bo-ris, gospodarsko - zdravstveni sektor Levičnik Andrej, medna-rodne zveze Segula Pavle in strokovni študij Gorkič Miloš. Predsednik M. Poljanšek, štu-dent filozofije, svoje dolžnosti še ni mogel prevzeti, ker ga Svet za prosveto in kulturo doslej še ni razrešil službene obvez-nosti, ki jo vrši. Nato je Univerzitetni odbor razpravljal o metodi dela. Red-no se bo sestajal najmanj en-krat mesečno ter bodo takrat obravnavali poedina vprašanja dela v Zvezi, ne pa kot je bilo doslej v navadi, da so zastop-niki posameznih združenj poro-čali, sekretariat pa je dajal na-vodila za posamezne naloge. Sklenili so tudi, da organizi-rajo v prvi polovici decembra delovno akcijo Združenj na ljubljanskih cestah in v kam-nolomu v Podutiku. Zaslužek dela je namenjen študeniski Sa-mopomoči. Združenja, ki ne bo-do prišla v tem terminu na vr-sto, bodo organizirala podobno akcijo spomladi. Po obširni diskusiji o načinu politično vzgojnega dela in različnih oblikah družabnega življenja študentov v Združe-njih so obravnavali tudi delo Samopomoči, ki naj podeljuje podpore resnično najpotrebncj-šira študcntom in dobrim čia-nom ZSJ. Prošnje naj pripo— ročajo Združenj.a, v katerih ti študentje živijo. Univerzitetni odbor je tudi sklenil, da se zbi-ranje linančnih sredstev v obli-ki prispevkov ustanov in pod-jetij vrši le preko Univerzitet-nega odbora, ne pa da nabiral-ne akcije vršijo posamezna Druga stvar pa je strokovni študij. Strokovni študij je resen problem univerze. Lahko kritič-no rečemo, da vemo, kakšen ka-der lmamo med asistenti, preda-vatelji ltd. Vemo, da moramo po-puščati, da moramo dati za asi-stenta človeka, ki je siab politič-no. Za našo Zvezo je to slabo znamenje. Na univerzi je toliko 100 komunistov in toliko članov Zveze študentov, ki so pripravlje-ni graditi socializem, ki so naši, pa ne moremo dobiti ljudi, ki so tudi strokovno kvalitetni. Vse nase znanstvene ustanove in uni-verze morajo ctati iz svojih vrst ta kader. Z ozirom na to, da je Zveza prebrodila začetne težave, sera prepričan, da bo lahko šla sedaj v močno politično aktiv-nost, da se bo odločneje borila proti vsem pojavom na univerzi, ki 30 negativni. V tem struslu pozdravljam vašo skupščino in želim Zvezi študentov v bodočem letu mnogo več uspehov v imenu CK Mladine Slovenije. združenja. Odbor je rtito po-oblastil sekretariat, da imenuje študentske zastopnike v Kura-torij domov in menz in imenu-je nov Odbor Samopomoči, na predlog Zd-uženj. Po debati o študentskem tisku O finančnem poslovanju študentskih združenj Edini normalni vir finančnih sredstev Zveze "studentov je clana-rina. Po finančnem pravilniku Centralnega odbora ZSJ znasa mesečni pnspevek vsakega člana 10.— din. Od te vsote ostane 509/» blagajni Odbora Zruienja na fa-kulteti, 5O°/o pa je potrebno dati Umvejzitetnemu odboru, ki potre-buje ta sredstva za najnujntjše ad-mimstrativne izdatke> potne stro-ške, propa.ga.ndo, pnreditve in proslave, za delovanje mednarod-nega oddelka, sportnih klubov itd. Z ozirom na hevilo članstva bi tnorala Zdtuženja zbrati v okviru celotnc čUnanne nad 600.000.— din, od česar bi prejel Univerzitet-ni odbor polovico vsote. Toda kot je pokazalo poročilo nadzorne ko-misije na letni univerzitetni skup-ščini, so zdmženja v preteklem le-tu dostavila univerzitetncmu od-boru komaj 86.000 din. Vse ostale izdatke je Univerzitetni odkor krii in finančnih sredstvih za Tribu- iz subvencije Svcta za prosveto in no je odbor zaključil sejo. Pri- kulturo LRS, ki je nakazal Zvezi hodnji sestanek Univerzitetne- za potrebe na kulturno pmsvetnem in sportnem področju 600.000 din. Spomladi letos je Univerzitetni odbor ZŠ! osnoval gospodarsko-nadzorno komisijo, ki je imela na- ga odbora bo 10. decembr.i, na katerem bodo razpravljali o po litično-ideološki borbi proti so-vražnim vplivom na Univerzi Ln o fizkulturi med študenti. logo pregtedati poslovanje Univer- učinka. bora. Niso pa stalno, skozi vse šttt* dijsko leto kontrolirali blagajne Zdrnženja in evidenco nad pla&tt-no članarino. V kulikor je bilo delo prejšnjih komitejev LMS na fakultetah, ka-kor tudi dclo Univerzitetnega ko-miteja LMS birokratsko in admi-nistrativno skrajno zapteteno tet kot taksno nepotrtbno in "skodljivo zdravemu razvoju organtzacije, tako so Odbori združenj marsikje zasli v drugo skrajnost, v anarhič' no pojmovanje odnosa do članari-ne in do blagajniskega poslovanjtt sploh. Dolznost odborov združenj in njibnvih nadzornih odbvrov je resna kuntrola nad denarjem. ki je last Združenja oz. Zveze hu-dentov. Zivimo v času, ko je potrebntt največja varcnost v razpolaganjm z materialnimi sredstvi, ki so re-zultat ustvarjalne dejavnosti naših narodov. Zato moramo trezno in premišljeno upravljati z našimi skromnimi finančnimi sredstvi. Preprečevati moramo neutemelje-no in neupraviceno zapravljanjt denarju za razne oblike dela, ki ne koristijo splosnemu razvojh organizacije in nimajo nikakega ZŠJ beograjske univerze —Spomini na sedmo ljubljansko Ljudje, ki se poznajo še iz šolskih klopi, so radi skupaj pri delu. Tako ni bilo z našo bri-gado, ki je bila, čeprav samo na videz, zelo pisan konglome-rat. Bili smo z vseh fakultet. Clovek bi rrnslil, da se bomo razčesniii v majhne skupine, vendar temu ni bilo tako. Pri nas so bili naedicinci in geolo-gi, kemiki in arhitekti, bruci in stare bajte — in vsi smo živeli kot en sara človek v tem, po dogodkih tako bogatem mesecu. Zato ni čudno, da je naša bri-gada bila proglašena za dvakrat udarno. Ko smo delali, smo se trudili vsi po svojih močeh, ko pa smo se zabavali, pa prav tako, vsi smo bili en sam orga- nizem, ki se je uradno imeno-val Vll. Ijubljanska. Bih smo v zelo dobrih odno-sih z delovnim kolektivom »Gra-dis« v Zenici m smo pred po-vratkom pnredili zelo prijeten družabni večer s člani tega de-Lovnega kolektiva. Pred koncem smo obiskah Prisostvovfdi so tudi naši predstavnihi 26. novembra popoldne se je vršila v Beogradu v dvora-ni »Narodnih herojev« v po-slopju Prirodoslovno-matema-tične fakultete univerzitetna skupščina Zveze študentov beograjske univerze in veli-kih šol. Dvorano je napolni-lo nad 900 izvoljenih delega-tov Združenj, skupščini pa so poleg študentov prisostvovali tudi predstavniki oblasti, rek-torji in profesorji ter zastop-niki univerzitetnih odborov ZSJ iz Zagreba, Skoplja in Ljubljane. Po referatu, ki ga je pre- Sarajevo in njegove znamenito- bral predsednik UO tov. Sa- sti, kar je bil velik in pomem-ben doživljaj, predvsem za ti-ste, ki so bili v tem mestu prvič. Se sedaj, ki se srečujerno po lju.bli«nskitt uiicah, so narn v očeh živi spomini na mesec, ki smo ga preživeli v gozdnati Bosni. Tedaj se za trenutek po-kaže pred nami Zenica, vsa umazana in zadimljena in nasip, kjer smo delali.., kič, se je razvila živahna dis-kusija, ki je težila predvsem na obravnavanju strokovnih, študijskih problemov. Ze v referatu je bilo ugotovljeno, da je analiza študijskih re-zultatov pokazala dokaj slab študijski uspeh študentov in sorazmerno nizko število po-loženih izpitov. V diskusiji so posamezni delegati predlagali vrsto ukrepov, ki jih naj Zve-za sprovede v okviru svojega politično vzgojnega dela prav na področju strokovnega štu-dija, študijskih načrtov in režima študija. V diskusiji je sodeloval tudi tov. Milorad Pešič, predsednik Centralnega odbora ZSJ, ki je obravnaval ideološko-vzgojno delo v Zve-zi in možnosti ter potrebe večjega sodelovanja med po-sameznimi univerzami v dr-žavi. Ob koncu je skupščina iz-volila 35-članski Univerzitet-ni odbor, 5-člansko nadzorno komisijo in 23 delegatov za V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Po končani skupščini sta imela predstavnika Univerzi-tetnega odbora ZŠJ iz Ljub-ljane tov. Boris Lipužič in tov. Anton Ferenc intervju z urednikom »Narodnega stu-denta«, glasila beograjskih študentov, o delu Zveze na področju strokovnega študi-ja in o delu študentskih zdru-ženj. —s zttetnega odbora ter centralnib ustanov Zveze kot so Samopomoc. ŠKUD, Zdravstveni fond itd. Ko-tnisija je pregledala tudi poslova-nje nekaterih Odborov Zdruzcn). Ugotovila je vrsto malomarnosti in neodgovornega poslovanja z de-narjem, slabo evidenco o plačani članarini, neurejene blagajniške knjige itd. Nadzorni odbori Združt-nj, kt so izvoljeni na vsakoletnih skup-"sčinah fakultetnih združenj, se niso za.vedj.li odgovornosti in vloge, k> jim pripada. Z redkimi izjemami so se sestali le pred skupščino Zdru-ženja, da so ugotovili stanje bla-gajne ter sestavili normalno poro-čilo o finančnem poslovani* Od- Iz teh vzrckov je Unherzitetni odbor mdi sprejel na zadnji seji sklep, da se vsa denarna sredstvi in prispcvki podjetij zbirajo cen-tralno in nato porazdelijo po zdru-ženjih in klubih z ozirom na stvar-ne potrebe. Skrbeti moramo, da se bo ta sklep najstrožje izvajal. Nasa r.aloga je, da Čim dosledneje in čim bolj vestno nadzorujemo biagajnisko poslovanje v Zvezi studentov, vse malomarneže, ki ne bodo hoteli izpolnjevati svojih dolžnosti na tem podroČju, pa bo-mo predali v kazenski postopek, kot je to Univerzitetni odbor sto-ril ie v nckaj primerib v lanskcm študijskem letu. B. L. % J\'ova čitalnica na študetskem nas&lju Na zadnjem sestanku so stano-valci drugega bloka študentskega naselja sklenili ustanoviti svojo čilalnico. Na Dan republike se je to res zgodilo. Citalnica je sedaj nameščena v učilnici. Upravni odbor pa je sklenil, da bo vsak plača! po 10 din več pn stanarini in se bo ta denar upo-rab 1 za nakup časopisov ln rev;j. h dohodkov buffeta, ki je odprt v menzi, bodo nabavili šah in podobno. Kot pravijo, bo taka či-talnica kmalu odprta tudi v blo-ku I? V. K. Več špor Rrigadirji veterani, podatke o akcijah, legitimacije pozor: UO ZSJ prosi vse brigadirje, ki so bili v delovnih brigadah najmanj petkrat, da se med urad-nimi urami zglase v pisarni od-bora ter predlože dokumente in ali druge pismene dokumente (če pa teh nimajo, pa pismena potr-dila komandirjev ali članov šta-ba). Vsi dokun,enti bodo vrnjeni. Ti podatki so potrebni CK LMS v svrho odlikovanja brigadirjev-veteranov. Zaradi velikega zanimanja med štUGenti za osnovanje športnega društva na Univerzi in za pro-bleme športnega udejstvovanja sploh je športni urednik našega iista prosil tov. Mikuža naj nam odgovori na nekaj aktualniti vprašanj v zvezi s sedanjira in bodočira delom športnib organi-zacij na naši univerzi. Lep primer 20. novembra so študenti pravne fakultete organizirali delovno akcijo, da bi pomagali tovarišem, ki so socialno ogro-ženi. Sodelovali so slušatelji drugega in tretjega letnika. De-lali so po pet in pol ur, delalo jih je 63. Ta samomiciativa je lep primer. kako lahko poma. gamo svojim kolegomt ki so v materialnih težavah. ' V. K. 1. Zelja študentov po osnova-nju sarr.ostojnega društva je očit-na. Kakšni sc, pogoji za njegovo ustanovitev? Sklep o ustanovitvi študent-skega športnega društva je bil sprejet že v maju letošnjega leta na ončnem zboru fizkulturnikov Univerze. Sportnemu odboru, ki je uii tuK.-j izvoljs-n, je Oilj ža-dana naloga, da ta sklep čim-preje realizira. Jasno je, da interes študentov do športnega življenja oostoja, kar se kaže že v tem, da vedno več štucientov prihaja na študent-ske forume fr upravičeno zahte-va rešitve tega vprašanja. Zal pa materialna sredstva, s kalerimi ra/poip^a^o *tiiri?.ntje, niso v skladu s številom študen-tov sploh. Saj ta sredstva prak-tično sploh ne obstojajo. Izkušnje iz društva »Enotnost« in bivšega športnega odbora pa nas učijo, da z najemom raznih objektov in telovadnic (če sploh obstojajo) se ne obeta društvu dolg obsta-nek, še manj pa uspešno tn solid-no poslovanje. Ljubljanski štu-dentje lahko zavidajo zagrebškirn in beograjskira kolegom, ki ima-jo za svoje delovanje na razpo-lago celotne športne parke. Iz tega sledi, da je vprašanje življenja, delovanja pa tudi mno-žičnosti v prvi vrsti vprašanje solidne materialne osnove, ker subjektivai faktor, t. j. športnike sa.ut; iiaarvK). 2. Na drugi letni skupščim ZSJ si predlagaJ uvedbo obvezne športne vzgoje na Umverzi. Kak-šne bi bile poz;tivne lastnosti take odločitve? Faktorjev, ki govorijo za vzpo- stavitev obvezne telesne vzgoje na Univerzi je več. Trdim to, da se je za razvoj telesne vzgoje na (Naaaijevanje na 6. strani). OBCNI ZBOR SPZ V torek se je vršil občni zbor študentskega pevskega zbora v prostorih kluba. Navzočih je bilo nad 90 članov. Obsežno sta poročala o delu prerisednik tov. Lubej in pevovodja tov. R. Go-bec. Izvoljen je bil nov odbor na čelu s tovarišem Slrojanškom rn Kosom. Na zboru so sprejeli tudi novi pravilnik. Orgmiizirali botno študentski teden Univerzitetni odtor odgcvar« ja na prediog v 1. številki te-tošr.jega letnika »Tribune« sle-deče. Univerzitetni odbor priprav-Ija študentski teden, ki naj bi bil januarja aii februarja 1953. V prireditvah tega tedna bodo sodelovali vsi kulturno prosvet-ni klubi naše univerze (AP2, folkiorne skupine, dramatska grupa), povabili pa bi je lzrazi-la želje študentov, in menoj dogovorjeno, da se bodo zadeve, kakor ao bile objavljene, ureje-vale sporazumno med organiza-cijo in dekanatom, in ne v časo-pisju. Vprašanje skript se postavlja v omenjenem članK.u tako, kattor ga socialistični študent ne bi smel fesor predava. Zato si prizadeva-mo, da bi za take štuaente pri-pravili zapiske po predavanjih. Zal, pa ravno ti redko in težko pridejo do skript ln se pntožu-jejo nad netovarištvom mnogih rednih slušateljev, ki jim ne da-jejo ne sknp* ne svojih lastnih zapiskov pri predavanjih na raz-poiago. Kako potem to, da imajo izredni slušateiji povprečno bolj-še ucne rezultate kot ostali? Fredavateiji si prizadevajo iz-dati učbemke, skripta so zacasen zasilen izhod za slušatelje, ki so oproaceni predavanj. Vrsta učbe-mkov je že lzsla. Razumljivo pa postavljati. He »bkripta! Skrip- je, da je nemo«oce izdati učbenik ta!«, temveč. »iNa preaavanja! ^a o pravni veji, ki se v tej dobi raz-b-iti vija, ker zastari, že- ko lzide iz tiska m moti v spremenjenih partijah študenta, gotovo pa tudi založbo, ki ji knjiga ooleži. Tu je rešitev samo vestno obiskovanje predavanj, stenografiranje preda-vateljevega govora, študij vsega, -kar se o tem dnevno piše. (Koli-ko študentov pa zna stenografi- predavanja!« mora b-iti parola študenta prava. Tako pa je reden pojav, da jih sedi od 200 m več studentov pri predavanjih samo okoli 20. Studenti dobro vedo, da 80 mnoge veje našega prava v polnem razvoju, tako ustavno pravo, gospodarski sistem, uprav- pssijejo sa,no kratka.poroala, ki ™ ^"Co^tu^ joT) In naposled zap.sk, profe- obiskujejo predavanja. Fredava- sorja za slušatelje, oprosčene nja v zvezi s preučevanjem naših zakonov, revij, kakor so Komu- nist, Delo, Arhiv za pravne nauke in razprav v našem tasopisju in druge literature, ki jo vsak pre- davatelj slušateljem napove Un Uudentov po fakulteuh. Prav bi ki je sedaj v študentski čitalnici bilo, da. se tiska bolj posluzujemo, na listi zbrana), bodo dala slu-ker se je ta načtn ie pri dveh ste-vilkab pokazal zelo uspcšen pa tu-di ta stevilka Vas labko prepriča, da je temu res tako. Materialno vprašanje je za nai jih bomo sami obdelali. Vabimo Vas k iodelovanju na vseh področ-jih, ker ielimo v nasem listu spre-govoriti tudi o vprasanjih, s kate-rimi se ukvarja nase tncsto ali nasa jsvnost. Prav zaradi prsslabega sodelovanja tovarisev s fakultet, nai list premalo piše o življenju šateljem tisto »popolno strokov-no znanje, široko politično raz-gledanost in visoko socialno za-vest«, fci jo članek pričakuje sa-mo od skript. Ali se bo res iz ie od nekda) bilo eno glavmh vprašanj, s katcremi se je moral nas tisk vedno boriti. Nas list si- skript, ki se brž ko se pojavijo, spremenijo v ekscerpte, pridobila taka razgledanost in zavest. Ali socialističnega študenta nevred-no. Skripta imajo svoj pomen za tiste siušatelje, ki so v službah in ki so oproščeni obiskovanja predavanj, da se taki študenti lahko informirajo o tem, kaj pro- cer prejtma. pomoč od nckaterih ni tako stališče oportunistično in forumov, vendar je ta pomoč pre-tnajhnu, da bi mogli Ust vzdržati, ne dn bi zasli v prevelike dolgove. Prav zaradi tega je Univerzitet-m odbor Zveze sklenil na. svoji zadnji ieji, da naj zdruienja sprej-mejo sklepe, da bo vsak clan Zve-ze postal naročnik TRIBUNE. List bo izhajal redno vsakib 14 dni, vse leto. Le v juliju in avgn-stu bo izšla po ena stevilka, tako da bo letno izslo 22 steviik, Ce-lolna narocnina bo znašala 200.—, polletna 105.— in eetrletna 55.-— dinarjcv. Uredništvo bo v listu ztcelo ob-javljati tudi razne zanimivosti ? dntgih umverz in bo skulalo bral-ce injormirati o živtjenju in dejav-nosti hudentov na drugih univer-zah v driavi in v svetu. K sodelovanju vabimo tudi sred-nješolce, prcdvscm dijake osmih rszrcdov, ki nam labko posljejo tudi vprašanja v zvezt s 'studijem na toiiverzi, na katera jim bomo rade volje odgovorili. Le s skupnimi napori botno lah- predavanj. Dajati pa »združenju na razpolago vsa predavanja«, kakor se želi, pa pomeni podpi-rati tisto tendenco, ki se pojavija v slabem obisku predavanj. Ime-nujte to iendenco sami s pravim imenom! Socialistični študenti bi se mo-rali končno zavedati sami, da s takimi članki dajejo potuho ti-stim socializmu sovražnim ele-mentom, ki se vrinjajo na pravno fakulteto s špekulativnimi name-ni, da se dš, brez truda in pravcga študija doseči položaj, ki jim Do nudil ugodnosti, na katere špe-kulirajo. Zame je s tem ta zadeva kon-čana. Naglašam, da rajši vidirn, če se urejujejo vsa vprašanja med fakulteto in organizacijo v stalnem osebnem stiku. Prof. dr. Makso Snuderl, dekan pravne fakultete. Izjavo tov. A. Jarca, provne V zvezi s člankom, objavljenim v Tribuni štev. 2 pod naslovom »Pravniki imajo prav« podajam glede vsebine, ki zadeva poslova-nje sekretariata pravne fakultete, sledečo lzjavo: Ko so študentje vlagali prijave za polaganje izpitov v septembr-skem roku, so razen nekaj redkih izjem, želeli vsi polagati lzpite v zadnjih dneh septembra. Ker je bilo to praktično nemogoče, Je nameraval sekretariat prvotno ko dvignili naš list na visino, ki razpisati izpite po abecednem re- edgovarja akademikom. Zdruiert)A nb-ljenih ocen, je torej neresnična. — Neresnična je tudi nadaljnja trditev, da zaradi interfakult:;r.ne konference kateri izmed pnjav-Ijenih kandidatov ne bi moge! opravljati v junijskem rolsu iz-pita.. Vstimf ki jw~n je odpadel do-ločem izpitni termin, je bil dan v juniju drug tzpitni termin takoj po povratku udeležencev inter-fakultetjje konference iz Saraje-va. Zvezi študentov je, oz. bi mo-ralo biti to dobro znano, kot ji je znano dejstvo, da so bili v vseh primerih, ko študentje zaradi upravičene odsotnostj eksamina-torjev na določeni dan niso mogli polagati izpitov, vedno dan drugi termin m to ob upoštevanju žeija kandidatov kakor tudi ob upošte-vanju razpoložljivega časa samih eksaminatorjev. Dovolil bi si pripomn.ti še to, da število odstopov in negat.vnih ocen v septembrskem in ol<*obr-skem roku ni bilo razmeroma večje od števila iz jumjsKega iz-pitnega termina ter da gre lskati vzroke študijske nei;5ci;iline ;n slabih uspehov po moje.n mnenju popolnoma drugje kot pa po pi-sanju Tribune na izpremembi do-tedanje prakse, katero naj bi za-krivilo poslovanje sekrerariata. Andi%ej Jarc, sekretar pravno fakultete Izjava odbora ZŠJ študentov prava Kdor je bral članek o prav-nikih v zadnji številki našega lista je vsekakor dobil zelo kla-veren vtis o naši organizaciji in delu. Celoten članek je omejen na obravnavanje skript in ne-pravilnosti s stranj dekanata in daje sliko združenja kakršno ne bi smelo biti. ZSJ je politič-na organizacija in skupščina je tudi v tem smislu pote-kala. Clanek je omejen le na del diskusije in še to precej netočno. V zvezi z izjavo tov. Jarca, sekretarja pravne fakultete pri-pominjamo sledeče: v septembr-skem izpitnem roku so se dejan-sko vršili izpiti po abecednem vrstnem redu s redkimi izjema-mi, ki, so bile dovoljene na intervencijo posameznih štu-dentov. Kot dokaz za to lahko služi razpored izpitov, ki ga je objavil dekanat. Trditev tov. sekretarja, da je dekanat ponov-no pregledal vse prijave in do-ločil izpitne termine po želji študentov je netočna, ker veči- na Studentov ni napisala želja, to pa zaradi tega, ker so na dekanatu izjavili, da je to brez-preametno zaradi stroge aoeced-ne razporeditve izpitov. Formulacija o brigadirskem roku je v članku dejansko ne-logicna. Res je, da je o briga-diiskem roku odločal univerzi-tetni svet. Na čigavo interven-cijo nam ni znano. Cudi nas pa, da traja na ekonomski fakulteti brigr.dirski rok še danes, med-tem ko je bilo sklenjeno, da 3e brigadirski rok za vse fakultete do 31. oktobra. Trditve v članku o nepriznanju izpita so netočne. Izpiti, ki jih študenti niso mogli opravljati zaradi medfakultetne konference so se vršili na-knadno. Stališče pisca članka o skrip-tah je napačno. Organizacija se bori za učbenike in je že ne-štetokrat te poudarjala in pri čemer jo podpirajo tudi mero-dajni forumi. Univerzitetni študij si ne raoremo zamišljati brez učbenikov, na predavanjih pa naj se obravnavajo težja mesta, ali pa tvari, ki so se vsled raz-voja že spremenile. »Skrapta-štv in študij iz izvlečkov je že zdavnaj s strani organizacije obsojen. Razumljivo je da ne bodo nastali socialistični prav-niki s proučevanjem »uvoda v družbene vede« iz 50 strani ob-segajočih skript, temveč s štu-dijem klasikov. Gotovo pa je, da se posebno marksističmn tez o državi iz Sovjetskih učbeni-kov tudi ne bodo navzeli. Misli o magnetofonskem traku in o ukazu pri izpitu pa ne spadajo v članek resne vsebine. O bistvenih vprašanjih o ka-terih je razpravljala konferen-ca pa ni v članku niti besede. Izključeni in kaznovani so bili študenti, ki niso izvrševali sklepov organizacije. Razgaljeno je bilo mišljenje o neki avto-nomiji univerze, kjer naj bi vsak počel kar bi hotel. Raz-pravljalo se je o klubih, tabor-niški zvezi, ustvarjanju fakul-tetnega kolektiva, o pomoči so-cialno šibkim z delavnimi akci-jami, o proučevanju materiala VI. kongresa, o formiranju tis-kovnega odbora za izdelavo študijskih pripomočkov, o pove-zavi z drugimi pravnimi fakul-tetami v državi itd. Konferenca je dala navodila novoizvolje-nemu odboru, ki to že vse izvaja. Pravilno je, da se javnost 3e-znanja o problemih univerze caj je bilo o tem govora tudi na kongresu ZKJ, vendar naj bo poročanje strogo objektivno, skupščino naj se prikaže kot celoto, ne pa izigrati strokovni problem in ga potencirati. Cilj združenja pravnikov je politič-na aktivnost in ustvarjanje ko-lektiva. Resno sodelovanje s pro-fesorji je prav tako ena osnov-nih nalog in prepričani smo, da bomo pri tem uspeli, vendar le z objektivnim pristopom. Odbor združenja ZSJ študentov prava Tuji gosi so predavali na ekonomski fakulteti TRIBUNA »* Glasilo ljubljanskih študentov — Odgovorni ured-nik Boris Mikoš. Naslov uredništva in uprave: Trg revolucije 11/1. Tekoči račun KB 601-90332-24. Cena za izvod 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinarjev. Rokopisov ne vračamo. Izhaja dvakrat mesečno. Tisk tiskarne »Slovenskega poi^očevalca«. Kdo je lahko član Počitniške zveze? V zadnji številki TRIBUNE je bilo v članku o počitniški Zvezi objavljeno, da je član lahko vsak študent, ki še ni dopolnil 24 let. Da n$ bo nejasnosti in nesporazumov objavljamo sedaj 10. člen statuta Počitniške Zveze Jugoslavije, ki govori o član-stvu. »Clen 10.: Redni član tr.ore biti vsak študent, dijak (od 14 leta dalje), učitelj, vzgojitelj, zdravnik in medicinsko osebje šolskih zdravstvenih ustanov, ki se vpiše v osnovno organi-zacijo, plača vpisnino, redno plačuje članarino in dela v duhu statuta. Pri vstopu v organiza-cijo se olanu vroči članska karta in znak Počitniške Zveze Jugoslavije.« V preteklih dneh fc bila na ekonomski fakulteti vrsta pre. davanj o različnih gospodarsko-političnih problemih ZDA in Južne Afrike. Namen predavanj je bil, spoznati naše študente iz neposrednega vira z vprašanji, ki y\h kot ekonomiste zanimajo in tako izpopolniti njihovo zna-nje, ki ga dobijo pri rednih predavanjih na fakult^ti. Ta predavanja g0 v veliki meri uspela in Zveza se bo še naprej trudila, da bo na podobna pre-davanja povabila tuje strokov. njake, ki se mudijo v naši državi. Ga. Catley Stahl, znanstvena sodelavka univerze v Oxfordu in vpliven član angleške laburi-stične stranke, je predavala o kolcvnialnem sistemu Velike Bri-tanije. Predavanje, ki pa po mnenju študentov ni zajelo ce-lotne problematiike tega, ^ da. našnjem ekonomsko-političnem življenju Commenweltha tako važnega vprašanja, je v veliki meri dopolnila plodna in zani-miva disikusija, ki se je razvila po vprašanjih, ki So jih preda-vateljici postavljali študentje. Predavanje g. Alberta MOcha, sode]avca ameriškega Urada za delo, je obravnaval° položaj de. lavskega razreda v ZDA s po-sebnim ozirom na probleme so-cialnega zavarovanja in živ. Ijenjskih stroškov delavcev. Posebno toplo so bila preje^ ta izvajanja g. Davida, študenta iz Južne Afrike. G. David je govoril o rasni diskrimmaciji in položaju temnopoltih prebivai-cev Južnoafriške Unije ter o vzrokih in posledicah tamkajš-njega poldtienega stanja kot rezultatu fašistične politike Ma. lanove vlade. pb Opomba uredništva: Morda so prav ta predavanja to, kar pogrešajo in si želijo mnogi naši tovariši po drugih fakultetah. Pra>v zaradi tega bi bilo morda primerno, da ekono. misti osinujejo na univerzi Klub za razna mednarodna vpraša-nja, katerega člarui bi lahko bili tudi studenti drugih fakultet. Zanimanje za ta vprašanja pa je na naši uipaverzi že od nekdaj zelo vefiko. Ekonomi-storn želimo, da bi z delom čim-pr^j začeli in , želi čim lepše usp€hel Na hrvaških naftnih poljih Kaj so povedali jnontaniiti, hi so bill tant na praksi Nekaj naših montanistov je bilo letos aa praksi na lzvirih nalte pri Kutini. Mnogokaj so se naučili in spoznali delo »be-lih rudarjev«. Sprejela jih je ravna pokra-jina s širokimi obzorji. Sprejeli so jih zelo prijazno in jih prvi dan kar odslovili s »srečno«. Sele naslednji dan so bili raz-porejeni po vrtalnih brigadah. Delo je bilo težko, toda kdor ga ima rad^ se ga takoj privadi. »Nekoč se je pojavil plin, ki nas je pošteno ustrašil. Cudili smo se hladnokrvnosti in spo-sobnosti delavcev, ki smo se / njimi borili proti temu sovraž-niku rudarjev in njihovega dela da ni povzročil'še večje škode. Iz vsake zagate so rudarji ta-koj našli izhod, včasih je se-veda bilo potrebno več oprez-nosti, kot sem si kdaj koli mi-slil. Rudarji nikakor niso grobi Ijudje, kot se to navadno misli, imajo radi svoje delo in vse, k; to delo pravilno vrednotijo. Ziveli smo z njimi kot v eni Agronomi se učijo jahanja Saj jih niti ne vidimo, kar zrasli so s stolpom ... sami veliki družini. Bilo je pr«-cej študentov iz Ljubljane iu Zagrete; morda se kmalu vrne-mo tja kot »ing.«? »Srečno« so nas pozdravili rudarji, ko smo odhajali.« Vlajko Delo klubov na ekonomskl fakulteti S svojim delom je začel Klub za ekonomsko geogra-fijo, ki je že lansko leto bil eden najaktivnejših klubov na naši fakulteti. Prvo preda-vanje je imel tov. Jamšek o vplivu geografskega okolja na družbo in družbene odnose. Delo tega kluba je dokaz, da se z resnim dn požrtvovalnim delom članov dajo doseči lepi uspehi. Poleg predavanj ima klub v načrtu tudi strokovne ekskurzije, kot je bila n. pr. lanskoletna v Mežiško dolino. Seveda bo tukaj potrebna tu-di denarna pomoč dekanata. Sahovski klub je doslej že priredil turnir med študenti in profesorji, ki se je končal s prepričevalnim uspehom študentov. Sedaj je v načrtu dvoboj med Ekonomsko fakul-teto in Ekonomskim tehniku-mom, kar bo nedvomno mno-go pripomoglo k zbližanju štu-dentov in dijakov teh sorod-nih šoL Skupno s Pravno fakulteto smo ustanovili Klub za poli-tično - itleološka vprašanja. Predavatelje za ta klub na-meravamo dobiti iz vrst na-ših vodilnih politikov in go-spodarstvenikov. Prvi bo pre-daval tov. Regent o rezulta-tih VI. kongresa ZKJ. V teku je tudi ustanovitev Kluba za povezavo s podjetji. Klub bi imel namen poživiti stike med našimi proizvodni-mi podjetji in fakulteto. Do-bro delo tega kluba bi bilo za naše študente zelo važno, ker je poleg prakse, ki pa na Eko-nomski fakulteti še doslej ni zadovoljivo rešena, tak način dela edina možnost, da se že med študijem spoznamo z vso pestro problematiko našega gospodarstva neposredno. Na-loga odbora Zveze je, da čim-prej prouči ob morebitni po-moči dekanata in odgovornih forumov čimboljše možnosti za uspešno delo tega kluba. O čem so se tnenili strojniki koniunisti na odprtem partijsketn sestanku ZSJ na strojni fakulteti se je razširila in okrepila, vendar pa je dejstvo, da so se ravno ne-kateri člani ZKJ premalo zave-dali važnosti dela v ZSJ, saj se niti pri demonstracijah za Trst niti pri mobilizaciji v brigade še zdaleč nismo vzorno poka-zali. Vse premalo smo se vsi skupaj zavedali, koliko nam dr-žava nudi pri našem študiju in strokovnem dvigu. ZKJ na fakulteti mora v bo-dočih mesecih in sploh skrbeti za debatne večere in s člaru ZSJ preštudirati material VI. kongresa ZKJ. Udeležba rta ta-kih debatnih večerih je bila nezadostna, treba je predvsem skrbeti, da bodo vsi obveščeni. D. 2. Tov. Milan Mlakar ]e novt predsednik medicincev Se nekaj besed o drugi skupščini Združenja medicincev Na skupščini je o delu Zdru-ženja poročal predsednik tov. Ivo Valič, ki je v svojem poro-čilu iznesel uspehe in negativ-ne strani dela Združenja. Refe-rat je bil zelo ostroumen in to-čen tako, da so vsi navzoči mogli dobiti dovolj jasno sliko o delu Združenja. Vendar je imel ta referat tudi zelo pomembno slabo stran. Dejstvo, da se je referat nekako bal konkretnih primerov, v mnogočem zmanjšuje vrednost njegovega poročila. Govoriti o tem, da obstojajo »tovsriii«, kt se skrivaj uče iz težko dostop-nih knjig, da bi samo oni znali te stvari? govoriti o egoizmu in drugih negativnih pojavih, in ne omeniti niti eno ime, to po-meni delati stare napake. To bi lahko imenovali fraziranje, vsaj do neke mere. Razumljivo je, da nihče ne želi biti javno kritizi-ran, toda če to zasluži, ni treba njegove želje upoštevati. Po zelo obširni diskusiji v ka-terl so sodelovali gosti in člani so bile volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen tcv. Milan Mlakar, slušatelj tretjega letnika. P. Vasiljevid. OPOZORILO! Umiverzitetni od-bor Zveze štuentov ljiubljanske Univerze, Visokih šol in Akademij obve-šča vsa Združenja ZSJ, klube in društva Zveze ter vse ustanove, podjetja in dražbene organiza-cije, da posatnezna Združenja in organizacije ZSJ niso po. oblaščene zbirati kakršnakoU denarna sredstva ali druge pri-spevke za Zvezo študeoitov brez posebne odobiitve Univerzitet-nega odTbora. Vsa sredstva zbira lahko le Univerzitetni odbor in jih z ozirom na potrebe in mož. nosti razdeljuje posameznim or-ganizacijam ZSJ na fakultetah. Kdor bi kršil ta sklep UO ZSJ, bo odgovarjal za prestopek v smislu Statuta ZSJ. Sekretariat UO ZSJ Ljubljana Marsikje slišim: »Kaj jahanje, šport preživelih ljudi. Romantič-ne muhe ...« Agronomi — prak-tikanti lahko povemo, kako malo sentimentalnosti je bilo pri nas po dveh urah jahanja. Včasih ni bilo primerne poti, 'ne kakega drugega sredstva, da bi se ognil konjskemu hrbtu. Ne vem če si viseči takrat želi tega športa. Zato smo se sedaj resno lotili dela. Jahanje je postalo pred-met. Dobili smo svojega strokov-nega učitelja tov. Skofljica. JLA pa je bila tako prijazna, da nam je dala na razpolago konje in druga potrebna sredstva. Slabo pri tem je le to, da se kakor gos^. vsedeš na sedlo in potem razjahaš, ne da bi te žival ka-kork ' brigala. Mislim, da bi agronomi morali imeti več opravka z živalmi. Med nami je veliko zanimanja za ta šport. Razdelili smo se v dve skupini. Sedaj se lahko brez večjih materialnih stroskov na-učimo te umetnosti. Zareli smo z osnovami, izvežbali pa se bomo tudi v šolskem jahanju. Ko pri-demo na teren pač ne bomo več delali kislih obrazov, hadar , treba osedlati Marka. D. ^. V V okviru Zveze študentov Jugoslavije — združenja kemikov, prirejamo vsak četrtek ob 20. uri v kemični predavalnici na realki strokovna pre-davanja z vseh področij kemije. Predavajo naši najboljši strokovnjaki. Priditel ODBOR ZDRUŽENJA KEMIKOV. STEV. S »TRIBUNA« STRAN 3 Dobaj Vika: O aktivnosti študentk in o liku študenta - bodočega vzgojitelja 1. Po statističnih podatkih od aprila 1*52 je na naši univerzi od 2012 študentov 937 študentk. Ce pa pogledaino sestav odbo-rov fakultetni'h združttnj, lahko ugotovimo, da ta sestav propor. cionalno ne odgovarja štev!lu žena na teh fakultetah; zlasti problemati«no je to na prio-doslovno-matematični in filo-zofaki fakulteti, kjer je od 1043 studentov 629 študentk, torej 58 % Stevilčna p-remoč študentk na teh fakultetah se vse prema. to kaže tudi v aktivnosti in zrii se mi, da se ie to vprašanie dosiej vse premalo pos^avijalo na rfrevni red. Vprašam vas, tovarišice: »Ah bo naša družbena vlogi kaj rnanj odgovoroa, ali ne bc-mr jostavlj€ine m*3 pred is't naloge in probleme, ki jih bo-nij irorale bodi.v. v str-ki ali i/ven nje reševati prav ttk 3 kot nfši tovariši? Tu mislnn 5C\ da n.a tiste, ki so se rcitio odlcč:'e štud'irati zato. da bodo svi>j poklic tudi izvršJva^e in jim clploma na univerzi nc bo 1-3 sn.dstvo, da si os'gjrajo tc?o/t Zato se moiamo rfsro zarrsliti v svoj bodoči p,klic ir» št".4entka, ki U pazljiV-« za-sledcvala potek začnjeg* k. r. gresa Zveze socialističr-ih žena, j? \ referatih in diskmjah. lahko gotovo začufia vlogo fo-r.a pn preobrazbi naš- domovi-ns Kje drugje, kot v vsVf-«-drevnfm poseganj i in reVva. n.'U p.-oblemov v ZS se naj uči-mo i i pripravijamo /¦» na§re za sre-čo zaupanih gojoncev. Ločiti strokovno doboro in idejno, to se pravi, kar je za našo družbe-n0 stvarnost res uporabno, ni mogoče.« Student - bodoči vzgo. jitelj si mora biti torei na jas. nem, da sta moralni lik vzgoji-telja t. j. njegov »sebni odnos do napredka in dobra strokov. nost nerazdružljiva pojma m da brez enega ni drugega. Zato se mora sam truditi, cta se bo do-kopal d-o tega; pomagati moi pa mora seveda tudl ZS in mora biti njena vloga zlasti v tem, da na ozko strokovni ali širše družbeni o»novi, dopolnjufc to, česair predavanja ne dajejo. Kompromtisarstva io licem«r-stva v praksi ne bo mogoče uga-njati, tega se mora vsafkcto za^. vedati. Ce to vpra&anje od(krito pot stavljamo pred naše .učiteljišč. niike, mislim, da ga še z ve^jo ostrino lahko postavljaffno pred žttudente naišiih znanstvenih ustanov, ki vzgajajo bodoee vzgojitelje in kjer je v^č časa ter priložnosti priti do spozna^ nja, kaj je reanica in da le ona služi napredfcu. Besede predsednika CO Kolikor razumem slovenščino, sem videl, da so razni tovariši že govoriii o problemih teoretič-ne, ideološke vzgoje študentov in o pojavih tujega ideološkega delovanja med študenti, posebno zadnji diskutanti so govorili o religiji in klerikalizmu. Doba, v Kiiitri živmo, ?.ajnteva siroko, si-stematično, splošno-ljudsko ideo-loško dviganje. Ne gre samo za to, da imamo v odnosu do ino-zemstva poseben položaj, ampak gre tudi za naš notranji položaj, za pogoje in možnosti izgradnje socializma v naši dežali. Delav-sko samoupravljanje, kar bo pri-šlo posebno do izraza pri teh vo-litvah in ob zaključku reorgani-zacije najvišjih državnih orga-nov, izgradnja socializma na va-si, problemi poglabljanja sociali-stične demokracije, vse to zahte-va od vseh delovnih ljudi Jugo-Siavijj ptrtj&unO pa i>a iiaše mia-dine m naše inteligence zavestno sodelovanje pri vseh teh dogod-kih m razumevanje teh dogod-kov. Ne moremo doseči, da Di se ljudje pokoravali nečemu, kar ne razumejo. Zato je potrebno, da zavedni elementi pospešujejo naš razvoj in odstranjujejo slabosti. Postavlja se problem široke, vse-stranske vzgoje vseh ijudskih množic, posebno naše mladine in študentov. Pri študentih je treba problem vzgoje postaviti drugače kot pri delavcih. Studentje na univerzi ne sodelujeje neposredno v borbi ra izradnjo socializma na vasi, pri tem reševanju raznih proble-mov v podjetjih in ne sodelujejo v splosnem političnem življenju. Jutri pa se bodo vključili v ta tok političnega in družbenega življenja in bodo morali razumeti vse dogodke in spremembe, da bodo lahko s svoje strani dopri-našali k izgradnji socializma. Ce pa.'zljivo pregledam^ material VI. kongresa naše Partije, refe-rate tov. Tita, Rankoviča, Karde-lja, Kidriča, Mihe Marinka itd., vidimo, da ta material ne osvet-Ijuje samo poti, ki smo jo prešli, ampak kaže tudi naloge, pred ka-terimi stoje komunisti in vsi de-lovni ljudje Jugoslavije, da bomo izgradili socializem v naši de-želi. Pri drugih narodih nimamo no-benih irkušenj, kako *e rešu-jejo naloge, pred katerimi sto-jimo, otato moramo vse dogodke pri nas razumeti tudi s teore-tične strani, da bomo lahko dali svoj doprinos. Mislim, da štu-dentje na univerzi lahko mno-go več napravijo, ne ssmo za la-sten ideološki in teoreitični dvig, ampak tudi za poraoč ostalim delavcem v naši dež«li. Studentje so bili vedno tisti, ki so prvi razumeli nove po-jave, bili so no«ilci novi-h mi-sli, novih odnosov med narodi itd. To mora biti tudi danes. Ce pogledamo ektivnost naših štu-dentov izven univerze, vidimo, sije ne smejo biti ozke, temveč načelne in povezati jih moramo z dobro organizirano borbo pro-ti vsern sovrainim pojrmova-njem. Drugo vprašanje, o katerem sem relel povedati nekaj besed, je zbliževanje in povezovanje študentov posameznih univerz. Brez dvoma je Zveza študentov v tem pogledu nekaj storila, Tudi v okviru Ljudske mladine so bili doseženi pozitivni rezul-tati. Vendar nismo storili vsega, kar bi mogli. Na sestanku CO je nekdo v šali rekel, da je ljubljanska univerza bolj pove-zana z Grazom kot s skopsko univerzo. V tej šali je mnogo resnice. Povezave med študenti raznih univerz nismo uspeli or-ganizirati v tisti širini, kot bi lahko. Mnogo so v tem pogledu doprinesle delovne akcije v Ja-blanici in Zenici, ker so mnogi Studentje .tako prvič spoznali življenje narodov Bosne in Her-cegovine. Toda udeležba delov-nih brigad v drugih republikah ni vse. Treba je razviti široko spoznavanje in povezovanje štu-dentov. Med študenti se je pokazala želja po potovanju v inozem-stvo, kar ni ivegafcivno, ker po-tovanje v druge države nudi mnogo. vendar je negativno to, da se ni v isti meri pokazala želja potovati v druge republi-ke naše države, kar bi bilo mno-go laije doseči. Skupina skop- da so študentje že pomagali mladini na vasi in na drugih področjih, ne sarao kulturnega in prosvetnega življenja, ampak tudi na političnem področju. Ta aktivnost bi morala biti še več-ja. O tem je treba govoriti in sistematično delati. Preko orga-nizacije Zveze študentov je tre-ba študente iteoretično in ideo-loško dvigniti. Ce pogledamo ideološko stanje med študenti, vidimo dosti pojavov, nad ka-terimi «e moramo zainislrti. Poglejmo samo način študija, predavanja, u6benike itd. Ce po-gledamo humanistične fakulte-te, vidimo, da so tam predava-nja idealistična. Od 3. plenuma CK KPJ, na katerem se je go-vorilo o teh pojavih, ni bil na>-pravlj&n bistveni preokret. Rav-no tako ne moremo reči, da bi študentje reagirali na razna ne-znanstvena protimarksistična, protimaterialistična predavanja. To zaradi tega, ker obstoja med študenti id«ološka, teoretična slabo&t. Imaimo razne klerikalne in religiozne vplive na vaši in zagrebški univerzi ali razne druge tendence, na katere nismo reagirali, in sicer zaradi ddeo-loške slaibosti študentov, zaradi neaktivnosti, neborbenosti inne-sodelovanja v raznih organiza-cijah. Ko govorimo o tujih vplivih, moramo razlikovati, kda} gre za nerazumevanje in nepoznavanje stvari in kdaj gre za sovražno delovanje. Obstoja mnenje, da je treba dopustiti, da ljudje go-vore, da iznašajo tuja ideološka pojmovanja, da bi preprečeva-nje takeiga iznašanja pomenilo kršenje principa svobode in de-mokracije. Taka mnenja so v preteddem šolskem letu obsto-jala na vseh univerzah. To so izkoristili naši nasprotniki. Ce so komunisti iznašali svoja ma-terialistična pojmovanja in na-padali ideološka pojmovanja idejnih nasprotnikov, so govo-rili, da je to ždanovščina, da je to vmešavanje državne birokra-cij« v znanost, da* tako ne bo napredka. S tem so hoteli za-preti usta naiširn materialistič-nim teoretičnim delavcem in se-bi omogočiti iznašanje svojih stališč in tudi onemogočiti, da bi kdo na to reagiral. Organizirati moramo široke, vsestranske diskusije preko de-batnih klubov, predavanj, raz-govorov itd. Kot primer bi na-vedel praivno fakulteto. Tam lahko na primer organiziramo diskusije o samoupravljanju množic v naši deželi, posebno v zvezi s sedanjimi volitvami v Ljudske odbore in Svete pro-izvajalcev, o zakonu o reorga-nizaciji državnih organov itd. Na agronomsko fakulteii se lah-ko diskutira o razvoju proiz-vajalnih sil na vasi, o proble-mih zadružništva. Podobno ' je na ostalih fakultetah. Te disku- skih študentov bi lahko organi-zirala potovanje po Sloveniji, ali skupina slovenskih študen-tov potovanje po drugih repu-blikah. V tekočem l«tu mora-mo podvzeti ukrepe za taka po-tovanja študentov. Sedaj se ustanavlja Ferijalni savez, ki bo labko v tem po gledu mnogo koristil s tem, da bo preskrbel cenejša prenoči-šča, p&puste na železnici itd. Zelo je zanemarjeno tudi med-sebojno spoznavanje na kultur-nem področju. Pred voj-no so bile zveze med posameznimi re-publikami na kulturnem pod-ročju daleko bolj razvite kot so danes, čeprav so prej obsto-jali činitelji, ki so to prepre-čevali, dočim jih sedaj ne. Kdo bi s-e lahko bolj zanimal za med-sebojno kulturno zbliževanje kot ravno študentje, mlada rn-teligenca. To lahko store pred-vsem študentje, ki so na viso-kem kulturn-em nivoju, ki bodo jutri nosilci kulturnega življe-nja in zbliževanja med narodi. To je edini način razvijanja splošne jugoslovanske kulture. Ko gre za to, ne smemo štediti niti s sredstvi niti s svojimi si-lanni. Doseči moramo to z raz-nimi oblikami, ki jih bo dala praksa,, glavno je, da posveti-mo pozornost temu problemu in da napravimo korenit prelom, kar bo samo pozitivno delovalo na še v&čje zbliževanje med našo mladino in našimi narodi. Strokovni študij Stane Ssuksida Mislim, da ne bi bilo slabo, če bi govorili nekoliko še o problemih študija. Ce bi hoteli karaktenzirati probleme v zve-zi s študijem, lathko rečtmo, da gre danes za demokratizacijo in. sprostitev študija, na eni strani za administratrvno sprostitev, na drugi strani pa za sprostitev od državne kontrole nad itudi-jem, ki je bila izvrševana pre-ko sistema štipendiranja itd. Re-či je treba, da so bili doseženi precejšnji rezultati. O tem ne inislu-m podrobneje govoriti, ker poznate to vsak na svoji fakul-teti. Reči je tretia, da obstojajo gotove pomanjikljivoisti. S.tudent-je so marsikdaj precej netivi-devni do svojih profesorjev, ne upoštevajo, da imajo profesorji tudi svoje delo, amipak smatra-jo, da mora biti profesor vedno samo njim na raapolago itd, To karakterizira danainje sta-nje, ki je v glavnem prehodne-ga značaja. V tej zvezi je tretba reči, da se Zveza študentov, od-kar je državna oblast prevzela vsa dela za sprostitev in demo-kratizacijo študija, aktivno ne ukvarja s temi problemi. To je posledica tudi dejstva, da so se pod parolo strokovnega studija in usmeritve zgolj v strokovni študij skrivali Ijudje, ki so de-lali sovražno, ki so pod krinko apolitizacije študija razvili svo-je delovanje. Zveza se je proti temu borila in posledica je bi-la, da smo študij zanemarili in da nismo o njem govorili. Izraz tega stanja je danažnja disku-sija in današnji reierat. Značil-no je, da se niti eden od tistih, kj so sodelovali pri sestavi re-ferata, ni sporanil, da je treba v referatu obravnavaiti tudi pro-blem študija. Tukaj n« gre za individualne napake, ampak je to odraz odnosa Zveze do pro-blemov študija. Lahko rečemo, da je vse delo okrog študijskih prablemov pr&-nehalo takrat, ko smo dali iz rok naš predlog za sprostitev sistema št-udija. Kaisneje je Zve-za reševala samo stvari, ki jih je morala, ker nam j« voda v grlo .tekla in to delo je bilo pre-cej kampanjsko. Mislim, da je treba v bodoče v Zvezi proble-rne studija postaviti na isto ra-ven kot probleme ideološke vzgoje. Ne bi hotel zahikati po mena ideološikega dela. To je prav gotovo najvažnejša nalo-ga. Vendar je treba vedeti, da ideološko delo vključuje isto-časno tudi delo na strokovnem področju in da enega brez dru-gega ni. Ena nažih osnovnih ideoloških nalog j« prav ta, da usposobimo dobre strokovnjake, natpredno orientirane. Ce govo-rimo o ideološkem delu, mora-mo brez dvoma govoriti o kon-kretnih nalogah. V sistematično ideološko delo bi bilo treba brez dvoima vključiti tudi borbo za strokovni študij. Ta problem je tretoa obravnavati tudi s sta-liš-ča družbene odgovornosti bo-do6ih strokovnjakov. Značilno je, da se med študenti, razen v četrtem l«tniku, zelo malo go-vori o tem, da so to bodoči vi-soki strokovnjaki. Mnogo govo-rimo o študiju, kako je treba študirati atd., nihče pa ne po-misli na to, zakaj se vse to de-la, da se tu formira človek, ki naj bo bodočemu času koristen. O tem je zelo malo govora. Zla-sti na humanističnih vedah se študentje premalo zavedajo, da študirajo zato, da bodo po kcn-čanem študiju koristili družbi. Neka tovarišica je dobro osvet-lila ta prcblem za prirodoslov-no, matematično fakulteto. Ta-ko stanje kot na teh dveh fa-kultetah je verjetno tudi dru-god. Ne mislim, da je treba to vprašanje postaviti tako kot do sedaj, ko smo rekli, da je štu-dij osnovna obveznost vsakega študenta in s fem je stvar oprav-ljena. Tako postavljanje proble-ma bi bilo nevarno zato, ker smo danes še navezani na star splošen način obravnavanja in tudi zato, ker je zelo težko do-bitj konkretn« probleme. In ven-dar je treba to doseči za vsako posamezno fakulteto. V celoti o tem ni mogoče govoriti, ker je to stvar vsakega oddelka po-sebej. Važno pa je, da se oddel-ki odnosno fakultete orientira-jo na konkretno obravnavanje študijske problematike. Nadalj-nja stvar je borba za pravilno idejno usmerjenost študija. Raz-lične probl^eme je obdelal tov. Balant in ne bi hotel ponavljati. Mislim, da njegova diskusija v celoti drži in da se lahko iz aje marsikaj naučimo. O delu na višfi pedagoški šoli Bratko Angelca Značilnost naSe šole, ki so jo morda zapizili tovariši iz fakul-tet, je izreden tempo študija, iz-redna zaposlenost s študijem, ki včasih resno izpodjeda zdravje naiših študentov. Vzroki ^tega so deloma objektivni, deloma sub-jektivni. Zdi se nam, da je dve-letni rok za tako obsežno gra-divo zelo kratek in da bi bilo potrebno resno revidirati bodi-si študijski program, bodisi štu-dijski rok. Zavzemamo se za to, da se študijski rok raztegne na tri leta, v kolikor pa to ne bi bilo mogoče, da se zreducira študijski program v nebistvenih stvareh. Zdi se mi, da se mora z redukcijo študijskega progra-ma, če bo potrebna in osvoje-na, ukvarjati tudi naša študent-ska organizacija. Težave ima-mo tudi zato, ker je sestav štu-dentov pni nas nekohka druga-čen kot na fakultetah. Pri nas je pretežni del slušateljev uči-teljev, s-tarejših lju-di, ki sn skoraj vsi že dalj časa iz šole in morajo tudi osnovne stvari obnavljati. Tretja stvar, ki nas zelo ovira pri študiju, pa so učbeniki in skripte. Za nekatere predmete sicer obstojajo učbeniki, ki pa so težko dosegljivi, ker so dragi ali pa jih ni v zadostnem šte-vilu. Z vodstvom šole smo ve-liko govorili o izdaji skript in drugega učnega materiala. Sta-nje se je nekoliko izboljšalo z izdajo nekaterih učbenikov in skript. Vendar ni zadosti od-ločnostj med profesorji. Vemo, da so izredno zaposleni, tudi izven šole, drugi so zopet pre-malo časa na tem delu, da bi se mogli lotiti pisanja skript, vemo pa tudi to, da imajo mno-gi predavanja napisana, da sko-raj čitajo in da bi nam šli lahko bolj na roko. Ne vem, kaj je vzrok temu odtegavanju pisa-nja skript. M«ni se zdi, da bi bilo treba pogledati dvoje: ali se morda profesorji ne boje daiti svoj podpis na neko delo zato, ker so kritike včasih zelo eksploziv-ne. Vidimo, da so te kritike v javnosti včasih premalo dobro-namerne, premalo v pomoč in preveč nekonstruktivne. Druga stvar pa je vprašanje honorar-jev. Mislim, da bi bilo treba poiskati sredstva ni delo profe-sorj«v pri izdaji skript honori-rati. Sedaj si pomagamo tako, da sami delamo zapiske. Druga zelo važna stvar na na-ši šoli je tendenca mnogih na-ših tovarišev, ki pridejo s tere- na, s prakse, da to šolsko dobo uporabijo izključno za študij. Mnogi naravnost izjavljajo, da so veseli, da so prišli v miren pristan, ki ga ne dosegajo vi-harji naše dobe. Mishm, da je to nepravilno, ker mi ne sme-mo biti neka zaostala družba, ampak moramo biti žarišče bor-be, kot je bilo parkrat danes poudarjeno. To je nepravilno tu-di zaradii tega, ker bost^ ravno ti dve leti, ko bomo odsotni s terena, najbolj usodni za našo državo in ne bi bilo prav, če bi v tem času, ki je takoodlo-čilen, izostali iz borbe. Proti temu smo se borili vse prejšnje l«to in tudi letos. Pred-vsem smo smatrali, da nam je potrebno več teoretičnih osnov in bolj sistematično urejeno zna-nje. V kolikor smo študirali, stno študirali nesistematiino. Za. to smo si postavili kot osnovno nalogo študentske organizacije v preteklem in letošnjem letu politično-ideološko delo. O borbi proti klerikolizmu Druškovič Drago: Dotaknil bi se vprašanja nase borbe pi~oti klerikalizmu, m sicer bi pojasrnJ nekatere momente, ki sem jih opazil ob prvem spopadu v pre-teklem letu. Problem je nastopil takrat, ko je napredno usmerjena skupina študentov zapazila, da zahaja nek'i število tovarišev na predavanja na teološko fakulteto. iNa začudena vprašanja so ti to-variši odgovarjali, da pač niso svetovno-nazorsko opredeljeni m da v tem iščejo svojo orientacijo. Se več pozornosti pa je vsa stvar vzbudila zaradi tega, ker se je vse to dogajalo v času, ko so se širom naše r.epublike vršili rodi-teljski sestanki in so na teh starši jasno povedali, kaj pričakujejo od vzgojiteljev naše mladine. Da bi se vprašanje razčistiio, je zdru-ženje sklicalo sestanek in na tem sestanku smo ugotovili prvi po-jav politično - ideološkega spo-pada. Lahko bi opozoril na dve smeri diskusije. Prizadeti so sami takoj stopili v ofenzivo in so postavili sestanku vprašanje, ali je možno, da je religiozen študent član Zve-ze študentov Jugoslavije. Nekate-ri študentje so na to takoj izja-vili, da kdor ni marksist, ne more biti član ZSJ. Manjši del študen-tov pa je skušal pojasniti, da ne gre za tako postavljanje vpraša-nja, kakor je bilo postavljeno v obeh prvih smereh. Tako v vpra-šanju, ali je lahko religiozen štu-dent član ZSJ, kakor tudi v ne-strpni zahtevi imeti že danes to, kar lahko dosežemo šele z vzgoj-nim političnim delom, se lahko zapazita dve skrajnosti. Taka raz-delitev sil je prav gotovo bila v škodo diskusije in razčistitve pro-blema, kakor tudi v škodo raz-voja ZSJ. Zakaj smatram, da sta bili ti dve smeri diskusije škodljivi? Po-novil bi nekatere stvari, ki jih je iznesel referent Sčuka, toda ama-ira/n, ua je pi/treono, aa jin po^ novim. Zveza je dovolj široka or-ganizacija, da lahko vzame v svoj krog vsakega poštenega študenta, ne da bi pri tem postavljala v ospredje vprašanje njegove reli-giozne usmerjenosti. To je en del tega vprašanja. Jasno pa je, da mora vsak študent pristati na program Svese in ta program Zveze je v okviru celotnega pro-grama ZKJ v borbi za zgraditev socializma. Pri tetn pa ne smemo izpustiti izpred oči dejstva, da zavisi vprašanje od dveh faktor-jev. Prvič »e postavlja potreba po politično-vzgojni organizaciji, ki bo osnovni faktor vzgoje. Dru-gič pa je potrebna pripravljenost vsakega poe-dinca, da se bori za pravo ideološko orientacijo. Prav te pripravljenosti pa ti poedinci niso pokazali, pač pa so kazah prav nasprotno smer, in sicer so na negativen način poskušali pri-kazati večini, da iščejo svoj na-zor, na drugi strani pa so neka-teri svoj prosti čas uporabljali za to, da so hodili poslušat pre-davanja na Teološko fakulteto. Mislim, da bi morali ponovno poudariti to, da je nedvomno dolžnost vsakega člana Zveze, da sodeluje v naši borbi za sociali-zem, da išče svojo osnovno orien-tacijo v revolucionarni borbi na-ših delovnih množic in v konkret-nem primeru so delovne množice odgovorile na vprašanje. Odgo-vorile so, da starši žele, da našo mladino vzgajajo napredni vzgo-jiteljL. V našem primeru pa so poedinci, ki so ob tej priliki iz-ieteli iz Zveze študentov, na to vprašanje odgovorili negativno. Kako se naše časopisje bori proti klerikalizmu Skok Lojze: Govoril bi o borbi proti klerikalizmu. Gre za to, da imamo opravka z Ijudmi, ki ima-jo nad seboj že nekaj let. Vsak ima določene ostanke iz prejšnjih časov. Zakaj se danes ljudje ukvarjajo z vero? Eni se pač, odkrito povedano, boje pekla ali nekaj takega. Toliko so pod vti-som mladostnih let, ko so jim raz-ne tete pripovedovale te stvari in so jim toliko prešle v kri, da si mislijo, saj me nič ne stane, jaz bom vseeno lahko živel, na drugem svetu mi pa to le lahko koristi. So pa tudi bolj tragični priineri. Poznam dosti fantov, ki jim je žal, da niso več 10 let stari, da ne morejo biti več ministranti. Drugi obžalujejo, da nimajo po-sluha in ne morejo na teologijo ter so danes tehniki. Tudi take primere poznam. Na kakšen na- čin bi se proti takim Ijudem borili? To ni lahko. Ce kdo misli, da bo koga na sestan-ku spreobrnil, nimam besed, da bi mu povedal, koliko je neumen. Vsakega človeka je tre-ba vzeti individualno v roke in mu dokazati, da nima prav. Ne pa tako kot delajo naši časopisi, ki jih moram kritizirati. Oni de-lajo na tak način, kot ga je Can-kar svoj čas obsodil, da z gnoj-nico polijejo prvega kaplana. S tem ne bomo nikamor prišli. Mar-sikdaj beremo stvari, ki več ško-dujejo kot koristijo. Ljudje se norčujejo iz časopisa, ne pa iz kaplana, ki je hotel par 100 dinar-jev zaslužiti. Načelno bi se bilo treba proti temu boriti. Naši ča-sopisi oi nioraii poiagati več paž-nje na dokazovanje zgodovinske reakcionarne vloge cerkve. V hr-vatskih časopisih je tega več. O pedagoških kadrih Miloš Poljšak Kratkotrajna praksa v peda. goškem delu na gimnaziji me je opozonla na važen problem, ki se posred.no tiče dela v štu-dentski o^ganizaciji. Mladii ljudje, absolventi naše univerze in visokih šol, ki so se odločili za pedagoški poklic na gimnaz-ijah ali srednjih strc-kovnih šolah, so po veliki ve-čini za to delo strokovno dobro pripravljeni Le z metodo poda. janja učn€ snovi imaj0 začetno-ške težave. Za vzgojo dora^ča-joče mladine, za pestrost nje-nih načinov in oblik, za izvcn. šolsko delo pa je mnogo f.bsLl-ventov malo pripravljenih. fiu-blemom mladine slede nekateri šolski vzgojiteljski kolek^vi ]e od daleč, ker je v njih prema-lo soodgovomosti za njeno pru. vilno usmerjanje, za pravilno svetovnonazorsko formiranje mladega, doraščajočega čli;veka. Na zavodu s takšnim vzgoj-nim kadrom vlada med mladi-no razpuščenost, samovolja, vzgojo pa opravljajo povprečni ali elabi buržoazni filmi, »jezu-itski« kaplan, »poceni« knjige i_ dr. Vsaj ena tretjina mladi. ne izraža v šolskih nalogah i>e-simizem, brezciljnost svoje^a živijenja, razočaranje, če že ne obup. Med njirni se občuti m;>-čan vpliv klera, ki ie v n išt-m mestu čvrsto na vatikanskih po- zicijah. Od posameznikov v vod. stvu mladinskih organizacij ča-lje se opažajo pri dokajšnjeTi delu mladine simptomi anarhič-nosti, samovolja in trmoglavost. Pomanjkanje vzgoje Se odraža tudti v nekritičnosti, neznačaj-nosti in seveda v slabem učnem uspehu, Mladinska in pionirska orga. nizacija sama ni kos tako res-nim vzgojnim problemom. Nuj. no in upravičeno pričakuje po-moč iz vrst prof. zbora. Starej. ši tovariši profesorji pravijo, da se z vzgojo- mladine niso mnogo bavili, zato te reči radi prepuščajo mlajšim, ki se »laže« približajo dijaku. In mladn tov. profesorji? Tudi njim manjka v mnogih primerih prave i>.)klic-ne poldtično vzgojne zavesti. Res je vzgojni kader na naših srednjih šolah mnogokrat v de-lu z^lo obremenjen, vendar to še ni opravičilo za popolno vzgojno pasivnost. Razred za razredoin, generacijo za gene-racijo prepuščamo samo sebi — stihijni vzgoji. Zakaj niso naši mladi peda-goškii kadri kos tudi vzgojnim problemom med srednje&nlsko mladino? Zato, ker jih je študij na univerzi nanje slabo pripva. vil. Studentska organizacija se mora na prizadetih fakultetah resneje spogledati s tako druž- beno odgovornim probleTnom. Nekatere oddelke filozofije, a menda tudi druge fakultete, ta» re)o negativni klerikalni in buržoazmi vplivi. Z njimi jo treba energ'ično končati_ Niko. mur, ki šušm&ri z zastarelim svetovnonazorskim gledanjem, ne moreTno dovoliti, da bi vzga-jal v svojem duhu našo mla-dino. Upravičeno zahteva na§ d«. lovni človek, da vzgaja njego vega otroka profesor, ki je pre-dan naši stvarnosti, ki podaja isikreno in na znainstvenih osno. vah predmetno snov, ki bo tu-di drugače storil vse, da kado samo učili, ampak tudi vzgajaJi. Z VPŠ Pavliba Minka Vedno in povsod poudarjarno, da morajo biti absolventi naše šole ne le dobri učitelji, tem-več tudi dobri vzgojitelji in oi> ganizatorji kulturno-prosvetnega življenja na šoli in v svoji oko-lici, sodelavci ljudske univerze itd. V svojem razpravljanju bi želela poudariti le to, kako se slušatelji naše šole pripravljajo na to delo. V letošnjem letu Lma-mo v prvih letnikih mnogo ab-solventov gimnazije, ki o vzgoj-nem delu le malo vedo, iz pre-davanj pa si vsega tega znanja tudi ne bodo mcgli pridobiti. Zato smo se vključili v ljudsko univ., k.jcr proučujemo vzgojna vpra&anja. Ce hočemo biti do-bri prosvetni delavci, si mora-mo pridobiti veliko znanja. Da bi si pridobili potrebno znanje, smo organizirali rešiserski tečaj s pomočjo Izvršnega odbora Ljudske prosvete. Ta tečaj nam bo dober napotek za bodoče sa-mostojno delo. Pazljivo sprern-ljamo tudi dogodke iz kulturne-ga življenja. Naši glasbenika pazljivo zasledujejo dogodke iz glasbenega življenja. Prav bi bilo, da bi tudi letos uvedli di-jaške vstopnice za glasbene pri-re]a pav-šalno pogodbo za 8000 din. Te-den dni nato so jo spst pokli-cali k direktorju. Ker g. direk-torja ni bilo, ji je tajnica po-vedala, da so dobili nalog od direkcije, di ne smejo nikogar več plačati pavšalno, temveč samo od delovnega dne. Tova-rišica kanibalskih razmer, ki vladajo pri Triglav filmu, ta-krat še ni poznala, zato je bila prisiljena, da so ji prvotno po-godbo izpremenili, s pripombo, oa cp nui'- ni plačan psvša'no. seveda tudi ona ne more biti izjema. Ob snemanju v novembru, je šludentka M. P. ugotovila, da imsio mnogi izmed statistov pavlalne pogodbe. Odšla je k g direktorju Gučku, ki jo je cdpravil s pripombo, da imajo pravico do pavšalnih pogodo samo slusatelji akademije za igralsko umetnost, ker je pač to njih poklic. Tekom naslednjih dni se je tisti, ki niso člani akademijc za igralsko umetnost, tudi podpi-sali pavšalno pogodbo. Tovarišica M. P. in še trije drugi statisti, so se spet ogla-sili pri g. Gučku. Direktor se je takoj v začetku postavil na stališče, češ da se pogodb ne sme izpreminjati, čeprav je bil prav on tisti, ki jo je prvi kr-šil. Sledniič jim je obljubi], da ne botio o^kodovani in da bodo dobili prav toliko kot. njihovi tovariši. Prepričani v resničnost direktorjevih besed so odšli. Koliko veJja direfitorjeva beseda Besede pa so bile zgolj ob-ljuba. Ko je tovarišica ivl. P. pnsla po denar, ji je blagajni-carka hotela lzpiacati 23ou dm, ceprav ja njen partner za isto oelo, student A. P., prejel 6000 dinarjev. Tovanšica se je čuti-la osKodovano — zato je vpra-šaia direktorja, zakaj ne drži dane besede. Vprašala ga je tu-di, kako mora imeti njen part-nč-r tJUOU din honorarja. Direk-tor ji je odgovoril, da je to iij.^.j.a stvai, Ldjinca pa je, kot da bi bila direktorjev advokat, hitro pristavila, da vendar di-rektor ni dolžan statistki dati odgovora. Po nadaljnem prere-kahju, je hotel napraviti direk-tor novo pogodbo in sicer sedaj za mnogo manjšo vsoto kot pr-vič. Tako sklepanje pogodb, je imelo za posledice zmešnjave jn nezadovoljnost med statisti. Tako sta na primer dva štu-denta, B. N. in M. J., Vi igrata popolnoma enako vlogo »zapitih študentov«, bila izplačana raz-lično. Prvi, ki mu je bil direk-tnr i-.o'.j nakionjen, je dnbil po. p^všalni pogodbi izplačanih 6000 din, drugemu pa so hoteli izplačati 2300 din. Izkoriščanje »dublerjev« Nekateri študenti iz igralske akademije so podpisali že po-leti pogodbe za 4000 din meseč-no za dvojnike (dublerje) in sicer za delo največ do pet ur dnevno. Prvi mesec res ni bilo več dela, toda že v naslednjih mesecih se je število ur stop-njevalo in doseglo sedemnajst ur dnevno. Razumljivo, da štu-denti za tako delo niso podpi-sali pogodbe, zato so zahtevali veeji honorar. Toda direktor Guček jim je vedno samo ob-],:ubij;-M — kar s? zni. r)n je ni<°-gova vsakdanja navada — iz-polnil pa ni ničesar. S tem je dokazal kako je znal izkoristiti tiste študente, ki so bili nekako odvisni od honorarja. Tudi maletnu IPlitji fii bilo priznneseno Ni samo dovolj, da se izko-rišča študenta, tudi malemu Mitji, draku prvega razreda gimnDzije ni bilo prizanešeno. Najprej direktor ni smatral za potr*M*no. dn pndpišo z Mitjo pajrrdi-n ^Tjfia jp sodelovnl pri vseh vajah in snemanjih. Imel je največ snemalnih kadrov med vsemi statisti »dunajske gostil-ne«, bil je celo do štirih zjutraj na snemanju. Za ves ta njegov trud, ki je trajal nekako štiri-najst dni, za vse njegove nad-ure za izostajanje od pouka, je prejel sarno 1200 din! Vsaha mitiuta — IOO dinarjev Ob lzplačilu je skoraj vsem študentom-statistom b-il z rda-čim svincnikom pnpisan m od-štet znesek za zamujene minu-te, in to 1U0 din za vsako. Ne-rnalo se je vsak začudii, kajti ao dneva lzplacala ni Diio o teh minutah lzpregovorjena no-bena beseda. lzgovor direktorja, da je v pogodoah navedena kazen za za-mude, ni mogoce osvojiti iz sle-dečih dejstev. Mekateri lzmed statistov namreč sploh niso lineli pogodbe, drugi pa so jo podpi-sali, a jim ni biia izročena. Si-cer pa so vse te zamujene mi-nute samo formalnost, kajti vodja snernanja Biaj, katerega dolznost je biia, da vodi eviden-co prihoda sodelujočih, ni nik-dar niti z besedo omenil naj statisti prihajajo točno, niti ni-KOt,ar opoiTuiii, tib je i-amucUl. Se več, sam Blaj je izjavljal, d.n je tistim, ki imajo pavšalne i,os^ahe vj^eiio, x.uaj piiuejona snemanje. Evidenca naj bi bila potrebna samo za one, ki so pla-čani od delovnega dne. in to za-to, da jim ob prekoračitvi ur ue.ovne^a dn_Vd tecejo naciure. Obstojajo tudi primeri, ko je on sam zamujal in prihajal kas-neje, kot so bili posamszni sta-tisti naročeni. Redno pa je bilo, da se je Blaj ogiasi.1 pri sta-tistih, ko so bili že oblečeni, ozircma so se že maskirali. Da se je vodstvo filma zavedalo vseii teh de.u-tev je najboij raz-vidno iz obvestila, ki ga je šele dan po snemanju in dan pred izplačilom obesilo na bglasni deski v Zrinjskega ulici. Obve-stilo se je glasilo: V&ak igralec in statist plača za zamujeno uro prihoda na vaje 500 din in za vsako zamujeno minuto pri-hoda na snemanje 100 din. Sta-tisti se morajo ob svojem pri-hodu javiti vodji snemanja so-ba št. 19. Evidentno je, da vsi ti ukre-pi, ki jih je izdajal direktor, niso vodili k utrjevanju disci- pline, temveč je bila vse to le inscenacija v cilju odtrgovanja že preje navedenih krivično in nesorazmerno odmerjenih hono-rarjev študentom. Vriznajte vsaj dve niinuti! Tovarišici Z. P. so naprtili petnajst minut zamude. Ker jih tovarišica upravičeno ni hotela priznati so se začeli z njo pre-govarjati, naj pnzna vsaj deset, pet in slednjič so jo prosili, naj prizna vsaj dve minuti. Ker o tem ni hotela ničesar slišati in ko so izprevideli, da je vsako ur.izkušanjp zamanj, sojiizpla-čali ves honorar. Naravnost smešen pa je primer tov. T. T. slušatelja igralske akademije. Ob honorarju 6000 din so mu nagrmadili kazni za zamude v znesku 27.000 din. Po prereka-nju in dok/izovanju te nesmisel-nosti so mu odbili »samo« ho-norar za nadure v znesku 1200 dinarjev. Sicer pa je tudi di-rektor Guček posameznikom čr-tal tako imenovane »zamude« po lastni uvidevnosti. Gospod direhtor Giiček Odveč bi bilo navajati še dru-ge primere. Pisec člank.a se ni-ma namena spuščati v ostalo poslovanje direktorja Gučka in organizacijo pri umetniškem fil-mu »Jara gospoda«. 2e ti pri-meri pa jasn) kažejo, da gre za samovoljno, nepravično, skrajno neorganizirano in nesposobno poslovanje posameznih ljudi. Sposobnost direktorja, ki ni zmožen v konkretnem kadru ->dunajska gostilna« pravilno in pravično kategorizirati deset statistov, je kajpada dvomljiva. Zato se je direktor filma, pri odmeri honorarja zatekel na zneske na oko, po osebnih sim-patijah — oziroma kakor pač nanese. Studenti preko svojega gla-sila upravičeno seznanjajo jav-nost in odgovorne forume o čud-nih metodah izigravanja s stra-ni direktorj.a Gučka. Mislimo, da bi bilo treba prenehati s ta-kim načinom poslovanja, kajti zavedamo se, da ne živimo v kapitalistični državi, temveč v socialistični in demokratični Ju-gosliviji. Gorkič MiloS. Ob priliki odhcda naših de. lavnih brigad v Jab!anico in Zenico je Ijubljsnska uprava koicdvora dala na razpolago sa-mo 9 živinskih vago-nov za okoli 500 brigadirjev. Vsled te-ga so bili nZH brigadirji prisiljeni za. sesti cce-bne vagone. Do Zagre-ba je bilo vse v redu. Ko smo pa prišli v Zagreb in se peljali proti Vrpoliu, so na:tale ne-všečnosti. Frišlo je do Lnterven-cij s strani sprevodnikov in or-gana LM, ki so pričeli izraeta-vati brigadirje iz vagoncv. Ko se je zavzel za brigadirje ko. mandant II. brigade, ga je crgan LM precej dofcro obdelal z gu-mijevko. Ko so nato funkcio-narji UKKPS intervenirali, se je lotil tudi njih z gumijevko in repetiranim s?nioikresciT-» tako da so kcmaj poibegnili. En član ko-niteja, ki je aktiven oticir JLA, pa ni mceel niti ter jih je tudi precej dobil z gumijevko. Da je bil šlcandisl popolnejsi, je podivjani miiičnik prišel in Eretiral 5 brigatlirjev, pri če-mer je skczi 4 vagone, kamor jih je peljal, z gumijevko pre. tepal člana UK. Seie na inter-vencijo mnogih oficirjev so bili tovariši izpuščeni. V Jablanici smo takoj napra-vili prijavo in bšli uverjeni, da se bo stvar uredila. Le kje ne. ki? V zač^tku novembra so do. biii tovariži, ki so jih dokaj mcčno izkupili, pozive za zas!i-šanje k sodniku za prekrške. Stvar se je uredila. Dokončno? Ne, zopet so zaslišanja na dnevnem redu! Kdaj bo zadeva končana? Upravičeno se čudi-mo nad takim pcstcpkoni. Ali je poedinec res več, kot brigad. ni kolektivi, ki so vse te stvari videli? Zahtevamo, dasekaznu-je miličnika in dc-končno preki-ne s postcpkom proti našim to-varišem. Brigadirji želite res imeti takega človeka v svoji sredi? Ker je afera Senke Vojvodio dvignila vcliko prabu in ker kljub temu mnogi ne vedo, kaj se je zgo-dilo lansko leto v Študcntskem naseljti, ker se to iz odgovora elektro-fakultete nc vidi, je potreb-no, da se tega vprašanja sc enkrat dotaknemo in studcntski javnosti razložimo podrobneje slučaj Sen-ke Vojvodič. Navesti hočerno sa-mo to, kar se je zgodilo, brez kaks-nega obširncga komentarja. Naj ta slučaj komentirajo tisti, ki so za to poklicani. Dejstvo je, da je Senka Vojvo-dic ukradla svoji soscdi v domu, tov. Nemčevi, oblcke in druge stvari v vrednosti 35.000.— din. Tov. Nemčeva je stvar predala javnemu tožilstvu, ki /e prijavo razmotrilo in potcm ustavilo po-stopek proti Vojvodicevi, ne za-radi kdo vc kakšnega izvida psi-hiatra, temveč zato, ker je tov. Nemčeva preklicala svojo obtoz-bo po poskusu Vojvodičcve, da napravi s a m o m o r. Dejstvo je, da je Senka Vojvo-dic bila matenalno veliko bolje situirana, kot katera koli druga studentka v domu, pa je kljub te-mu, tov. Ncmcevi, ki ni tako pre-možna, ukradla oblcke, kar kaže na. prcccjmjo moralno pokvarje-nost, kot je to ze rcčeno v čUnku »Tovariši, odgovorite«, v prvi le-tošnji štvvilki Trlbune. Dejsivo je, da je Vojvodiccva na vptnsanje, zakaj je kradla, od-govori!,i Nemčevi, da samo zatn, ker so ji oblcke ugajalc in }ih }e Še nekaj o Senki Vojvodic »moral&iimeti«, dočitn je pozneje na zasliševanjti izjavila, da je oble-ke ukradla zato, ker je Nemčevo sovrazila in jo je hoteia olkodo-vati. Iz te njene izjave je pozneje nastala famozna tcorija »oskodo~ valnega namena«, ki je, mimogre-de povedano, nam, ki Vojvodičevo poznamo, podobna otroski prav-Ijici. Dejstvo je, da je Vojvodiccva za omenjeno talvino sumila druge »domovke« in istočasno inscenirala tatvino svoje obleke, da bi s tetn dosegla to, da ne bi sumili nje. Dejstvo je, da je Vojvcdičeva celo takrat, ko jc poskusala na-praviti samomor s tem, da je sko-čila v Ljubljanico {opozarjamo, da je odlična plavalka), v poslovil-nem pismu zvračala krivdo na druge »domovke«, čeprav je že do talcrat na zasltšanju priznala, da je tatvino ona izvršila. Končno, dejstvo je tudi to, da je Vojvodičeva še vcdno redna hudentka elektro-fakultete, ce-prav je izvrsila tatvino, ki jo to-variši iz elektro-fakultete smatra-)o samo za »disciplinsko nered-nost«, in čeprav je jeseni, ko se je vrnila v Ljubljano, začela siri-ti vesti, da so v Študcntskem na-selju same tatice in da se je mo-rala izseliti iz naselja, da ji nc bi vse pokradle. Pustimo njene pripombe o ne-moralnotti deklet v nascliu; zgo-ra) navedcna dcjstva 7adosca)o. In scdai ko smo nasteli dejttva, iz katerih labko dobimo verno sliko Senke Vojvodič, se spomni-mo na II. lctno skupščino ZŠJ na-še univerze in na diskusijo o liku studenta. Zadošča, da se spomni-mo na primere, ki so tam nave-deni in okarakterizirani kot ne-vredni hudenta, in ki daleč za-ostajajo za Senko Vojvodič. Za-dosča torej, da se samo spomni-mo na te primere in se vprašamo: kaj se vedno dela Senka Vajvodič na univerzi? Kje je garancija, da ne bo se naprej kradla, posebno ko pride kot inienir v podjetje? Pa še eno vprašanje. Zakaj je bilo potrebno Vojvodičevo izklju-čiti iz ZŠJ s formulacijo, da 6 mesecev ni plačala članarine? Saj je bila med tem časom vendar od-sotna! Ali zato, da je ne bi na skupsčini ZŠJ okorakterizirali kot tatico? Dejstva so tu! Komentar pre-puščamo tovarisem z elektro-fa-kultete in poscbno disciplinskemu sodišču elektro-fakultcte! Končno še tretje vprašanje: že-lite li res imcti takega človeka v svoji sredi, tovansl elektfotehni-ki????f Študentski svet Študentskcga naselja pod Rožnikom Za vse tisfe, ki jih zanimajo mednarodne zveze Miodi JGnriorji dodoiajo Pripombe k članku »Mladi jamarji protestirajo«. Druga hevilka »Tribune* je priobčila članek pod gornjim na-slovorn h kateremu moramo do-dati nekaj pripomb in pojasnil. Mladi jamarji razen tega, da bi radi delali, da bi radi raziskavali jame, nikakor nocemo odvzemati vodstva in inciative iz rok sta-rejsih jamarjev. Zavedati se mo-ramo, da imajo stari (naj oprcste temu izrazu, ki je pa najkarekte-rističnejsi) jamarji nevcnljive za-sluge pri astanovitvi Drustva za raziikavanju jam in pri njcgovem prosperiranju med obzma vojna-ma., pri nabavi vsakrsnega mate-riala -¦ od lestvic, vitlov do fo-tografskega materiala, kar so v veliki večini kupili iz svojega ie-pa, le zal, da je skoraj vse požrla okupacija in je druhvo ostalo ob osvoboditvi golo kot novorojcn-bek z le nckaterimi izkusnjami. Stari jamarji so ga, pozneje pod vodstvom neumornega dr. Scrka, znova postavili na noge. Ves ta trud jim mladi jamarji priznamo in ga spostujemo, le delali bi radi. Ne razumemo, zakaj tako neza-upanje do mladlh. Stari so imeli mnogokrat priliko preizkusiti vc-čino od mladih članov in niso bi-H razočarani. Mlkdi smo si tako nabrali nckaj izkusenj in komaj čakamo, da botno prijcli za delo kjcrkoli si že bodi, saj je krasa in jam v Slovcniji dovol) in pre-mnogi prcdeli so se terra inkog-nit za jamarje, pa nc moremo! Nibče od mladib ne misli na nvaliteto starim, saj ne tnore s clm, tnislimo le na napredtk dru-stva in »odcbelitcv« arhiva. Mladi jamarji bi imeli radi iste pravice kot ostali aktivni člani. Če že morajo biti dncvnice, bi boteli imeti take kot ostali, saj jib ravno tako z labkoto in' za iste potrebe porabimo kot kdorkoli od starih. Imamo že^nekaj izku-šcnj, kot ze omenjcno, pa bi radt, da bi bilo vsaj nekaj materiala, vrvi, lestvice in čolni> tudi mali Haron dostopen za »nas druge«, saj čoln in vrvi umažemo ravno tako kot drugi in je prcpovcd, da ne smemo dobiti nekaterih kosov materiala, pač neutemeljena. Končno bi tako mogle sknpine, ki bi se na podlagi tega formirale, delati na terenu in ne bi bile ta-ko utesnjene, da ne bi smcl član ene sknpine prisostvovati ekskur-ziji druge skupine, kot je bilo to doslej. Pogoj za uspesno delo bi bil tu-di vpogled v arbiv zapisnikov, ali . pa izpisek iz njih, pač po želji posamezne skupine glcde terena, ki bi si ga skupina izbrala. Prej bi pa bilo treba povedati, kje je največja potreba. Samo toliko in nič vec. Upamo, da s tem nismo prezahtevni. Tore)? Mladi jamarji Dne 5. decembra je bilo v glav-ni avl,i univerze veliko predvu-lilno zborovanje, na katarcm je govoril tov. Regent. Zborovanja se je udeležilo okoli 2000 ijub-ljanskih študentov in srednješol-cev. Ker je bila avla premajhna za vse udeležence, so mnogi mo-rali ostati zunaj. Zvočnik pa zu-naj ni deloval ali pa ga sploh ni bilo, dejstvo je, da tis6:, ki so bili zunaj niso ničesar slišaii in so zato upravičeno negodovah in spraševali kdo je to pripravil. Vprašujemo se, res: kdo je to or-ganiziral, in to naše vprašanje je toliko bolj upravičeno, ker se to ni zgodilo prvič! OPCTTBA UREDNISTVA Ob zaključku lista smo prejeli še en dopis s podobno vsebino, zato ga ne bomo objavili v celo'i, temveč le to kar pisec zgoraj ni omenil, namreč da so spomenik padlim študentom v NOB uporabili kar kot podsta-vek za zvočnik. To vendar ne gre; čeprav vse kaže, da so tehnični oraanizatorji zborova-nja vse pripravili v zadnjem trenutku. Ze v zadnjem prispevku sem navedel nekaj organizacijskih pripomb, kako naj izgleda le-tos naše delo. Nekaj teh ukre-pov se je v preteklem mesecu že uresničilo, žal pa mnogo pre-malo in še to v večini prime-rov brez neke jasne perspekti-ve, kaj je končni ciij oddelka. »Ce bi se kaj oglasili pri nas?« Iz prakse preteklega poletja se jasno odraža neko zmotno in škodljivo naziranje, namreč, da je UO ZSJ organiziral oddelek za mednarodne zveze samo zato, da bodo naši študsntje lažje in v večjem številu potovali po inozemstvu. Da je ta trditev toč-na, nam dokazuje celotna ak-tivnost v zadnjih mesecih. To variši, ki so jih združenja do-ločila za prakso v tujini, tova-riši, ki so odšli v inozemstvo z raznimi ekskurzijami, ali po pri-vatni iniciativi so pred svojim odhodom, ko je ""- treba iska-ti sredstva za potovanje, vozrve karte; ko je bilo treba nabaviti potni Mst itd. itd., sil.i pridni obiskovalci v prostorih oddelka, ali tudi na domovih članov od-delka. To nikakor ni slabo in smatramo, da je vsaj nek odraz zaupania v svojo organizacijo, katero ta oddelek na svojem de-lovnem področju predstavlja. S!abo pa je, da vsaj 90% vseh teh tovarišev ni znaio najti po-ti, ki bi jih po opravljeni prak-si, oziroma obisku tujine pri-vedla na naš oddelek. Skoro vsi so pozabili, da bodo v novem šolskem letu odhajali na prak-se novi tovariši, ki jim ta pro-blematika ni pozmna in ki jim bodo za vs?.k nasvet iz srca hva-ležni. Tudi so pozabili, da je njihov odhod v tujino praktič-no finansiral naš delovni člo-vek, ki ima pravico, da povpra-ša, kakšen je bil delovni efekt praks. Vodiči in »žicarji« Podobno kot podajanjp poro-čil je tudi z odzivom na sode-lovanje pri delu v sprejemnem centru. Oddelek je V prvih dneh junija iskal večje število tova-rišev, ki bi tekom počitnic so-delovali kot vodiči, prevajalci in podobno pri srečanjih z ino-zemci. Neverjetno se sliši, toda res je, da je od večjega števila obljub postalo resnično realizi-ranih samo pet. Oddelek je na-dalje organiziral poučna preda-vanja o zgodovini mesta T.,jub-ljane in o njenih znamenitostih po čemer radi povprašujejo tuj-ci. Bridko se moti sleherni, ki misli, da so prizadeti prišli na ta predavanja. V tolažbo naj jim bo fo, da niti predavatelja — seveda študenta — samega ni bilo. Po drugi strani pa je ravno preostala peščica tovarišev in tovarišic, ki so izvrševali nalo-ge, postavljene pred njih od UO ZSJ ugotovil^, da so ravno raz-ni študentje — »pesniki«, ban-krotirani medicinci, tehniki, ekonomi in podobna druščina kaj radi na lastno pest sprem-ljali inozemce, ki so jim po po-trebi stregli tudi' s pojasnili, ki našo stvarnost obračajo v fazi za 180 stopinj ter jih mimogre-de »ožicali« za kak dolar, prak-so ali oguljen plašč. Brez posebne globokoumnosti lahko ugotovimo, da je bila ak-tivnost oddelka čista administra-cija, če odštejemo nekaj večjih uspehov, ki smo jih kljub temu lahko zabeležili. O kakem pnk-tično političnem delu ni govo-ra, lahko bi rekli, da smo soloh pozabili, da kaj takega spada v kcmpetenco in delovni program te organizicijske formacije. JPolitični pomen oddeika Ko otnenjam politično plat de-la naj na prvem mestu pojas-nim, da to ni kaka misel, ki se je rodila iz političnega načina miš-ljenja predstavnikov ZSJ. Naša stvarnost, naš študij in sredstva, ki jih skupnost daje študentom, so plod naprednega in revolucionarnega posega v oblikovanje življenjskih razmer jugoslovanskih narodov. Ta po-seg pa ni zrastel sam iz sebe temveč je plod dolgotrajnega in vzirajnega politienega dela, ki trmelji na proučevanju in vsa-kodnevnem reševanju vseh vpra-šanj, ki nam jih dan za dnern postavlja notranje in zunanje-pclitična situacija. Posledice te-ga čutimo mi sami v nepresta-nem napredku in dvigu življen]-skih prilik. Odmev tega in po-sebno zunanje politike naših na-rcdov pa se čuti v vsem svetu. Zunanji svet o nas ve in ima na stotine vprašanj, na katera bi rad dobil odgovor. To vel.ia tudi za inozemske študente, ki nas pogosto pismeno, redno pa ustmeno prosijo za pojasnila o najrazličnejših stvareh. Dolžnost O( delka je, da da iniciativo. da zbere tovariše, ki ne bodo iska-li samo ozkih osebnth interesov, temveč bodo v najrazličnejših sre^anjih \n stikih pomag.ili ši-riii v svet o na«i stvarnosti, o borbi za izgrartnio sorializma, o uspehih in tudi problemih štu- dentov v FLRJ in še posebej v Slcveniji. Zelimo si sodelovanja z i&krenimi člani ZSJ, ki bodo , tujcem, Ko so na obisku pri nas, znali pojasniti nekaj o kulturni zgodovini naših narodov, o naši borbi z zaostalostjo in misiiciz-mom, o pravilnih odnosih do lažisocialistov z vzhoda, o naši težnji, da se poveča moč orga-nizacije ZN v borbi za svetovni mir itd. Naravno je, da so vse te na-loge, ki im.ajo poleg čisto prak-tičnega tudi velik politični po-men, ki terjajo od nas zavestno in požrtvovalno delo, brez ozira na to, ali imamo od tega tudi czke, povsetn osebne koristi. Nedvomno so to naloge, ki zahtevajo širok aparat, sodelo-v/inje vseh fakultet oz. združenj, uporabo tiska in učenja tujih jezikov. Nihče pa ne more reči, da te naloge niso koristne tudi slehernemu, ki jih kot član ZKJ, ZSJ vrši. Sodelovanje v med-narodnih Frečanjih. naj bodo to direktno osebna ali posredno i.usr^ena. vzgajajn našega štu-denta v človeka, ki bo imel ši-rok razgled, ki ne bo že v tee-nutku, ko prejme diplomo, «v««k strokovnjak. Mednmrodno sodelo- vanje »na znotraj« in »nci znnaj« In končno, ali ni naloga od-delka tudi, da daje vzpodbud.i našim študentom^ da se tesneje povežejo s študenti bratskih na-rodov znotraj same naše drža-ve. Gotovo tu ne mislim politič-ne obravnave vprašanj, kot j? to navedeno zgoraj. Brez dvo-ma pa je, da nam taki stiki, pis-meni in osebni, izmenjave štu-dentov in podobno ne bodo ško-dovali, temveč nasprotno: omo-gočili, da globlje spoznamo svo-io (g inozeircka praksa zlezla v pHvo, zavedo. da jih je tia pos!a'a nji!"!ova or?3ni7.5ci?a, podprla pa nmotno in moralno vsa naša skupnost. Teh problemov ie mnogo in je nemogn^e. da bi se UO ZSJ preko oddelka mogel dosledno pozanimsti za oosamezni pri-mer. Jasno je. da sam proble-mov tiidi ne more iskati, tem-več rabi liudi. ki mu bodo to signalizirali. Nesmiselno je, da bi oddelek rpševal vprašanja, ki jih mnoeo bolje ooaaoa^^iapMili-. Univerzitetni esperantski klub je tudi že pričel z delom. Klub bo letos posvetil največ skrbi za strokovni dvig članov, saj si brez popolnega znanja jezika ni moči misliti uspešnega sodelova-nja na širokem mednarodnem področju. Klub je zato orgr-ni-ziral začetniški in nadaljevalni tečaj. Clani kluba imajo pred seboj važne naloge, med njimi pred-vs»ra nrqani7.Hrijo II. meina-rodne konference študentov-esperantistov, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Prav tako se nameravajo člani udeležiti m^d-narodnega esperantskega kon- v 7dru??nv:h. Nu^no •pftTP.hTio pg je, da prpdstavniki združenj na nodlagi diskusij v svoji sre-dini Drihaia.in z gotovirni Dr°d-Io?i, katerim se bo lahko našlo primerno rešitev. Problematike pa je še mnogo ter jo bomo še obravnavali. Pred rrami je vrsta vprašanj, ki so potrebne javne obravnave. Iz-dajanje glasila študentov ljub-ljanskih visokih šol in univerze v tujih jezikih, vprašanje pri-vatnih praks, dela v sprejsm-nih centrih ob času počitnic, diskusijskih krožkov za bodoČe praktikante in prevajalce ter podobno. želja oddelka je, da oni tovariši, ki imajo v zvezi z navedeno problemaiiko kake že-lje in pripombe, vse svoje misli predstavijo UO ZSJ v obliki kratkih pisraenih predlogov. To bo zelo koristno za naše nadalj-ne delo ter prav gotovo poka-zalo marsikak način, kako re-šiti predstoječe naloge. Vse pred-loge naj tovariši prineso na Od-delek v Cankarjevi ulici 5-II. Upamo, da se bo aktivnost združenj popravila ter, da se bodo vsi izbrani referenti oseb-no javili na oddelku, kjer ima-mo vsak torek od 12. do 13. ure do'ovni sestanek. Oddelek prit>ravlja tudi prvi diskusijski krožek za naše bo-dore praktikante in druge tova« riše. Na koncu pozivamo 5e vse prak« tikante, ki so bili na IAESTE, ali privatnih praksah v inozem-stvu, da se zglas« na oddelku vsak dan v dopoldanskih urah ter izpolnijo vprašalne pole o praksi za Gospodarski Svet. Vse one tovariše, ki so bili na prak-sah in se pozivu ne bodo od-zvali, bomo javno imenovali v našem glasilu ter predali stvar discipUnskim sodiščem. Zato naj se sleherni izogne posledicam ter izpolni svojo dolžnost. Skup-nost nam je svoje že dala, vrsta je sedaj na nas! Pavle Segula. ; gresa, ki bo prihodnje leto v Zagrebu ter tudi esperantskih prireditev v tujini. Danski študenti-esperantisti bodc orga-nizirali delovno akcijo pri arhs-ološkem izkopavanju, organizi-rana bodo tudi študijska potova-nja po Nizozemski in Franciji ter drugod. Klubski sestanki se vrše redno po nadaljevalnem tetaju, ki Je v,5)Vo ?re-.1. i ofc 19.10. k rt \f hi'r, dogovorjeno se bo začetnifkl tečaj vršil vsak ponedeljek ob 19. Zičetek 13. decerabra. Vse v sobi 77 na Univerzi. Ne devolimo, da bi s študenti tako postopali! Esparanto Delajmo drugače! STEV. 3 »TRIBUNA« STRAN 9 QUE VIVA MEXICO Nekaj o mehiškem. filmu SergeJ Mihalovič EISENSTEIN (1898—1948) Mehika je dežela, ki je za-a« di kulturne tradicije, bogate fol-klore, posebnosti značajev in cstrih socialnih nasprotij vedno privlačevala iilmske delavce, zlasti holijr^voodske^ ki so U6tva-rili sicer velike mojstrovine (m. pr. Juarrz z Munijem v glami vlogi), a so mehiško življenje rcmantično pobarvali. Eisenstein [ oilkrije Mehiko Leto 1917 p pomeni s filmom »SVETLOBE« začetek domače kinematografije, ki spada aved najmlajše na svetu, a je dosegla umetniško višino in že v tnarsi-katerem pogledu prekaša Holly-wood. Za to ima precejšnje za-sluge ruski režiser Eisenstem, ki je prvi spnznal, koliko film-skih motivov skriva Mehika. Tja je pri"~i 1930 in je l ope-raterjem Tissejem in asisten-tom Grigorijem Aleksandrovim razen iastmh 1'iimov nameraval snemati film o revolucionarnem mehiškem ljudstvu z naslovom »Que viva Mexico«, ki pa na žalost ni bil nikdar dokončan. Sinclaire in druji, ki so filra denarno podprii, So se potem zbali resnice, ki jo je režiser hotel pokazati, in ustavili sne-manje. Film je svetovna javiiost nestrpno pričakovala; brez dvo-ma bi bil velika umetnina. Le-ta 1933 pa se je namesto njega pojavil film »Vihar nad Mehi-ko«, ki je bil daleč od Kisen-steinove zamisli, čeprav je tne-nager navedel, da sta scenarij in režija Eisenstainovo delo; s tem je hotel pridobiti filmu večjo vrednost, sprememba dela pa je povzročila mnogo prote-stov. Za " razvoj mehiškega filma ima njegoV nastop dvojen po-men: Mehika je začela tekmo-vatt s svetovno kinematografi-jo, njenim fiJmskim delavcem pa je Eisenstein pokazal, naj zajemajo snov iz življenja me-hižkega ljudstva. El Itidro osvohodi Mehiko Leta 1944 sta ameriški reži-ser iieroert Kiein in ceški sne-malec aackenschmied po scena-rijuJohna iSteinbecka aokončala lnm ^ozabljena vas«, ki je re-alistično priKazal Mehiko iu navdušil giedaice po vsem sve-tu, obenem pa prebudil mehi-ške filmske delavce in pnklical v umfctniško živijenje do danes najvažnejšo dobo mehiške kine-matograije, zaznamovano z iz-virnimi deli najveejega sodob-nega mehiškega režiserja Emilia Fernandeza. Ta je mehiški film iztrgai holiywoodskim vplivom in dosegel umetniško višino. El Indro, kakor ponosno imenuje-jo rojaki Fernandeza, je po pred-nikih podedoval tri četrtine in-dijanske krvi in občutil bridko usodo indijanskega mešanca. Iz političnih vzrokov je zbežal v ZDA, zabredel v Hollywood, de-lal tam 8 let in spoznal tehniko fimske proizvodnje. Prav ko se je seznanil z ameriškim režiseiv jem Johnom Fordom in tedaj še hollywoodsko igraiko kreol-skega rodu Dnlores de) Rio, so ga zaradi nečistega pokolenja poslali v Mehiko^ kjer so ga za-prli, kasneje pa mu niso dali zaposlitve. Danes je po desetih letih svo-jega dela režiser svetovnega slo vesa in največji predstavnik mehi^ke kinematografije. S svo- jima starima hollywor-^skima prijateljema je leta 1939 posnel p?vi film, ki pa ni uspel; nje-govi denar..i r iporniki so za-to zelo skeptično gledali na nje-govo delo. »Pepita Feminez« iz leta 1941 pomeni začetek umet-niške pol Film, ki niti v tehničnem niti ? umetniškem pogledu še ni popoln, je prepotoval so južno Ameriko in mu prinesel denar-na sredstva, ki so nm omogo-čila, da je pričel ustvarjati svoja velika dela. S filmom »Gozdna cvetka« je postal ne-odvisen filmski proizvajalec. Prva « prva nagrada — in kdo je najboljši snetnalec na svetu Svetovna javnost je spoznala mehiški tilm in Fernandeza na festivalu v Canettu 1. 1946, kjer je dobil njegov film »Maria Candelaria« prvo nagrado. Z njim se je proslavil tudi njegov sodelavec Gabriel Figuero, ki danes velja za najboljšega sne-malca na svetu. Mehiškim fil-moin je dal svojevrsten stil. Ko so ga novinarji obletavala i neštetimi vprašaujv ie Figuero pripomnil: Naša pot je jasno začrtana; na filtn je treba pre-nesti to, kar je v našib slikab in freskah.a V njih se zrcali strahotna povest mehiške zgo-dovine, kolonizacije in boja za svobodo. Tudi »Maria Gandela-riii«, hči p^ostitutke, se zaii če-vana od vseh bori za svojo svo-bodo, za obstanek, za pravico, da se poroči s človekom, ki ga ima rada. V letu 1945 je nastal film »Zapuščena« in »Bugambilia«, V letu 1946 film »Zaljubljena«, k" je na festivalih prejel 9 na-grad v leti^, 1948 »Maclovia«, vi-šek umetniškega dela pa pome-nita »Biser« in »Izgubljena re-ka«. »Biser«, prvi film, ki smo ga pred kratkim zaradi njego-vega scenarija, odlične režije, jasne in preproste slike tn dob-re igre občudovali pri nas, je nastal ob sodelovanju velikih imen v filmskem svetu: scenari-sta Johna Steinbecka, režiserja Fernandeza, snemalca Figuera in igralca Pedra Armendariza. »Izgubljena reka« obravnava usodo vaške učiteljice, ki se bori z mnogimi težavami, naj-bolj pa s tiranskim predsedni-kom občine. Najnovejša Fernandezova fil-ma sta »En dan življenja«, ki prikazuje dobo mehiške revolu-cije in »La Marquerida«, ki ga gledamo tudi pri nas. »La Malquerida« Scenarij sta po drami Jacinta Benaventa napisala Mauricio (Vf-igdalena in fc:i)];io Fernandez. Prav iz dejstva, da sta scenarij in režija aeio istega človeka, iz-vira čudovita skladnost vseh filmskih elementov. Močnemu neorealističnemu psihološkemu filmu dajejo folklora, pokraji-na in slepe strasti, tipične juž-njakomt nacionalno barvitost. Film obravnava znano temo ljiibezni med očimom in pastor-ko. Na posestvu El Soto mlada Acacia sovraži očiin.a Estebana, ker ljubi njeno mater in v spo ročilu n.aprosi mladega Fausti-r.a, naj jo reši z El Sota. Ko je hcče ta po neuspeli snubitvi ponooi odpeljati, ga Esteba.n ubi-je. Sum pade na dva človeka; mladega Norberta, ki je bil za-ljubljen v Acicio, in Estebana. Zena Raymunda, ki Estebana ljubi in mu slepo zaupa, vsa skrušena spozna resnico. Prejš-nji odnosi med materjo in hčer-ko se zdaj spremene v tekmo-vanje dveh žensk za istega mo-ža. Esteban koleba: ženo Ijubi, k Acaciji pa ga vleče divja si-la ki ga omamlja. Ob koncu se v njem vzbudi vest in mirno počaka na maščevanje Fausti-novega očeta. Samo smrt more ohladiti tako divje strasti. Film se odliikuje po dobrern scenariju, polnokrvnib človeš-kih značajih, Figuerovi statič-ni, jasni sliki, ki še poveča čustveno napetost, preprosti kompoziciji kadrcv z /so njiho-vo simboliko^ temni težki glasbj in neprekosljivih interpretacijah Pedra Armendareza, Dolores deJ R'do in Columbe Dominguez. Kdo je Pedro Armendariz? Z imenom velikega režiserja je tesno povezano ime največje-ga mehiškega igralca Pedra Ar-mendariza, ki je eden izmed najboljših karakternih igralcev na. svetu. S starši je mlad od-Sel v ZDA, tam služil pri želez-nici, v gostinstvu in sodeloval pri potujoči gledališki družini. Ko je preživljal oajtežje čase, se je vrnil v Mehiko in danes mar-sikdaj pove: »Obsedla me je ml-sel, da born uspei le v Mehikia. Ko so doma začeli ustvarjati nr.vo kinematografijo, se je njegovo življenje spremenilo. Težke življenjske razmere so ga prisilile, da je sprejel ponudbe in do danes igral v filmu »Ma-ria »Elena«, »Gozdaa cvetka«, »Maria Candelaria«, »Rosirio«, »Sem pravi Mehičan«, »Zaljub-Ijena«, »Maclovia«, in »La Mal-querida«. Igra močne psihološke vloge, čeprav &ara Ijubi kome-dijo in želi, da bi se ljudje ob njegovih stvaritvah od srca na-smejali. V zadnjem času pri-hajajo poročila, da se namera-va posvetiti režiji. Mehiška Akademija znanosti in filmske umetnosti mu je za vlogo v »Biseru« podelila nagrado. ln drugi Največja mehiška filmska igralka Maria Telix je prišla k liimu po mnogo lažji poti. Kot hčerko najbogatejših mehikan-cev jo je za film odbral filmski delavec Fernando Palaoios. Za-čela je v filmih »Gospa Barbs-ra«, »2en;a brez duše«, pravi uspeh pa Je dosegla S«le ˇ Fer-nandezovih filmih »Zaljublje-aa«, »Maclovia« in »Izgubljena reka«. Za mehiško kinematografijo Je razen Fernandeza važen tudi Spanec Louis Bonnuel. Leta 1928 je dokončal film »Andaluzijski pes«, leta 1930 »Zlata doba«, ob sodelovanju Salvatora Dall> ja pa dokumentaren film o Spa-niji »Dežela brez kruha« (1932), V državljanski vojni se je pri-ključil republikanski vladi; 1928 je bil imenovan za kultur-nega atašeja republikanske vla-de v Washingtonu, kasneje pa je odšel v Mehiko in po scena-riju Juana Larreja, posnel film o petrolejskem delavcu i na-slovom »Simon«, kjer še vedno išče svojevrsten način dela; nato je s Figuerom izdelal »Po-zabljena«, kjer obravnava vpra-šanje zapuščenih otrok in »la-bih nagnjenj med njimi. V tem fiJmu je umetniško napredoval. Iz strahu, da ne bi prikazoval repnice, zaide včasih v natura-lizem, čeprav ga njegova kri-tičnost od tega odvrača. Zani-mivo je, da so film zaradi dobrih predpriprav posneli v rekordnem času — 4 tednih! Razen teh najvažnejših re-žicerjev deiajo v Mehiki tudi ameriški režiserji iz Hollywoo-da filme, ki so preračunani na priljubljenost nekaterih doma-čih zvezd. Eden od najboljših komikov mehiške kinematogra-fije je Mario Moreno Cantillas, ki spominja na Chaplina, a je vendar izviren. Mehiška kinematografija izde-la letno povprečno 110 celove-černih filmov in je po proizvod-nii šesta na svetu. Jma šest ve-likih in štiri mala podjetja. Najmoderneje urejeni ateljeji so Azteca, Clasa, Churubusco in Tepeec. Filmska industrija za-posiuje skoro 100.000 Ijudi in predstavlja vrednost 250 milijo-nov mehiških Pesov. V Mehiki pa je le 400 kinodvoran za 25 milijonov prebivalcev. M. Teden koroških Tri leta je že tlela misel na KLub koroških študentov, Pred tremi leti pa je bilo koroških študentov premalo, da bi Klub p.riklicali v. življenje. Lansko šolsko leto je prišla tretja ra. venska generacija na Ljtubljan-sko uiniverzo in tik pred vratd poletnih počitnic so koroški štu- študentov koroške prablematiJce. Zvo6niki so prenašali predavanja na trg iu v železarno. PriT©jeaa je bil tudi izlet v Prežihove Kotlje. V diskusiji je zastop-nik študenttvv, »Brucmajoru čita proglas denti svoj Klub ustajnavili. Prvi teden koroških študentov je bil od 27. do 31. avguista. Zbrali so s^ študentje, politični in kulturni delavci iz naše in zamejske Koroške Udeležili so se tudi predstavniki železarae na Raivmah, rudnika v Mežici in delavskih sindikatov. Glavini del programa se je razvijal na Ravenskem gradu. Organizacija tedna je bila do-bra; goste so sprej'emali štu-dentje, katerim so pomagali gimnazijci. Goste je pozdravil pnedstavnik študentov, medici. nec Drago. Plešivčnik. Ves te-den so se vršila zanimiva pre-davanja ln tehtne diskusije 12 Dolores Del Rio in Pedro Armendarlj v lilmu »La Maraueridao KAJ JE BILO NAJBOLJŠE PRED DESETLETJl O dveh fitmih, ki jih je predvajala Jugoslovans ka kinoteka Ceprav mla^a po letih obsto-ja, razpolaga Jugoslovanska ki. noteka s kvauitetnimii filmL Se-rija takih filmov je prišla s potujočo kinoteko tudi v Ljub-lja.no. Prve osnove za razvoj Jugoslovanske kinoteke so bile dane leta 1949. Kinoteka je bila včlanjena v Mednarodno federa-cijo filmskih arhivov samo za. časno. Zaradi svojega aktivnega udejstvovanja pri izmenjavi fil-mov z inozemstvom, je kmalu postala stalni član Federacije. Na prograinu kinoteke so fil-mi dramatične vsebine, komedi-je in tudi dva dokumentarna fiima, Vsekakor »e šteje med naj-večje pridobitve kinoteke film genialnega ruskega režiserja Eisensteina — »Križarka Po-temkin«; ustvaritev človeka, ki je združeval v sebi režiserja in linženirja, umetnika in teore-tika. Delo samo, ki predstavlja vr-hunfdc nemega filma (na belgij. skein festivalu so udeleženci iz-javili, da je najboljši film vseh časov, poleg de Sieinega »Tato vi koles«), Medsebojno poveza-vp posameznih scen ustvarja ho. Prizor iz mebiškeea Iilma uEn dan življenjaa absolveint medecine Janko Smš-nik, razčlenil pomen ln vlogo Kluba m Tedna. Na Tednih naj se vsako leto sestanejo koroški študentje, kultumi tn javni de-lavci, se med seboj seznanjajo in porazgovore o problemih na. prednega slovenskega inteli-genta* Vsl naj spozniavaio ko roške probleme in soustvarjajo novo koroško središče, naj pri. hajajo zato, da povedo raven-skim železarjem: »Ostali smo zvesti.« Prvi In dTugi dan so itudent. je molčali, pozneje ie postala diskusija živahna. Očitno je bi-la vzrok zadrega študentov, ki so se zdeli neorazgledani ob močnih predavateljih in diisku-tantih. Nekateri gostje so se trudili, da bi tovariško zaživeli 8 študenti, kar jim je tudi uspe-lo. Ob bodočih tedmih je treba misliti na to, da bodo udele-ženci preživljali skupaj čim več časa in da bo spored čim manj eksikatedralen. Studentske ekuipe so poročale profesorju Framju Bašu in dar. Suinilcu o svojem počitni-škem d©lu za muzej na Ravnah in izročale svoje gradivo. Udeleženci so prisostvovah tudii odkritju spomenifca padlira borcem NOV v Crni. Ob zakljufiku so priredili ve-liko brucovanje in pohod zeld-nega carja, LaJiko rečem, da }e prvi »Te. den korošteih študentov« uspel. Ta prireditev je priipoimogla k sožitju študentov s starejšo ge-neracljo in razen tega k pra-vemu spajanju inteligence, de-lavskega in kmečkega sloja na Koroškem. Na Ravnah je IJudstvo ob pričetku slovesnosti spontano izobesilo zastave, kar pri^a o tem, da ie ime]a prireditev globok odmev pri tamkajš.nj6m mogeno celoto, katera je še bolj poudarjena a simboličnim prikazovanjesm in »montažo atrakcij« — 6isto Eisensteinova zamisel. Nekatere scene, ki sira-bolično prikazujejo vso gnilobo takratne carake Rusije, so na-ravnost čudovito upodobljene. Scena, kjer se mornarji uprejo izjavi ladijskega zdravnika, da je črvivo meso priinenio za hra-no in pa viaeče mize - police, ki nihajo, ki pretijo... Vse to vzbuja tako pošasten mir pred viharjem, k.i bo izbruhnil naen-krat in se potem ne bo ustavil več. Scena streljanja na stopni. cah, je pretresljiv dokument živalske brezsrčnosti takratnih vladajočih mogotcev ter o nji-hovem nastopu proti Ijudskiim množicam, ki «0 izjavljale svo. jo solidarnost z mornarji. Z montsžo atrakcij se psiho-loška napetosL, kakor tudi so-delovanje gledalcev, sam0 stop. njuje. Izrazita je tudi scena, kd prikazuje grozeče dviganje to pov in pripravljenost mornar-jev, da se borijo d-o zadnjega diha — spopad se bo začel vsak čas. Vendar... se zasliši klic: »Bratje!« s cesarskiih ladij, a križarka Potemkin ponosno in neovirano nadaljuje svojo pot v svobodo. Drugi film te serije je Chap-linov »Lov za zlatom«. Nekat«. ri štejejo ta film, poleg »Kri-žarke Poternkiin«, med vrhua-ske ustvaritve svetovne filmske umetnosti. Zanimivo pa je, da sta oba filma, to je: »Križarka Potemkin« in »Lov za zlatom« izdelana istega leta 1925, vendar zajemata popolnoma različni te-mi — dramo in komedijo. Glavno vlogo kreira sam Chaplln. Ves film je prežet z globokim poznavanjem človeka, hun-an v vsakem cziru, ker &ku. ša ohraniti dostojanstvo in po nos človeka sredi ljudi popol-noma zapadlih gonji za zlatom. V sredino takega okolja se je pritepel ubogi potepuh, brez primeme opreme in neustreza-joče fizične konstitucije, ki j© tak0 važen faktor pri uveljav. ljanju »jaz-a«. Temu nasproti. postavi Chaplin iznajdljivost in prisotnost duha, človeka ki je brez denarja. Nekateri prizori, kot je tisti s čevljem in ples hlebčkov predstavlja originalni geure Chaplinov^ umetnosti. F. Tominec MED ŠTUDENTI PO SVETU Zahodna Nemčija Temeljni kamen novega ?tudent« skega naselja v bližini Wilhelms-havna so položili v novembru. To bo drugo štedentsko naselje v Nemčiji. Ko bo dograjeno, se bo vanj vselilo 400 študentov. (Die Welt, Essen) Eksplozija na fizikalnem insti- tutu na univerzi v Marburgu. Tež- ko polkodovani so bili trije štu- denti in laboranti. Efcsplozija je nastala, ko so hoteli vtekočiniti vodik. Domnevajo, da je vdrl zrak skozi ovarjeno mesto v aparaturL (Deutsche Studentenzeitung, Bonn) Vzhodna Nemčija Uradu za splošna nem?ka Stn-dentska nemška vprašanja je bjlo v mesecu oktobru prijavljeno 14 aretacij nemških Žtudentov v sov-jetski coni. (AGS F, Berlin) Velika Britanija Neki oksfordski Student si je pravoščil šalo, kateri se je smejalo vse tnesto. 12. novembra so se v avli univerze zbrali številni posiu-šalci, da bi slišali predavanje tur-škega profesorja Mahesh Helci iz Londona. Ko je profesor md eno uro tolmačil užitke, ki jih nudi ka-jenje opija, je bil marsikdo prese-nečen. Končno je postavil junaško trditev, da zmerno kajenje opija nikakor ni škodljivo. Angleško in ameriško časopisje je poročaio o Ob vrčku piva Vtisi s srečanja » nemškhni študenti v Wiir zbnrgu Nekateri študirajo zato, da pijejo pivo! — mi je dejal študent, član socialistične štu-dentske zveze. Kdo so ti? Na nemških univerzah je vse polno najrazličnejših štu-dentskih organizacij: politič-ne (socialistična, katoliška, de-mokratska itd.), verske (ka-toliške, protestantske itd.), da-lje podružnice raznih medna-rodnih študentskih združenj in končno še korporacije. To so strogo »apolitična« zdru-ženja, katerih namen je uva-jati študente v »družbo«. Za-to obiskujejo krčme, kjer se uče »v družbi govoriti« in »obnašati«. To so mi pripove-dovali člani korporacij čisto resno in ko sem neki večer sam prisostvoval taki »vzgoj-ni« prireditvi, sem se o tem prepričal. teh najnovejših znanstvenih doga-janjih, iz Istambula pa so prihajali glasovi, ki so izražali dvome 0 osebnosti profesorja. Ko se konČ-no londonska univerza pozanima za profesorja, je prišla do prese-netljive ugotovitve. »Turški pro-fesor« je bil le oksfordski študent. sekretar akademskega igralskega krožka. (A PčOxford) Sestali smo se v kleti neke krčme v zatohli sobici ob mizi, na kateri je bil vrezan nek grb z neštetimi detajli. To je miza, pri kateri je bila pred ne vem kolikimi leti ustanovljena »vijolična« kor-poracija. Zato se vedno zbi-rajo ob tej mizi; taka je pač tradicija. Predstavljen sem bil celi seriji debelušnih ma-lomarnih tipov s skrbno za-vezanimi kravatami. Imel sem vtis, da so se malo zmrdovali zaradi moje prisotnosti, ven-dar so me sprejeli medse za ta večer. Pili smo pivo iz li-trskih lončenih vrčkov. Vi-na ne pijejo, za žganje in li-ker pa sploh cene ne po-znajo. Najprej so mi nekaj časa v samih superlativih govorili o pivu. Sediš in "piješ in nič se ti ni treba truditi, vse pride samo od sebe: veseije, zado-voljstvo itd. Potem so govo-rili dve uri o pravilnem za-vezovanju kravat (uče se go-voriti), ker eden med njimi ni imel dobro zavezane kra-vate (jaz je sploh nisem imel!). Razumel sem le ma« lo, kajti govorili so v nemo-gočem »strokovnem« žargo-nu. Medtem je natakarica ne-prenehoma prinašala pivo na mizo. Kolikor sem imel spo-sobnost šteti, so nekateri spili po osem, nekdo pa celo deset vrčkov (vrčev!) — to se pravi 10 (deset) litrov. Ra-zumljivo, da smo bili ob enih že vsi prijetno razpoloženi, z menoj vred, ki sem absorbi-ral le tri vrčke. Konec na zadnji strani Zeleno carstvo se je pripeljaio STRAN6 »TRIBCNA« STEV. 3 Študentje športniki v Zagrebu Gostovanje športnikov Ljub-Ijanske univerze v Zagrebu je ime-lo namen, da se naši študenri spo-znajo s Športniki zagrcbške uni-verzc; da spoznajo njih življenje in de!o. S ciljem, da navežemo prijateljske vezi, smo stopili na brzovlak, ki nas je v petek 28. 11. zvecer odpeljaj proti Zagrebu. O vožnji ni kaj govoriti, saj ni dol-ga — že po rreh urah smo prispeli v Zagreb prav dobro razpoloženi. Prvi vtisi Na zagrebškem kolodvoru nas je čakdla maloštevilna delegacija zagrebŠkih Študentov. Začele so se dolge debaie našega vodstva s to delegacijo: prvo slabo zname-nje. Čakajoč na rezultate teh raz-govorov smo doživljali prve vtise hrvatske prestolice. Posebno po-zornost so vzbuiali angleški (mor-da ameriški) gostje ali turisti. Od srca smo se smejali neum-nostim, ki jih je počenjal, mlad in star. V družbi prikupne lady je prišel mimo v samih nogavicah, z odpeto sraico in ves b!ed. Prisrna domača slivovica ni prijala njego venra želodcu. »This is a terrible place«, je vse, kar nam je mogel jecljajoče povedati. »Tjiitanje« Dolge debate voditeljev niso bile zastunj. Izkazalo se je namreč, da ni prenočišč. Pričeli smo s »haj-ko« po hotelih. Jmeli smo srcčo, da smo se okrog dveh ponoci zna-Šli v postclji hotela »Zagieb«, ki pa je po svoji kvaliteti rnuzejske vrednosti. Ko sem se odpravljal spat, je spodaj pri vratarju ?e ved-no brne! telefon: »Imate mjesta l<* 50 ljudi?« »Nema! Rezervisajte koliko imate!« Kdo ve, kdaj je uboga ljubljanska para zaspala na mehkih posreljah gostoljubne^a »Zagreba« Vsekakor noč ni bila dolga, saj 4 ali 5 ur spanja pred tekmovaniern nikakor ni preveč. Z veliko voljo do uspeha smo sto-pili na Dan republike v pestro po-poldansko vrvenje Zagreba. O hra-ni naj povem samo co, da je bila neokusna ln nczadostna. Tekmouftnje Strelci in šahisti so pričeli s tek-movanjem že v dopoldanskih urah. Šahisti so nastopili v oslabljeni po-stavi, kajti najboljši čiani LUŠK-a, so odporovali kot člani ljubljan-ske reprezenrance v Celovec. Pri-znan mora"mo, da je dosežen rezul-tat v šahu 6 proti 4 za Zagreb, uspeh n''r ekipe. Zagrebško eki-po so sest.;\ljali: 1 mojster, 4 moj-strski kandidati in 5 prvokategor-nikov, dočim so za Ljubljano igrali samo,prvo in drugokategorniki. Strclci so nastopili z moško in iensko ekipo, od katerih se je bo-lje odrezala moška. Član moske ekipe Rems je dosegel z 224 krogi državni mladinski rckord. V popoldanskem delu tekmova-nja je prišlo do nove organizacij-ske pomanjkljivosti. Na našo že-ljo je bii program določen tako, da bi košarkarske in odbojkars|ie ekipe ne igrale istočasno. Ra/um-ljivo je namreč, da bi odbojkarji radi gledali tekmo košarkarjev in obrarno. Na precejšnio jezo na.ših Žtudentov je bil spored spremenjen v našo škodo, kajti vse ckipe so morale igrati istočasno. Zato ni bilo mogoče obiskati vse prire-ditve. Največ uspeha so poželi odboj-knrji. Zmagali so v obeh srcčanjih to je moški in ženske. Zenska eki-pa Zagrebške univerze je bila se-stavljena iz najboljših igralk Za-greba. Za Zagreb so nastopiie: , Modrinjak, Lipo-vščak, Novak Kenii, VekoviČ, Bajič in Mavrinac. Ljubljansko univerzo so zastopale: Vadna!, Leskovic, Mesec, Eatistič, Novak in Mikiavc. 2e začcrck je obetal prav lepo tekmo, saj so bile vse igralke, posebno Zjgrebčanke odlično razpoložene. Uspcvale so jim prav vse akcije. Ekipa Ljub-ljane se je samo branila in izgu-bila s 16:14. V naslednjih nizih so Ljubljančanke pokazale lepšo igro, boljsi servis in boljše tolčenje, do-Čim so Zdgrebčanke igrale poln-vovalno. Mesieva na ljubljanski in Modrijrikova na zagrebŠki stra-ni sta z.e!o ugajali s svojo dinamič-no in skrajno požrtvovalno igro. Najboljše tolkačice so bile: Lesko-vic in Batistič (Lj.) in Lipovšča-kova (Zgb.j. Mošlca tekma odbojkarskih štu-dentskih reprezentanc Zagreba in Ljubljane je bila športni užitek prve vrste. V obeh ekipah je na-stopila cela vrsta državnih in re-publiških reprezentantov. Za Za-greb so igiali: Mikina, Konstanti-novič, Katič, Brcgant, Haramija in Grahek. Trener :Stranič. — Ljubljanske študenre so zastopali: Anre Kolovič. Meserko, Jošt, Sker-binek, šedivy, MerČnik, Mikluš. Požar in Ferendija. Trener: Kosec. V ljub!ianski vrsti je bila zbrana elita mladih odbojkašev v Sloveni-je, prav tako je bila tudi ragreb-ška vrsta kvalitetna z najboljiimi igralci v Jugoslaviji z Mikino na celu. Tekma se je končala s kata-strofalnim porazom zagreb^ke vr-ste, čeprav lahko trdim, da so vsi njihovi igralci pokazali prav do-bro igro. To morcmo trditi ^e prav posebno za Mikino in Konstanti-noviča. dočim zna Brcgant igrati boljše. I.juMjanfka Jtudentska vr-sra je za.i?,rah morda tako, kot že dolgo n;> kaka sl.ivenska ekipa. Izredna dinamika igre, izvrstno tolčenje, sistem četrtega igralca na mreži, vse ro so bile odlike te tek-me. Vsi posamezniki so igrali tako kot najbolj znajo, le Šedivy ni bil v najboljši formi. Posebno je uga-jal Jošt kot tolkač. Njegovi udar- Družabni vcčer Naša želja je bila, da bi se na prijetnem družabnem večeru spo-znali z zagrebškimi študenti. Te-ga nismo doživeli. Po dolgem in neprijetnem čakanju smo iskali po vsem Zagrebu mirnega kotička, kjer bi sair.i prebili večer. Bilo nas Piše: Vlado Žlajpah ci sodijo prav gotovo med naj-močnejŠe v naši državi. Njegova igra v polju pa občutno zmanjšuje njegovo vrednost. Pohvaliti mo-ramo vso ekipo in njeno igro v celoti, le servis ni bil najboljši. K poteku igre je pripomniti, da za-grebška ekipa v vseh treh nizih ni niti enkrat prevzela vodstva. Košarkarji so se vrnili v Ljub-ljano z dvema porazoma na ra-menih. 2enska ekipa se ni mogla upirati boljšim Zagrebčankam. Za-nimiva je bila tekma med moški-mi vrstami. Ljubljanski študentje so igrali z naslednjimi igralci: Kristančič, Vozelj, Fugina, brata Šerbec, Dvoršak, Mravlje, Fegu^. Remic in Brumen. Tekmo so izgu-bili s po! koša razlike, to je 51:55. Vzrok porazu je bila slaba kondi-cija in odliČen finish Zagrebčanov, pripomogla pa sta še pristranska sodnika. Dvajset sekund pred kon-cem tekmc je nasa vrsta vodila se s tremi koh razlike.. Zelo dobro so igrali Kristannič, Fugina in Vo-zelj, pri Zagrebu pa Blaškovič. je preveČ, zato smo se morali raz-deliti na skupine, ki so se zabava-le po svojih najboljših močeh. Na tem • mestu moramo pohva-liti tov. Lužnika Janeza, ki ni šte-dil s spanjem niti ni bil nikdar utrujen, kadar je šlo za probleme na tem naŠem gostovanju. Menim, da bodo zagrebški gostje lahko spoznali boljšo organizacijo na tekmovanju, ki bo 27. aprila pri-hodnjega leta v Ljubljani med športniki-študenti univerz Zagre-ba in Ljubljane. Rezultati Odbojka: Ljubljana:Zagreb moski 3:0 (15:6, 15:10, 10:3) Ljubljana:Zagreb ženske 3:2 (14:16, 15:9, 15:10, 13:15, 15:10) Košarka: Zagreb :Ljubljana moški 51:50 Zagreb: Ljubljana ženske 32:24 Streljanje: Ljubljana:Zagreb mo- ški 1043:971 Zagreb:Lubljana ženske 741:670 Sab: Zagreb:Ljubljana 6:4 NE BOMO "SKRAHIRALI" il Ob ohčnem zboru planinskega društva Univerze Planinskega društva Univerze Ldeležba je bila kljub dobri propagandi precej skromna. Vendar t^ ni bila ovira, da se zbor ne bi vršil in da se ne bi pomenili o vsem potrebnem. Poročila predsednika( tajnika, načelnika AO ter diskusija so dobro razčlenila stanje v PDU, ki se je v preteklem letu bori-lo s težavnimi materialnimi problemi. Rezultati pa kljub te-mu niso izostali. Opr.avili smo nad 40 plezal-nih vzponov, orgamzirali od-pravo na Visoke Ture, pomemb-ni pa so tudi vzponi nekaterih članov v skupini Velikega Kle-ka, v Licenških Alpah in v ba-varskih in francoskih gorah. Stevilna je bila tudi udeležba na alpinskcm taboru na Trenti ter na uspelem plezalnem teča-ju na Turncu ter na izletih. Rezultatov ne smemo podcenje-vati in nihče naj ne misli, da je društvo v »krahu«, kot je to dej.al tovariš R. K. priznani al-pinist, ki ,je izstopil iz našega AO. V AO je včlanjenih le 15 štu-dentov-alpinistov. Iz vsega te-ga je razvidno, da so bili naj-bolj aktivni prav alpinisti. In ostali člani? Ce verjamete ali pa ne, je v PDU vpisanih kar 1033 študentov in je to številčno Taki cilji! in praktično delo v tem smislu, pa bi bilo več članov PDU na občnem zboru! Več športa med študente (Na-daijevanje s 1. strani). srednjih in strokovnih šolah na-rtuuu pijv oiaio, oa visoKiti soi«n pa mc. iviisiini, da je po-ircuau Uvajati piSiiio civ ZtvJ «O st«nju .. m, Kjer je giaven pouda-rei: na mnoiicnosti, prav po na-ših šolali m oniverzan. Dinašnji Siauiii tciv,siie vzgoje na soian pa ne oa&ovarja niU po številu ur niti po svoji kvalueii. iz ta-kega staii; pnde aijak na uni-vtrzo, kjer se pa še to iniaiiLaaiiio uaejatfOvaiije prekine. Se boij oci^en argument, da je oL.vczna teitsnavzfeoja poirebna, pa je dejstvo, da je bilo letos pri zdraviiiskem pregleuu za pri-jdvljence v auuvn<; uiifeade iz-vr,.cuo 47% prijavljen^cv. Nuj-uost rtsitve tcga prooieina je — unanm s teni poaana- Naš preaio^ je b»i: uvesti ob-vezno teiesiio v/gOjo na visokih šolah in ustanovtti samostojno kateuro, ki bi jo sestavljali nasi uajcoljši telesnovzgojni in šport-ni stiuAuvnjaki. Za prakticno iz-vtdbo tega predioga pa je zopet vprasanje aiaienalne osno^e. Mi-sinn pa, aa oi se moraia ustrezna prosvema oolastva bolj zavzeti za rijefeovu rcalizacijo. 3. Sportni popoldnevi so edina obhka teiesnovzgojnega deia na Umverzi. Kaj je namen teh po-poldnevov? Za začasno ublažitev stanja je športni otibor organiziral sportne popoldneve v lastni režiji. Ob-eneoi pa je pozval študente, da se udeležujejo redne vadbe v TvT Partizan. V bodoče misli odbor ocipreii se eao teiovaanico v večernih uran. lu fci se odvi-jala razna medfakultetna prven-stva. Z organizacijo popoldnevov ne moremo biti zauovoljni, ka-kor tudi ne z udelezbo na ujiti. 4. Nedavno srao lmeli srečanje i zagrebškimi študenti. Si mne-nja, da je srečanje uspelo? Je v bodoce še kak lzgied za podobne stike . z ostalimi univerzami v FLRJ? Stik z zagrebškimi študenti ob priliki tekmovsnja za praznik Ustanovitve republike je bil brez dvoma koristen. Sportni odbor tnisli tudi v bodočnosti organizi-rati podobna srečanja, seveda v okviru materialnih možnosti. Predlsgati misMmo tudi Central-npm« odboru Zveze študentov, da podobna srečanja organizira v centralnem merilu. Tu naj bi se tudi prediskutirale študentske igre. 5. Kaj misliš o trditvah, da športmk ne more biti dober štu-dent? Sport ne more negativno vpli-vati na študij. Nasprotno! Prav v športu bi si moral student iska-ti razvearila m tnoči za svoje strokovno delo. Najtežji problem je z nogotnetaši raznih klubov. ivinogo je takih, ki se prepisujejo iz lakuiteie na lakulieto, da se izognejo slu/enju vojaškega ro-ka. Prav pri nogumetašib se naj-huje občutijo skodljive posledice profesionalizma. Ti študentje ^o pustaii po ptlklicu šporiniki, 60 odtrgani od življenja študentske organizacije in zato tudi dobri študentje biti ne uiorejo. 6. Zimska sezona je pred nami. Kaj bomo stonli za razvoj zim skega sporta na naših visok.h šolah? V kratkem namerava odbor sklicati sestaaek aktivnib smu-čarjev in izdelati podroben pro-gram deia. Nujno bo potrebno upoštevati dejstvo, da je pri nas smučanje zelo razvito in bo za-radi tega naša naloga, da orga-niziramo bolj množična prven-stva kot doslej. Naloga organi-zacije raznih tečajev naj bi bila aa fskuitetah! Letošnjo zimo se vrši tudi zim ska študentska olimpiada v St. Moritzu. O udeležbi naše repre-zentance bo še v tem mesecu sklepal UO Zveze študentov. Pred tem pa bi bilo nujno orga-nizirati državno študentsko pr-venstvo z mednarodno udeležbo in poslati našo reprezentanco na tekrnovanje v inozemstvo. 7. .iCakšno je tvoje stališče do S. D. »ODRED«? O dogodkih in razmerah v S. D. ODRED je bilo že mnogo časopisnih polemik, ki so bile skrajno neobjektivne in nekn-tične. Naše stališče je, da S. D ODRED ne pripada p,rav nobe-n'i prednost v slovenskem športu, to pa zlasti zaradi tega ker temu društvu ni uspelo vzgojiti kadra za tekmovanje iz lastnih mladinskih vrst ampak se je nogometna sekcija vse-skozi ukvarjala s prekupčeva-njern tujih loralcev. Dolžnost bi bila, da bi o tem razpravljal tudi njihov občni zbor. najmočnejše društvo na Univ6r-zi. Vsa diskusija na občnem zboru se je sukala okrog vpra-šanja: kako naj pritegnemo ve-čino? O tei.i smo govorili že lani in kje naj iščemo vzroke, da ni društvo postalo bolj množično? Ali so čl/ani odbora premalo in-tenzivni pn svojem delu, ali je propaganda prešibka, ali sla-bo matenalno stanje študentov ter društva? Vprašanju množičnosti se je vedno posvečalo premalo pozor-nosti. S primernimi organiz.acij-skimi prijemi bi 3e dalo marsi-kaj doseči in zato je zbor spre-jel predlog, da naj se po fakul-tetah organizirajo skupine, ki bodo samostojno, v okviru dru-štva, prirejale izlete, predava-nja itd. Ta naloga novega od-bora je t^žavna, vendar odbor V stem računa na izdatno pomoč čla-nov AO in odborov ZSJ. Tudi AO bo moral v bodoče posvetiti več prizadevanja dvi-gu novih kadrov. Stevilka 15 je razmeroma majhna, ne glede na to, da je precej študentov-alpi-nistov^ včlanjenih drugje. Kje je tistih 20 študentov, ki so kon-čali plezalno šolo, saj se niti eden ni vključil v odsek? Društvo bo v prihodnjem de-lovnem letu organiziralo šte-vilne izlete, zimski in letni ple-zalni tečaj, smučarski tečaj, od-pravo V inozemstvo in bo po-novno otvorilo plez.^lno šolo. Dela je torej dovolj! Tudi finančni izgledi so se-daj precej boljši, saj nam je ob-ljubljena dokajšnja pomoč. Dru-štvo bo prirejalo tudi kvalitet-na predavanja, kar bo spet nov vir dohodkov. Nabaviti si name-ravamo tudi prepotrebno opre-mo, ki bo na razpolago vsake-mu članu, saj si je večina ne more sama nabiviti. Vse to služi namenu: pomno-žiti vrste aktivnih članov in ta-ko doprinesti množičnosti pla-ninstva na naši Univerzi. Z m.ir-ljivim in smotrnim delom se na-še društvo lahko uvrsti med najboljša društva v Sloveniji. Vse to lahko dosežemo, če nam bodo merodajni forumi, od ka-terih je društvo moralno in fi-nančno več ali manj odvisno, pom.igali in podprli voljo mar-ljivih članov tako pomembnega društva na naši Univerzi. 7 zlatih značk na drž prvsnstvu Z občnega zboraASl) ASD je 11. novembra položi-la svoj obračun na svojem red-nem občnem zboru. Organiza-cijsko poročilo je pred 35 ude-leženci podal sekretar Niko Vrabl. Poudaril je pomen strel-ske organizacije, ki dviga ob-rambno sposobnost naroda. Na-glasil je tudi pomen strelske organizacije, kot dopolnilo pred-vojaške vzgoje, ki pa nima pra-vega stika s strelskimi družina-mi. Omenil je tudi finančne tež-koče, ki nastopajo pri nabavi municije. Tehnični sekretar Lud-vik Letonja je orisal pot, po kateri se je razvijala do sedaj Akademska strelska družina. Na-ši strelci so sodplovali na vseh kvalitetnejših strelskih prire-ditvah v Sloveniji, v državnem prvenstvu pa je sodelovafo 9 naših članov, ki so osvojili 7 zlatih, 5 srebrnih in 8 bronastih značk. Organizirali smo prven-stvo na univerzi, kjer je sode-lovalo 90 tekmovalcev. Organi-zirali smo tudi srečanja s strel-skimi družinami na Igu in v tovarni celuloze v Krškem. V Ljubljani smo priredili srečanje med strelci Ziiriške in Ljubljan-ske univerze na katerem sino zmagali nad renomiranimi švi-carskimi strelci. Zanimanje za strelstvo med študenti na naši univerzi je maihno, saj je v ASD vpisanih samo 2% I.iubijanskih študen-tov. Novi odbor bi moral pred-vsem dvi»;iiti število članstva, k čemur bo gotovo pripomogla ustanovitev Univerzitetne strel-ske lige. Predsednik Akadem-skega športneg.i odbora tovariš Lužnik je obljubil vso pomoč študentskih športnih forumov. Novemu odboru predseduje ma-jor Derenda. L.L. Sah na ekonomski fakulteti V počdStitev Dneva republike je bil na ekonomski fakulteti šahov-ski turnir med profesorji in štu-denti. Zmagaii so študenti z viso-kim rezultatom 4:1. Od profesor-jev sta dosegla remi le dr. Vadnal in Šivic. V ekipi študentov je igral brzopotezni prvak Maribora, prvo-kategornik Kos. Prav bi bilo, da bi Šahovski klub ekonomske fakul-tete organiziral tudi kak dvoboj z ostalimi fakuketami. Zanimivo je, da je na tej fakulteti precej zani-manja za šah, zato naj bi v vrste Kluba vključili vse, ki se zanj za-nitnajo. Rezultati dvoboja: 1. deska: Dr. Vadnal:Kos 1/2:1/2 2. deska: Melik:Cop 0:1 3. deska: Ing. Gombač:Flajš 0:1 4. deska: ŠivicrVukovič 1/2:1/2 5. deska: »Ridgway«:Kokolj 0:1 (oba študenta) TE^: REPUBLIKE Na Teku Republike v Ljub-Ijani, ki je bil topot slabo orga- lUiir.-n je nat,Pili ..^uig mX) t*. movalcev. Na najtežji progi' (4500 m) je zrrtagal državni re-kurder Mihelič pred Cerajem in :\ra.njceni. i-±r val na »Polnočni tek« v Sao Paolo v Brazilijo, kjsr bo tekel z naj-boljšimi dolgoprogaši sveta. Start bo v prvem trenutku leta 1953. BEOGRAD : LJUBLJANA Ob Dnevu Republike sta se v Beogradu srečali nogometni re-prezentanci Beograda in Ljub-ljane. Neodločen rezultat (1:1) je za ekipo Ljubljane prav ]ep uspeh. Za Beograd je dal gol Jocič, za Ljubljano pa Toplau. Ob vrčku piva Še ena diploma V počastitev Dneva republi-ke je bilo v Ljubljani mestno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Udeležile so se ga skoraj vse strel&ke družine iz Ljublja-ne, med njimi tudi ASD. Za ASD so tekmovali: Vrabl, Ušaj( Kveder, Rems in Kuštrin. S 390 krogi je ASF osvojila prvo "^e-sto in dobila častno diplomo. Najboljše mesto od članov ASD je dosegel Kveder ki je bil s 87 krogi četrti. V decembru bo prvenstvo Ljubljane v streljanju za žen-ske z zračno puško. Ker strelke ASD marljivo trenirajo, lahko pričakujemo tudi od njih zado-voljive rezultate. M. M. Dopisujte v naš list! (Nadaljevanje s 5. strani) Nekdo bi po vsem tem de-jal, da so to »krokarske« or-ganizacije, a temu ni tako. To so skupine študentov bo-gatih staršev, ki tako ohra-njajo staro nemško študent-sko tradicijo, ki pa jo je na-predno gibanje že obsodilo kot skrajno reakcionarno, saj je ravno apolitičnost inteli-gence precej pripomogla Hit-lerju, da je tako ogoljufal nemški narod. Nič ne de, če so bile te korporacije prepo-vedane med vojno in prej, saj nacisti tudi niso marali apolitičnih združenj. Tudi po vojni so bile korporacije pre-povedane in so pravzaprav še sedaj. Vendar imajo rektorati posameznih univerz toliko av-tonomije, da o takih zadevah sami odločajo. Tako so kor-poracije na nekaterih univer-zah bolj na drugih pa manj usidrane. Rektorji nekaterih univerz gledajo zelo »skozi prste« in dovoljujejo celo no-šenje čepic in barv določene korporacije, kar je pa javno še strogo prepovedano. Prav tako so povsod prepovedani dvoboji, ki so bili nekoč zelo popularni. Kot so mi pravili, se še sedaj vrše, a zelo skri-vaj. V korporacije ne morejo biti sprejeti študenti, ki ima-jo premalo denarja (kdo naj bi sicer plačal vse pivo), niti dekleta (ponekod imajo de-kleta svoje korporacije), niti pripadniki drugih narodnosti, predvsem pa ne Zidi. Clan-stvo v teh organizacijah je doživljenjsko, in tisti člani, ki doštudirajo in imajo donosno službo, plačujejo višjo člana-rino ter tako financirajo ti-sta neskončna krokanja in morje popitega piva. Ni mogoče sedeti na se-stanku korporacije in piti ma-lo (jaz sem bil inozemska iz-jema), kajti kmalu te dregne sosed in ti nazdravi. * če ne piješ do dna si ga užalil in ta ima pravico zahtevati od-škodnino. Kot odškodnino mo-raš n. pr. popiti »škorenj« pi-va (tri litre!) naenkrat in sam plačati — to je najnižja kazen, ki se stopnjuje vse do skrivnega dvoboja. Fotografija iz nemške študentske revije »Colloquium«, kjer pod njo piše: v Kdor nosi čepico in »traku mora imeti svoj vrček tudi doma Iz vsega tega se vidi. da ne gre tu za apolitične organiza-cije, temveč za skrajno re-akcionarno združenje, ki obu-ja temne tradicije nemštva. Nekdo mi je dejal: to niso no demokratične in ne fašistične organizacije, temveč n e m -š k e ! Res da so člani korpo-racij na večini univerz v manjšini, toda napredni krogi v Nemčiji se zaskgrbUetto vprašujejo, kam vodi ta pot. Kape z barvnim robom. skri-te sablje, litrski vrčki piva itd. itd. so le preveč poznani rekviziti! Drago »Novoletne jelke" VelebSagovnica ilSBlf8u v LiisbOaBii razpisule naaradfii nafecsi za najboljši Idejni osnutek za preuredilev notranjosti svoje prodajalne »Snegulčica« v Wolfovi ulici štev. 1. Upravni odbor Na-Ma želi preurediti svojo prodajalno tako, da bo odgovarjala željam naših najmlajših odjemalcev ne samo po izbiri blaga, temveč tudi po svojem notranjem izgledu. Ureditev trgovine naj bi bila v sldadu s pravljičnim imenom Snegulčice, ven-dar tako, da bi odgovarjala sodobnemu izgledu moderne trgovine. Rok za dostavo idejnih osnutkcv je do 20, decembra 1952. Osnutki se naj dostavijo na Upravo Na-Ma v zaprtem ovitku pod šifro. Ocenjevalna komisija, sestavljena iz arhitektov, Uprave veleblagovnice Na-Ma in Pionirskega sveta bo za najboljši osnutek podelila nagrado v znesku 10.000 din, za drugi najboljši osnutek 5.000 din in za tretji osnutek 3.000 din. Ocenjevalna komisija se bo sestala dne 23. decembra ob 12. uri v sindikalni sobi veleblagovnice Na-Ma v Wolfovi 1/11. Nagrade se izplačajo 27. decembra pri Upravi Na-Me. Podrobnejša navodila za natečaj se dobijo v sekretariatu veleblagovnice NA-MA, Wolfova 1/1.