primorske novice Koper, 31. marca 1981 URADNE OBJAVE OBClN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA Št. 11 VSEBINA Občina Hirska Bistrica — RESOLUCIJA o družbenoekonomski po!itiki in razvoju občine Hirska Bistrica v !etu 1981 \ — ODLOK o spremembah in dopolnitvah od!oka o davkih občanov — ODLOK o spremembi od!oka o komunalnih taksah v občini Hirska Bistrica \ — ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — ODLOK o proračunu občine Hirska Bistrica za leto 1981 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi obveznosti za financiranje programov Izobraževalne skupnosti občine Hirska Bistrica v letu 1981 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi obveznosti za financiranje programov občinske izobraževalne skupnosti Hirska Bistrica v letu 1981 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi obveznosti za financiranje programov družbenega varstva otrok v letu 1981 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi obveznosti za financiranje programov občinske skupnosti socialnega skrbstva Hirska Bistrica v letu 1981 — ODLOK o spremembi odloka o določitvi obveznosti za financiranje programov občinske tclesnokulturne skupnosti Hirska Bistrica v letu 1981 Občina !zo!a — ODLOK o davkih občanov v občini Izola — ODLOK o davku na promet nepremičnin v občini Izola ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem da^ku od prometa proizvodov in odplačil za storitve v občini Izola — ODLOK o proračunu občine Izola za leto 1981 — ODLOK o ustanovitvi organa za postopek o prekršku v občini Izola Občina Koper — POPRAVEK odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Koper Občina Piran — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Piran — ODLOK o davku na promet nepremičnin v občini Piran — ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil zastaritve v občini Piran — ODLOK o proračunu občine Piran za leto 1981 Občina Postojna — ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve — ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Postojna — ODLOK o proračunu občine Postojna za leto 1981 — ODLOK o določitvi prispevne stopnje za intervencijski sklad v občini Postojna Občina Sežana — DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi Skupnosti za cene za območje skupščine občine Sežana Občinske skupnosti sociainega skrbstva Hirska Bistrica, Postojna in Sežana — PRAVILNIK o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Postojna, Sežana in Hirska Bistrica OBČ!NA !L!RSKA B!STR!CA ' Na podlagi 156. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter 44. člena statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji družbenopolitičnega zbora, dne 23. 3. 1981, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 3. 1981 sprejela RESOLUCIJO O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA V LETU 1981 1. Osnovne usmeritve razvoja v letu 1981 ^ Izhajajoč iz ocene pogojev gospodarjenja v letu 1981 ter upoštevanj zapletenih procesov v družbenen. in gospodarskem razvoju, ki se bodo še naprej nadaljevali, morajo biti napori vseh nosilcev planiranja in drugih dejavnikov v občini v letu 1981 usmerjeni predvsem na: — nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov; — pospeševanje procesa ekonomske stabilizacije na osnovi skrajno racionalnega gospodarjenja oziroma varčevanja na vseh ravneh, zlasti varčevanja pri koriščenju vseh virov energije; — povečevanje izvoza blaga in storitev ter doseganje ugodnejših razmerij med izvozom in uvozom v občini; — doseganje predvidene rasti dohodka na podlagi povečanja produktivnosti in izboljšanja organizacije dela; — usklajevanj^ rasti vseh vrst porabe z rastjo dohodka; — krepitev deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela; — racionalno zaposlovanje ob zagotavljanju minimalnih standardov novozaposlenih; — razvoj stimulativnega sistema delitve osebnih dohodkov; — zagotavljanje lastpih in združenih sredstev za realizacijo predvidenega obsega investicij, ki bodo usklajene s kriteriji iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985; — pospeševanje in boljša organiziranost kmetijske proizvodnje ter učinkovitejše povezovanje metrkmetijstvom in trgovino zaradi izboljšanja oskrbe prebivalstva in standarda kmečkega prebivalstva; \ — saniranje posledic elementarne ujme na območju Brkinov; — pospeševanje razvoja manj razvitih območij občine; — dograjevanje družbenega sistema informiranja; — nadaljnje razvijanje in poglabljanje podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. Materialni okviri razvoja v letu 1981 Na osnovi dosedanjih gibanj in razpoložljivih ocen o možnih učinkih sprejetih ukrepov v letu 1980 na področju gospodarskih gibanj ocenju- 82 URADNE OBJAVE jemo, da bomo v letu 1981 doseg!i neko!iko nižje stopnje gospodarske rasti kot smo jih dosegah v pretekhh !etih in sicer: — rast družbenega proizvoda gospodarstva za 4 % (nominaino za 24%); — rast zaposlenosti na področju družbenega sektorja do 2 %; — rast produktivnosti za najmanj 2 %; — skupno investirana sredstva na področju gospodarstva in negospodarstva ne bodo presegla 30 % ustvarjenega družbenega proizvoda; — s povečanjem izvoza in zmanjševanjem uvoza bo doseženo oko!i 85% pokrivanje uvoza z izvozom (v !etu 1980 = 75%). % 3. Naloge na področju ustvarjanja celotnega prihodka in dohodka Za doseganje predvidene rasti celotnega prihodka in dohodka v zaostrenih pogojih gospodarjenja je potrebno ob racionalni organizaciji dela in povečevanju produktivnosti dela racionalnejše izkoriščati proizvodne zmogljivosti. Za doseganje omenjenih kakovostnih premikov, je potrebno vso pozornost posvetiti še zlasti na naslednje: — varčevanju s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo na osnovi programov ukrepov za leto 1981 in za celotno srednjeročno obdobje, ki jih morajo pripraviti OZD: — povečanju produktivnosti na osnovi kakovostnih meri! vrednotenja dela; — odgovornejšemu odnosu do dela in večji delovni disciplini: — pospeševanju razvoja preventivne zdravstvene dejavnosti in medicine dela ter varstva pri delu z namenom zmanjševanja odsotnosti z dela; — spodbujanju in razvijanju novatorstva v delovnih organizacijah v povezovanju z občinsko raziskovalno skupnostjo; — racionalnemu zaposlovanju na osnovi dejanskih potreb in restriktivnem zaposlovanju administrativnih delavcev; — zaostajanju rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah od rasti dohodka ter hitrejšemu naraščanju sredstev za razširitev materialne osnove dela in poslovne sklade od rasti osebnih dohodkov. 4. Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb S smotrnim razporejanjem dohodka in čistega dohodka se bodo zagotavljali pogoji za krepitev materialne osnove združenega dela. Tako usmeritev je potrebno upoštevati pri oblikovanju sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb. 4.1. — Zato bodo morala sredstva za osebne dohodke v globalu naraščati za 5 % počasneje od rasti dohodka. Raven in rast osebnih dohodkov v posameznih OZD pa se bo oblikovala glede na doseženo rast dohodka v odvisnosti od prispevka živega in minulega dela ter od rezultatov pri upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Višjo rast osebnih dohodkov bo moč doseči v tistih OZD, ki bodo nadpovprečno povečale produktivnost dela, merjeno s fizičnimi kazalci, in ki se bo odrazila tudi v nadpovprečnem povečanju dohodka in v tistih OZD, ki se bodo v večji meri usmerile v izvoz. — Sredstva za osebne dohodke delavcev v TOZD družbenih dejavnosti bodo rasla v skladu z opravljenim delom, kot to določajo samoupravni sporazumi o svobodni menjavi dela, vendar največ do rasti sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji; — Sredstva za osebne dohodke v državni upravi, bankah in zavarovalnicah, trgovini na debelo ter v delovnih skupnostih skupnih služb OZD, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih bodo zaostajala za rastjo sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji; — Realni osebni dohodki na zaposlenega v TOZD materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bodo v globalu ohranili raven iz leta 1980. Osebni dohodki delavcev v drugih organizacijah in skupnostih kakor tudi osebni dohodki delavcev v delovnih skupnostih in na režijskih delih bodo rasli počasneje od osebnjh dohodkov v materialni proizvodnji in ne bodo presegli realne ravni iz leta 1980. 4.2. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo rasla za 10% počasneje od rasti dohodka. 4.3. Celotni izvirni prihodki za splošno porabo v občini bodo v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981 naraščali za 20 % počasneje od rasti dohodka, razen sredstev za komepnzacije za zaščito življenjskega standarda, za oblikovanje blagovnih rezerv in za odpravljanje posledic naravnih nesreč. 4.4. Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka upoštevati poleg določil resolucije tudi usmeritve dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Tako se bo zagotovila predvidena rast osebnih dohodkov na selektivnih osnovah, zlasti pa ustreznejše vrednotenje proizvodnega in najbolj zahtevnega ustvarjalnega dela. 5. Naložbena aktivnost Za doseganje planirane stopnje rasti družbenega proizvoda v letu 1981, je potrebno poleg povečevanja produktivnosti in izboljšanja organizacije dela, zagotoviti tudi realizacijo tistih investicij na področju gospodarstva, ki imajo določeno širšo prioriteto v skladu s stabilizacijskimi usmeritvami. 5.1. LK! Lesonit V letu 1981 se bo začela modernizacija sprejema in sekanja lesnih surovin in 1. faza modernizacije proizvodnje oplemenitenih plošč. Predvidena so vlaganja v računalniški center. 5.2. OZD TOK V letu 1981 bodo v skladu s kriteriji varstva okolja nadaljevali in zaključili investicije v zaokrožitev in popolno izkoriščenost kapacitet na stari lokaciji. Začeli bodo z aktivnostmi za pripravo terena za izgradnjo tovarne na novi lokaciji (zemljiško-pravne zadeve). Usposobili bodo objekte v Vrbici za finaliziranje produktov penoloških, farmacevtskih in živilskih preparatov. Kot sovlagatelj nastopa v Osijeku (tovarna sladkorja) in v Celju (žveplena kislina). 5.3. OZD Piama Realizirana bo razširitev proizvodnih zmogljivosti v TOZD Galvanska oprema. Izvajala se bodo tudi pripravljalna dela za razširitev v TOZD Izoterm. 5.4. OZD Transport V letu 1981 bodo v okviru uvoznih možnosti nadaljevali z obnovo voznega parka. Dokončana bo in opremljena hahf avto-servisa. Predvidevajo sovlaganja v kemično bazno industrijo. 5.5. JAVOR — TOZD Tovama stolov Bač Vlaganja bodo usmerjena v rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne stolov. 5.6. PLUTAL — TOZD Grafika Nadaljevali bodo z modernizacijo,proizvodnega procesa in tako zagotovili pogoje za povečanje izvoza. 5.7. HMEZAD DO Kmetijstvo Poleg vlaganj v adaptacijo mlekarne bodo začeli z izgradnjo kompleksa Žabovca (željama). Nadaljevali bodo z investiranjem v razširitev in krepitev kooperantskih odnosov. 5.8. MLINOTEST TOZD Pekarna V letu 1981 se bo izvršila rekonstrukcija pekarne. 5.9. EMONA OZD Ilirija Dokončana bo izgradnja centralnega skladišča. Nadaljevali bodo z modernizacijo gostinskih objektov in trgovin. Ob sodelovanju združenega dela občine, bo nadaljevala z razvojem turistično-rekreacijskega centra Snežnik. 5.10 Komunalno gradbeno podjetje Začelo se bo delo na pripravi dokumentacije za gradnjo centralne čistilne naprave. Nadaljevali bodo z ureditvijo zazidalnih območij S-6, 2-12 in S-13. Nadaljevala se bo izgradnja mestne kanalizacije v Ilirski Bistrici V sodelovanju z mladinskimi delovnimi brigadami in JLA bodo nadaljevali z izgradnjo Brkinskega vodovoda. Predvidena je premestitev kamnoloma na novo lokacijo in rekonstrukcija raznih odcepov vodovoda v Ilirski Bistrici in na Visokem Krasu. 5.11. Gozdarstvo Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, GG — T07D Gozdarstvo Knežak in GG — TOZD Gozdarstvo Ilirska Bistrica bodo investicijsko dejavnost usmerjali v odpiranje zaprtih gozdnih kompleksov, predvsem na z elementarno ujmo prizadetem območju. 6. Nekatere neposredne naloge v leta 1981 6.1. V letu 1981 bodo na področju cen in tržišča prednostno izvajane naslednje naloge: 3v/\^ac ?:/* j*'. URADNE OBJAVE . 83 — uveljaviti novi sistem oblikovanja in določanja cen ter družbene kontrole cen, v skladbi zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen; * — doseči nižjo rast cen kot je bila v letu 1980, pri čemer je potrebno posvečati posebno pozornost cenam, ki vplivajo na rast življenjskih stroškov; — izboljšati oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom v okviru proizvodnih vezi ter zagotoviti nemoteno oskrbo občanov s prehrambenimi proizvodi in tistimi potrošnimi dobrinami, ki so bistvene za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. 6.1.1. Z uveljavljanjem novih zakonskih rešitev na področju sistema cen in družbene kohtrole cen bo povečana vloga in odgovornost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v obrtnem združenju ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pri oblikovanju, določanju in izvajanju politike cen. Delavci v samou-praypih organizacijah in skupnostih, bodo izhajajoč iz medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti, urejali vprašanja cen na podlagi razvijanja in utrjevanja samoupravnega sporazumevanja in v tržnih odnosih. Udeleženci družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o občinski skupnosti za cene bodo skrbeli in po potrebi sprejemali ukrepe, da bo občinska skupnost za cene že; v začetku leta 1981 v celoti prevzela svojo nalogo. Medobčinska gospodarska zbornica bo v sodelovanju z Gospodarsko gbprnico Slovenije zagotovila, da bodo že v prvi polovici leta 1981 uporabljena enotna merila za oblikovanje cen, določene v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Pri oblikovanju in družbeni kontroli cen proizvodov in storitev za neposredno rabo delovnih ljudi in občanov, bo povečana aktivnost organiziranih potrošnikov. Sodelovali bodo tudi pri določanju politike cen drugih proizvodov in storitev, ki so zanje pomembni. Družbenopolitične organizacije, zlasti pa občinska konferenca SZDL bodo spodbujale ustanavljanje in delovanje potrošniških svetov in drugih oblik organiziranih potrošnikov, v skladu z njihovo vlogo v samoupravnem oblikovanju cen in pri dogovarjanju in urejanju problemov na področju oskrbe. 6.1.2. Osnovna naloga pri oblikovanju in odločanju o cenah bo zau- stavljanje njihove hitre rasti. V vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti se bodo usmerili v odpravljanje neracionalnosti in slabosti v poslovanju, v varčevanje in smotrnejšo porabo energije, surovin in reprodukcijskega materiala ter na večjo produktivnost in boljše gospodarjenje s sredstvi. i S politiko cen bo v večji meri kot doslej omogočeno pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje preko cene teh storitev. V letu 1981 se bo nadaljeval proces postopnega prehoda na ekonomske stanarine. 6.1.3 Za nemoteno oskrbo prebivalstva z osnovnimi prehrambenimi proizvodi bodo temeljne in druge organizacije združenega dela — nosilke proizvodnje na območju občine Ilirska Bistrica pospeševale svojo proizvodnjo ter zagotavljale redno dobavo dogovorjenih količin. Trgovske delovne organizacije na območju občine bodo povečevale svoje zaloge osnovnih proizvodov za oskrbo občanov ter pospeševale dotok blaga iz proizvodnje v potrošnjo. V primeru zastojev dobav ob zadrževanju blaga v proizvodnji ali ob povečanem povpraševanju, ki bi utegnilo ogroziti normalno oskrbo z osnovnimi življenjskimi proizvodi, bodo sprejemale potrebne ukrepe in sproti obveščale pristojne organe v občini o stanju v preskrbi. Povečana bodo prizadevanja organiziranih potrošnikov za zagotavljanje nemotene oskrbe.obcanqy sprehrambenimi proizvodi in drugimi potrošnimi dobrinami, ki so bistvene za zadovoljevanje osndVnih življenjskih potreb. V letu 1981 bomo oblikovali s/edstva za intervencije v proizvodnji in porabi hrane. Izvršni svet občinske skupščine bo za preprečevanje motenj v oskrbi oblikoval najmanj enomesečne občinske blagovne rezerve osnovnih življenjskih proizvodov, z izjemo rezerv moke in mesa ter jih po potrebi sproščal. Preuči! bo tudi možnost oblikovanja rezerv mesa v živi živini in) še nadalje skrbel, da se za shranjevanje občinskih blagovnih rezerv zagotovijo potrebna skladišča. 6.2. Nadaljevala se bo fMtoftstrukeija oziroma sanacija lokalnega cestnega omrežja v skladu s programom občinske skupnosti za ceste. Pospešena bo realizacija programov na področju PTT omrežja. Tako se bo začela izgradnja telefonske centrale v Ilirski Bistrici in Pod- gradu. V skladu s srednjeročnim programom se bo začelo z uvajanjem telefonskih priključkov v posamezne KS oziroma v večje vasi. — Potrebno je pospešiti delo na urejanju odlagališč smeti, tako mestnih, vaških kot tudi industrijskih. 6.3. V letu 1981 se bo pričela izgradnja 45 družbenih stanovanj. Dokončanih bo približno 110 stanovanj iz leta 1980. 6.4. V letu 1981 se bodo združevala sredstva za razvoj kmetijstva na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva. Tako bo zagotovljena realna podlaga za večjo proizvodnjo hrane v občini. Pričelo se bo z izvajanjem programa sanacije z elementarno nesrečo prizadetih kmetijskih in gozdnih površin. Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, kot nosilec sanacije gozdnih površin, mora v sodelovanju z ostalimi gozdnimi gospodarstvi SR Slovenije intenzivno izvajati program sanacijskih ukrepov. Pospeševalna služba DO Kmetijstvo bo poleg redne dejavnosti, kot nosilec skupno z ostalimi dejavniki, izvajala sanacijski progratp s področja kmetijstva. Za uspešno realizacijo omenjene naloge se bo morala ustrezno strokovno in kadrovsko organizirati. Izvršni svet občinske skupščine in občinska konferenca SZDL bosta spremljala in koordinirala izvajanje sanacijskega programa. 6.5. Začelo se bo delo na pripravi dokumentacije za novi obrat ^ETA« S sočasno opredelitvijo ustrezne lokacije. 6.6. Posebno pozornost je potrebno posvetiti razvoju drobnega gospodarstva. Občina bo s selektivno davčno politiko in s prožnejšo politiko cen spodbujala razvoj zlasti deficitarnih dejavnosti. 6.7. V letu 1981 bomo združevali sredstva z novim občinskim samoprispevkom. Del tako združenih sredstev bo namenjen za izgradnjo in rekonstrukcijo infrastrukturnih objektov v krajevnih skupnostih. 7. Naloge na področju družbenih dejavnosti Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na ravni občin, bodo v globalu rasla za 10 % počasneje od rasti dohodka. Na tej osnovi bodo z januarjem 1981 uveljavljeno spremenjene prispevne stopnje, s katerimi bo zagotovljen priliv dogovorjenih sredstev. V tako opredeljenem okviru globalnih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, bodo nekoliko hitreje od rasti dohodka naraščala sredstva za kulturno skupnost in za skupnost socialnega skrbstva, predvsem zaradi občutnega zaostajanja v preteklem srednjeročnem obdobju. Tako povečana sredstva bodo omogočila razvoj knjižničarstva in izvedbo novih nalog, ki jih prinaša Zakon o socialnem skrbstvu. Osnovno izobraževanje bo v letu 1981 ohranilo sedanji nivo. Intenzivneje bo potekalo vključevanje elementov celodnevne osnovne šole v sedanje oblike pouka. Obseg družbenega varstva otrok se v letu 1981 bistveno ne povečuje, pač pa se združevanje sredstev za izvajanje večine nalog prenaša na občinsko raven. V zdravstvu bo dan poudarek vsem oblikam zdravstvene preventive in izboljšanju pogojev dela v osnovnem zdravstvenem varstvu. Investicijska aktivnost v družbenih dejavnostih se bo izvajala skrajno racionalno in selektivno. Realni obseg investicij v teh dejavnostih bo znatno nižji kot v letu 1980. Občinske SIS družbenih dejavnosti bodo po preteku prvega trimesečja preučile ekonomski položaj na področju družbenih dejavnosti in ukrepale tako, da zagotovijo gibanje porabe največ do opredeljenega razmerja, zaostajanja rasti skupne porabe za rastjo dohodka. Na tej osnovi bodo skupščine SIS preučile sprejete prispevne stopnje za leto 1981 in jih prilagodile tej resoluciji. 8. Uresničevanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 8.1. Poleg zaključkov, ki so jih sprejeli zbori občinske skupščine (Zbor KS dne 24.9. 1980, Zbor ZD dne 25. 9. 1980 in DPZdne 1. 10. 1980), ob obravnavi poročila o izvajanju obrambnih priprav v občini 11. Bistrica se bo v letu 1981 nadaljeval proces podružbljanja in krepitve obrambnega in družbeno samozaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov v vseh oblikah organiziranja. To bomo dosegli z aktivnostjo vseh družbenih dejavnikov pri razvoju in vsebinskem dopolnjevanju vseh že uveljavljenih oblik obrambnega in družbeno samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za obrambne priprave in za izvajanje nalog civilne zaščite, narodne zaščite, teritorialne obrambe, zvez in sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter drugih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 84 URADNE OBJAVE Za izvršitev na!og splošne ljudske obrambe bodo namenjena sredstva v višini do največ 0,5 % od narodnega dohodka, ustvarjenega v letu 1981, ki se bodo uporabila z upoštevanjem načel smotrnosti in varčnosti, za najbolj pereče naloge, ki neposredno krepijo obrambno in samozaščitno pripravljenost družbe. Delovni ljudje in občani bodo v OZD, KS in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih razvijali in utrjevali aktivnosti družbene samozaščite in splošne ljudske obrambe. Z ustreznimi oblikami in metodami dela se bo poglabljalo zavest o nujnosti samozaščitnega delovanja pri zagotavljanju varnosti naše družbe, družbenega premoženja, osebne varnosti in varnosti premoženja delovnih ljudi in občanov. 8.2. Na področju požarnega varstva se bo podpira! hitrejši razvoj gasilstva, predvsem pri posodabljanju tehnične opreme ter širjenju materialne baze za izvajanje osnovne dejavnosti. Pri gradnji gasilskih domov bo ime! prioriteto gasilski dom v Ilirski Bistrici. Občinska gasilska zveza bo težišče dela usmerila v učinkovitost izvajanja osnovnih nalog ter razvijanju družbene samozaščite na področju požarnega varstva. V skladu s programom za obdobje 1981 —85 se bo nadaljevalo z ustanavljanjem operativnih ekip ali gasilskih društev na območju občine. Ilirska Bistrica, 24. 3. 1981 Predsednik Bojan BROZ1NA, DIPL. OEC., L R. Na podlagi b in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74,39/74,5/7b, HV76, 3 l/7b, 8/78 in 30/78) ter 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradne objave, št. 3/76, 18/77, 6/78 in 8/79) se 7. člen spremeni in dopolni tako, da se pravilno glasi: Zvezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnjah, ki znašajo v posamezni skupini katastrskih občin kot sledi: zalila skupino 13,5% za III.b skupino 13 % za IV. skupino 11,7% Stopnja za izračun davka od osebnega dohodka pri poseku lesa iz gozda je proporcionalna in znaša 44 %. 2. člen 8. člen se spremeni in se glasi: Davčnim zavezancem, ki imajo zemljišča v več skupinah katastr skih občin se davek odmeri po stopnji, ki velja za tisto skupino v kateri je zemljišče. 3. člen Vil. členu se: v prvi alineji številka 20.000 do 50.000 din nadomesti s številkami: 40.000 do 100.000 din v drugi alineji se številka 50.000 do 100.000 din nadomesti s številkami: 100.000 do 200.000 v tretji alineji se številka 100.000 din nadomesti s številko 200.000 din. Davka od katastrskega dohodka je oproščen zavezanec, ki v odmer-nem letu odda v mlekarno več kot 2.000! mleka, ali če redi v kooperaciji več kot eno pitano govedo na hektar obdelovalne zemlje za katero se mu odmerja davek v tistem letu. Proizvodnja se lahko sešteva. Oprostitev si uveljavlja zavezanec z vlogo in dokazili najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. 4. člen V 14. členu se spremeni lestvica, pravilna se glasi: 4. člen V 14. členu se spremeni lestvica, pravilna se glasi: Osnova Stopnja v % do 30.000 , * 28% od 30.000 do 60.000 33 % od 60.000 do 100.000 37% od 100.000 do 150.000 41% od 150.000 do 200.000 45% od 200.000 do 300.000 49 % nad 300.000 . 33 % 5. člen V 17. členu se dopolni 4. točka zadnji stavek tako, da pravilno glasi: Od dohodkov za zbiranje odpadnega materiala, dohodkov za opravljanje storitev krajevnim skupnostim ter dohodkov, ki jih kmetje dosegajo pri prevozu mleka v mlekarno ali na zbirno mesto je zavezanec oproščen davka po tem členu. 6. člen V 23. členu se spremeni lestvica, pravilna se glasi: Osnova Stopnja v % do 30.000 28% od 30.000 do 60.000 33% od 60.000 do 100.000 37% od 100.000 do 150.000 41% od 150.000 do 200.000 45% od 200.000 do 300.000 49% nad 300.000 7. člen 53% 27. člen se dopolni z naslednjim odstavkom: Plačila davka so oproščeni zavezanci, ki dosegajo dohodke od premoženja z vaškimi zbiralnicami mleka, ter poslovni prostori, če se ti uporabljajo izključno za živilsko ali živilsko predelovalno dejavnost. 8. člen V 38. členu se beseda trikratnega spremeni in nadomesti z besedo enkratnega. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L januarja 1981 razen določb 5. člena, ki se uporabljajo z dnem veljavnosti odloka. , Štev. 010-5/81-10/2 . Ilirska Bistrica, 24. marca 1981 Predsednik Bojan BROZ1NA, dipl. oec. 1. r. Na podlagi 1. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/77 in 7/72) in 194. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji zbora združenega dela dne 24. marca 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMB) ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. člen V tarifi odloka o komunalnih taksah v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 5/73) se v prvem odstavku tar. št. 1, znesek 3 — dinarjev, nadomesti z zneskom 15 dinarjev.* 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1982. Številka: 010-5/73-7/1 Ilirska Bistrica, 24. 3. 1981 Predsednik BOJAN BROZINA, dipl. oec., l.r. 85 Na podtaci 1. č!ena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni !ist SFRJ, št. 33/72,55/72,28/73,36/75,58/75,7/77, 61/78, 2&79, 5/80 in 63/80) ter 193. č!ena statuta občine Hirska Bistrica, je skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1981 sprejeta nastednji ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE ' 1. čten V odtoku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od ptači! za storitve (Uradne objave, št. 3/76,12/76, 18/77 in 1/78) se v prvi točki v prvi atineji števitka 2 nadomesti s števitko 4 in v drugi atineji števitka 5 s števitko 8. . 2. čten Ta odtok stopi v vetjavo nastednji dan po objavi v Uradnih objavah in se uporab!ja od 1. 3. 1981 da!je. Števitka: 010-6/81-10/2 Hirska Bistrica, 24. 3. 1981 „ . . < Predsedmk BOJAN BROZINA, dipt, oec., t.r. Skupščina občine Hirska Bistrica je na podtagi 23. čtena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb v družbenopotitičnih skupnostih (Uradni tist SRS, št. 39/74) in 194. čtena statuta občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1981 sprejeta ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1981 1. čten S proračunom za teto 1981 (v nadatjnjem beseditu: občinski proračun) se zagotavtja financiranje sptošnih družbenih potreb v občini Hirska Bistrica v tetu 1981. 2. čten Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 59.175.000 dinarjev, od tega: — razporejeni prihodki 49.057.400.00 — tekoča proračunska rezerva 321.784,25 — posebna partija proračuna 9.795.815,75 Pregted prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je prikazana v bitanci, ki je sestavni de! sptošnega deta občinskega proračuna. 3. čten Od očiščenih izvirnih prihodkov se 1 % iztoča v sredstva rezerv občine Hirska Bistrica. . * / 4. čten Sredstva občinskega proračuna se med tetom detijo praviloma enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odtokom ati s posebnim aktom skupščine občine Hirska Bistrica ati njenega izvršnega sveta ni drugače dotočeno. Do ugotovitve prihodkov po stanju na dan 31. 10. 1981 se sredstva nakazujejo z mesečno akontacijo v višini ene dvanajstine zmanjšane za 10%. 5. čten Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Hirska Bistrica. Odredbodajatec občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta. 6. čten O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva) odtoča izvršni svet. * 7. čten Izvršni svet odtoča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za uskta-jevanje osebnih dohodkov detavcev detovnih skupnosti upravnih organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna v sktadu z gibanji osebnih dohodkov detavcev v združenem detu. 8 čten Vsi dohodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, razen dohodkov, ki predstavtjajo povračila stroškov oziroma prodaja tiskovin. 9. čten Sredstta, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnostih, se bodo razporedita po razdetitniku. 10. čten Izvršni svet je pooblaščen, da odtoča o uporabi sredstev rezerv skupščine občine Hirska Bistrica do višine 300.000 v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. čtena zakona o financiranju sptošnih družbenih potreb v družbenopotitičnih skupnostih (Uradni tist SRS, št. 39/74). 11. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporab! ja pa se od 1. januarja 1981. Predsednik BOJAN BROZINA, dipt, oec., t.r. PREGLED PRIHODKOV PRORAČUNA IN RAZPORED PRIHODKOV ZA LETO 1981 Vrsta Prihodki Znesek 1 Davek iz OD in davek na dohodek 25,357.000,00 2 Prom. davek, davek na premoženje in na doh. od premoženja 22,006.000,00 3 Takse 2,425.000,00 5 Prihodki po posebnih predpisih 1,949.653,80 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 1,651.000,00 7 Rep. dopo!, sredstva — 9 Prenesena sredstva 5,786.346,20 ' SKUPAJ PRIHODKI 59,175.000,00 Gtavni namen Razpored prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov DPS 32,184.500 02 Dejavnost tjudske obrambe 4,473.000 03 Dejavnost DPO in društev 3,112.900 04 Negospodarske investicije 155.000 08 Sociatno varstvo 4,421.000 09 Zdravstveno varstvo 24.000 10 Komunatna dejavnost 850.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 688.800 13 Odstoptjeni prihodki 1,200.000 16 Intervencije v gospodarstvu 1,469.200 17 Nerazporejeni prihodki 10,117.600 18 Iztočena sredstva 479.000 SKUPAJ RAZPORED PRIHODKOV 59,175.000 Na podtagi 194. in 199. čtena statuta občine Hirska Bistrica in 29. čtena zakona o svobodni menjavi deta na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni tist SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti enakopravno s skupščino občinske izobraževatne skupnosti Hirska Bistrica, dne, 24. marca 1981 sprejeta ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI OBVEZNOSTI ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ILIRSKA BISTRICA V LETU 1981 1. čten V 1. čtenu odtoka o dotočitvi obveznosti za financiranje programov občinske izobraževatne skupnosti (Uradne objave št. 34/80) se stopnja 6,22% nadomesti s stopnjo 6,10%. 86 URADNE OBJAVE 2. č!en Ta od!ok začne ve!jati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporab!ja pa se od 1. marca 1981 da!je. $tevi!ka: 010-31/80 Hirska Bistric.a 24. 3. 198] PREDSEDN!K Bojan BROZ1NA, djy!. oec. Bojan BROZINA, dip!, oec., !.r. Na pod!agi 194. in 199. č!ena statuta občine Hirska Bistrica in 30. č!ena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni !ist SRS št. 35/79) je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnosti enakopravno s skupščino skupnosti socia!nega varstva dne, 24. marca 1981 sprejeta ODLOK O SPREMBEMBI ODLOKA O DOLOČITVI OBVEZNOSTI ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V LETU 1981 1. č!en V 1. č!enu od!oka o do!očitvi obveznosti za financiranje programov družbenega varstva otrok v !etu 1981 (Uradne objave, št. 34/80) se stopnja 1,50*% nadomesti s stopnjo 1,44%. 2. č!en Ta odtok začne ve!jati nas!ednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporab!ja pa se od 1. marca 1981 da!je. Stevi!ka: 010-31/80 Hirska Bistrica, 24. 3. 1981 PREDSEDNIK Bojan BROZINA, dip!, oec. Bojan Brozina, dip!, oec., !.r. Na pod!agi 194. in 199. č!ena statuta občine Hirska Bistrica in 20. č!ena zakona o socia!nem skrbstvu (Uradni !ist SRS, št. 35/77) je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnosti enakopravno s skupščino skupnosti socia!nega varstva dne 24. marca 1981 sprejeta ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI OBVEZNOSTI ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ILIRSKA BISTRICA V LETU 1981 1. č!en V 1. č!enu odtoka o dotočitvi obveznosti za financiranje programov občinske skupnosti sociatnega skrbstva (Uradne objave, št. 34/80) se stopnja 1,34% nadomesti s stopnjo 1,28%. 2. č!en Ta od!ok začne veijati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporab!ja pa se od I. marca 1981 da!je. Števitka: 010-31/80 Hirska Bistrica, 24. 3. 1981 ' PREDSEDNIK Bojan BROZINA, dip!, oec. Bojan BROZINA, dip!, oec. !.r. *Na pod!agi 194. č!ena statuta občine Hirska Bistrica in 19 č!ena zakona o svobodni menjavi de!a na področju te!esne ku!ture (Uradni )ist SRS, št. 35/79) je Skupščina občine Hirska Bistrica na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1981 sprejeta ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI OBVEZNOSTI ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV OBČINSKE TELESNOKUL-TURNE SKUPNOSTI ILIRSKA BISTRICA V LETU 1981 1. č!en V I. č!enu odtoka o dotočitvi obveznosti za financiranje programov občinske te!esnoku!turne skupnosti v !etu 1981 (Uradne objave, št. 34/80) se stopnja 0,27% nadomesti s stopnjo 0,26%. ^ ......................... 2. č!en Ta odtok začne ve!jati nas!ednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporab!ja pa se od 1. marca 1981 da!je. Številka: 010-31/80 Hirska Bistrica, 24. 3. 1981 PREDSEDNIK Bojan BROZINA, dip!, oec. Bojan BROZINA, dip!, oec., !.r. OBČtNA !ZOLA Na pod!agi 6. č!ena zakona o davkih občanov (Uradni !ist SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 1(1/76, 31/76 in 8/78) in 204. č!ena statuta občine Izo!a je skupščina občine Izo!a na seji zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnoti dne 26. marca 1981 z točenim g!asovanjem sprejeta ODLOK O DAVKIH OBČANOV V OBČINI IZOLA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. č!en Za zadovoljevanje sptošnih družbenih ^potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Izo!a, se v tej občini ptačujejo davki občanov. Davki občanov se p!ačujejo po do!očbah zakona o davkih občanov (Uradni !ist SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78), po dotočbah tega odtoka in po predpisih, izdanih na djuni podlagi. 2. č!en Podatki o ce!otnem dohodku in davčni osnovi ter o višini odmerjenega davka so javni, vsi drugi podatki, ki jih pri odmeri zvedo uradne osebe davčnega organa, pa so uradna tajnost. Z javnostjo ce!otnega dohodka in davčne osnove sta miš! jena ce!otni dohodek in davčna osnova po napovedi davčnega zavezanca in po ugotovitvah davčnega organa. Javnost podatkov po tem č!enu se zagotavtja na ta način, da so dostopni občanom in organizacijam javnega obveščanja pri upravi za družbene prihodke, če izvršni svet občinske skupščine ne dotoči, da se podatki iz prejšnjega odstavka tega č!ena objavijo kako drugače. 3. č!en Občani so do!žni na javni poziv občinske skupščine pred!ožiti komisiji za ugotav!janje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve. II DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 4. č!en Občinski davek iz-osebnega dohodka delavcev se ptačuje po stopnji 0,50%. III DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI . 5. č!en Območje občine Izo!a se g!ede p!ačevanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedi!u: vdavka iz kmetijstva«) razvrsti vnastednje skupine katastrskih občin: — v II. skupino: k.o.I in Lazaret III: — v III. skupino: k.o. Izo!a !I in Izo!a III: — v IV. skupino: k.o. Dvori t 6. č!en Davek iz kmetijstva se ptačuje od katastrskega dohodka po propor-ciona!nih stopnjah, ki znašajo: — za II. skupino 6% — za III. skupino 3 % — za IV. skupino 2 % URADNE OBJAVE 87 Stopnja davka od kmetijstva za zavezance, katerih kmetijstvo ni g!avni vir preživljanja, znaša: _ v H. skupino katastrskih občin 16% — v 111. skupini katastrskih občin 13% _ v IV. skupini katastrskih občin 12% 7. č!en Davek iz kmetijstva se odmeri po stopnji, ki ve!ja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. * 8. člen Davka iz kmetijstva so začasno oproščena zemljišča: L ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let 2. na katerih se uredijo novi nasadi, in sicer: a) vinogradi in nasadi breskev, marelic in hrušk — za dobo 4 let b) nasadi češenj in jablan — za dobo 8 let, c) nasadi orehov, mandeljev, lešnikov, smokev in oljk — za dobo 10 let 3. ki se pogozdijo z drevesi iglavcev in listavcev — za dobo 10 let Začasne oprostitve po tem členu se priznavajo samo, če so bila investicijska dela opravljena pod nadzorstvom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo. 9; člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljanjo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava ob pogoju, da zavezanci in njihovi družinski člani nimajo drugih dohodkov, razen dohodka iz kmetijstva.^ Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po tem členu, se odmerjeni davek iz kmetijske dejavnosti zniža za vsakega otroka, in sicer: — jče se šola na poklicni ali srednji šoli za 30 % — če se šola na višji šoli za 40 % — če se šola na visoki šoli „ za 50 % (e obiskuje otrok šolo kmetijske smeri se priznana davčna olajšava poveča še za nadaljnjih 25 %. Olajšava po tem členu se prizna za toliko koledarskih let, koliko traja redno šolanje, vendar največ do 26. leta starosti otroka. Olajšava za vsako leto ne more biti večja kot znaša odmerjeni enoletni davek iz kmetijske dejavnosti. Privico do olajšave uveljavlja zavezanec s posebno vlogo. Vlogi je treba priložiti dokazila o šolanju otrok in o tem, da zavezanec in njegovi družinski člani nimajo drugih dohodkov, razen dohodkov iz kmetijstva. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOST! 10. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu »davek iz obrtnih dejavnosti«) se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah: Od osnove dinarjev nad do 30.000 30.000 60.000 60.000 100.000 100.000 150.000 150.000 200.000 200.000 300.000 300.000 po stopnji N 28% 33% 37% 4! % 45% 47% 5(1'% 11. člen Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, ki jim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnove, ugotovljene po 1(1. členu zakona o davkih občanov, po stopnji 25 %. , Od osnove, ki presega osnovo iz prvega odstavka tega člena, se p acuje davek od progresivnih stopnjah iz 10. člena tega odloka 12. člen Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah: 1 od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij, ipd.„od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja nardči! za časopise, knjige, revije itd., od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem de! ob pretežni uporabi lastne telesne moči 10 % 2. od provizij poslovnih agentov fn poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se neštejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 30%. 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem de! po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke, od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov —.40 %. Od dohodkov občanov, doseženih z zbiranjem odpadnega materiala, se ne plača davek po odbitku. Davek po 3. točki tega člena se ne plačuje od prejemkov oseb, ki priložnostno ali po pogodbi o delu opravljajo storitve za krajevne skupnosti in hišne svete. Izjemoma se ne plača davek po odbitku od izplačil honorarjev in drugih prejemkov oseb, katerim bodo v letu 1981 izplačali za delo pri popisu prebivalstva. 13. člen Ne glede na določbe 84. člena zakona o davkih občanov se določa davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem znesku zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, zlasti podeželskim obrtnikom in gostilničarjem, ki jim obrt ali gostinstvo ni glavi vir preživljanja. Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposi^dnega naročnika^ kot s postranskim poklicem. Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku mora davčni organ upoštevati: — akumulativnost oziroma deficitarnost dejavnosti, — opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora, — kraj poslovanja, — starost in zdravstveno stanje zavezanca. . . 1 14. člen Davek iz obrtnih dejavnosti, ki je odmerjen po dejanskem dohodku, se zmanjša: * 1. v obrtnih storitvenih dejavnostih: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo po meri, kovaštvo, fotografstvo, krpanje nogavic, izdelava tekstilnih gumbov, popravila dežnikov, urarstvo, kolarstvo, krovstvo, čiščenje oken in hrivstvo za 20% 2. od obrtnih storitvenih dejavnosti v naslednjih strokah, vendar s pogojem, da se storitve opravljajo pretežno občanom: — popravljanje čolnov, — popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih aparatov, — popravljanje in vzdrževanje TV in radio sprejemnikov ter hišnih zvočnih aparatov (gramofoni, magnetofoni ipd.) ^ — popravljanje lesnega sobnega in stavbnega pohištva, — popravljanje vodovodnih, električnih in plinskih inštalacij, kanalizacije ter naprav za centralno ogrevanje, — popravljanje in vzdrževanje lesenih in umetnih podov, — soboslikarstvo in pleskarstvo. — pečarstvo, — pletiljstvoza —20% 3. v vseh obrtno-storitvenih dejavnostih s sedežem zaveznaca na podeželju, če opravlja storitve pretežno občančm za — 25 % 4. v vseh novoustanovljenih delavnicah obrtnih proizvodnih dejavnosti in gradbeništva T- za prvo leto poslovanja za — 25 % — za drugo leto poslovanja za — 10% < 5. v vseh novoustanovljenih delavnicah obrtnih storitvenih dejavnosti — za prvo leto poslovanja za — 50 % — za drugo leto poslovanja za — 25% — za tretje leto poslovaynja za — 10% , Za leto poslovanja po 4. in 5. točki tega člena se šteje čas 12 mesecev od dneva pričetka poslovanja. Zavezancem, ki so v zadnjih petih letih pred ustanovitvijo'nove obrtne delavnice že opravljali isto obrt v občini Izola, ne pripada davčna olajšava po 4. ir 5. točki tega člena. * * 88 URADNE OBJAVE 15. č!en Zavezancem gostinske dejavnosti, ki nudijo celodnevno top!o hrano, se prizna davčna olajšava po 4. točki 14. č!ena tega od!oka 16. č!en Davčna olajšava za investicijska v!aganja v razširjeno reprodukcijo ob pogojih iz 82. č!ena zakona o davkih občanov ve!ja za vse stroke obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 17. č!en Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja inte!ektua!nih storitev (v nadaljnjem besedilu *davek od intelektualnih storitev«) se plačuje po določbah (osnovah in stopnja) 10. oziroma 11. člena tega odloka. 18. člen Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 40%. ' 23. člen Osnova za davek po 22. členu je znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v letu, v katerem se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja, za enoletno amortizacijo in za stroške obratovaja. Stroški po prejšnjem odstavku se priznavajo: — za opremljene stanovanjske prostore in dele stanovanj v višini 50% od osnove, za neopremljene 20% od osnove; — za opremljene poslovne prostore v višini 50 % od osnove, za neopremljene poslovne prostore in garaže 30% od osnove; — za opremljene turistične sobe, apartmaje in počitniške hiše v višini 75 % od osnove. + V primerih, ko zavezanec nudi turistom polpenzion ali kompleten penzion, se uporabljajo določbe IV. poglavja tega odloka. VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA 24. člen Davek od premoženja na posest tovornih cestnih motornih in priklopnih vozi! ter kombi vozi! se plačuje v tehle letnih zneskih: 19. člen Zavezancem davka iz intelektualnih storitev, ki ne dosegajo 35.000 dinarjev celotnega dohodka po odbitku stroškov in ki so stari nad 60 let, lahko davčni* organ odmeri davek v letnem pavšalnem znesku. Pri tem mora upoštevati merila iz tretjega odstavka 13. člena tega odloka. Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja tudi duhovnikom in cerkvam. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 20. člen Občinski davek iz osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: *davek iz avtorskih pravic«) se plačuje po stopnji 20%. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji 40 %: < 1 od dohodkov, doseženih od reklamnih slik, risb, in plastik, reklamnih pisalih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 2. od dohodkov, doseženih od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih izvajalcev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditcvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih de! na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah. Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje občinski davek od avtorskih pravic po stopnji 20 %. Davek od avtorskih pravic se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. ^ 21. člen Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtniški izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje davčni organ. VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 22. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu *davek na dohodke od premoženja«) se plačuje po naslednjih stopnjah: od osnove dinarjev nad do po stopnji 10.000 25% 10.000 20.000 28% 20.000 30.000 31% 30.000 50.000 34% 50.000 100.000 38% ^ 100.000 150.000 42% , 150.000 200.000 46% 200.000 * 50% L za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost ' \ . do 3 tone 1.000 din od vsake začetne tone nad 3 tone do 4 tone 5.000 din od vsake začetne tone nad 4 tone do 5 ton 8.000 din od vsake začetne tone nad 5 ton 8.000 din + 3.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti Za kombi vozila, ki so pri organu za registracijo motornih vozi! registrirana kot tovorna vozila in ki jih nosilci samostojne obrtne dejavnosti ali druge gospodarske dejavnosti uporabljajo izključno za potrebe svoje dejavnosti ter jih imajo v svojih osnovnih sredstevi, se plača za 50% zmanjšan davek po tej točki. 2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din; 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost, kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena; 4. za delovne priklopnike — ne glede na^nosilnost in težo 60 din; 5. za vlečna tovorna vozila: a) za traktorje do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM 270 din b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motoma: nad 125 ccm do 250 ccm 60 din nad 250 ccm do 500 ccm 80 din nad 500 ccm do 1000 ccm 100 din nad 1000 c^m 120 din Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 80 din več. Plačila davka po tej točki so oproščeni zavezanci, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, če plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. 7. za kombije — glede na delovno prostornino motorja, in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1.100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 din nad 3100 ccm 2.000 din / ! ' 25. člen Davek od premoženja na posest stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: *stavb«) se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik sam ali pa jo daje v najem. Zavezanec za davek od stavb je lastnik oziroma uživalec stavbe. URADNE OBJAVE 89 26. č!en Osnova za davek je vrednost stavb. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 27. člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: — vrsto in kakovost konstrukcije zgradbe, — funkcionalnost stanovanja, — starost in obrabljenost stanovanja, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 28. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 27. člena tega odloka. ' Točkovanje se opravi na podlagi priročnika ža ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 11/73). Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, ! in m točke 24 ter točke 27,28,29 in 30 ter določbe D tabele. 29. člen Vrednost stavbe se izračunava tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi, in vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidnih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 30. člen Vrednost točke znaša 28,00 dinarjev glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta. Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. 31. člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 2$ %, ne glede na to ali so ti poslovni prostori sestavni de! stanovanjskega stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 32. člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov. Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednost stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine. 33. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke, v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za več kot 20% in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973. 34. člen Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stop- "jah- stopnja — stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,15 % — poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0,20 % — počitniških hiš po stopnji 0,80% 35. člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 36. člen Davek od stavb iz 25. člena tega odloka se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb ob pogoju, da se ne dajejo v najem. Tega davka se ne plačuje tudi: *— od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci prejemajo socialno podporo, — od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci so zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, od stavb na območju katastrske občine Dvori. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 37. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10%. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 38. člen Izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih iz prejšnjega odstavka, ki so lastniki nepremičnega premoženja, se lahko davčni dolg zavaruje z zaznambo zastavne piavice na zavezančevi nepremičnini. 39. člen Davčni organ lahko na pismeni zahtevek zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga ob pogoju, da davčni dolg ne presega enoletnih obveznosti zavezanca v naslednjih primerih: — če so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bi! obdavčen, oziroma od katerih mu je bila predpisana akontacija, — če gre za začasno plačilno nezmožnost, ki je nastala zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih ali drugih nezgod, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov, — če bi bilo z izterjavo davčnega dolga ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine ali da bi bilo ogroženo normalno opravljanje njegove dejavnosti. V primerih iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se za čas, ko je bi! davčni dolg odložen ali dovoljeno obročno odplačevanje davčnega dolga, ne zaračunavajo zamudne obresti. Določila prvega odstavka tega člena ne veljajo za tiste zavezance, ki so dolžni voditi poslovne knjige, pa te ne vodijo v redu. Plačilo davčnega dolga se lahko odloži največ za dobo enega leta. 40. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Izola (Uradne objave, št. 10/74, 2/75, 2/76, 2/77, 18/77, 8/78, 9/79 in 22/80). 41. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 422-7/81 Izola, 26. marca 1981 Predsednik BRUNO PODREKA, !. r. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72,39/74 in 11/79) in 204. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 z ločenim glasovanjem spre-jeta ODLOK O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V OBČINI IZOLA 1. člen Davek na promet nepremičnin se na območju občine Izola predpisuje, odmerja in pobira po določbah zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79), določbah tega odloka in predpisih, izdanih ha njuni podlagi. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost m^ zemljišča oziroma površine gradbenega objekta in so različne za kmetijsko zemljišče, stavbna zemljišča in za gradbene objekte. Davčne stopnje so naslednje: a) za promet s kmetijskimi zemljišči: — če znaša prometna vrednost 1 m^ površine dinarjev znaša davek nad do 3 ii% 3 5 0,35 + 18 % presežka nad 3 din 5 7 0,90 + 24 % presežka nad 5 din 7 10 1,70 + 30 % prešežka nad 7 din 10 13 3,00 + 36 % presežka nad lOdin 13 4,65 + 42 % presežka nad 13 din 90 URADNE OBJAVE Davek po tej točki se ne p!ača, kadar je kupec kmetijskega zemljišča kmetijski proizvajalec, ki je zavarovan po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. (e kupec iz prejšnjega odstavka tako zemljišče pred potekom petih let odtuji ali sam uporabi v nekmetijske namene, se mu za ta promet odmeri davek po tej točki, b) na promet s stavbnimi zemljišči: — če znaša prometna vrednost 1 m* površine dinarjev znaša davek nad do 30 12% 30* 40 3,60 + 18 % presežka nad 30din 40 50 5,40 + 24 % presežka nad 40 din 5Ò 70 7,80 + 30 % presežka nad 50din 70 100 13,80 + 36 % presežka nad 70din 100 150 24,60 + 42 % presežka nad lOOdin 150 45,60 + 48 % presežka nad 150din c) na promet z gradbenimi objekti: — če znaša prometna vrednost 1 m^ tlorisne površine dinarjev znaša davek nad do 3.000 12% 3.000 5.000 360 + 16 % od presežka nad 3.000din 5.000 7.000 680 + 20 % od presežka nad 5.000 din 7.000 10.000 1.080 + 24 % od presežka nad 7.000 din 10.000 13.000 1.800 + 27 % od presežka nad lO.OOOdin 13.000 17.000 2.610 + 30 % od presežka nad 13.000din 17.000 3.810 + 33 % od presežka nad 17.000 din 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. aprila 1981. 4. člen Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha odlok o davku na promet nepremičnin v občini Izola (Uradne objave, št. 14/72). St.: 422-9/81 Izola, 26. marca 1981 Predsednik BRUNO PODREKA, l.r. Na podlagi 1., 4., 16.,21.,22.,37 in 39 člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 54/73, 36/75, 7/77, 61/68, 26/79, 5/80, 63/80 in 3/81) ter 204. Člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČINI IZOLA 1. člen Spremeni se besedilo Opombe tar. št. 1, in se glasi: t Opomba: 1 Davek po 1. točki te tarifne številke se plačuje tudi od proizvodov, ki so navedeni v Lin !\opombi k tarifni številki ljarife posebnega republiškega prometnega davka, razen od proizvodov iz 2. točke opombe k tarifni številki 1. 2. Davek po 2. točki te tarifne številke se ne plača: * — če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika, — če je od zadnjega prometa z vozilom poteklo več kot 2 leti. 2. člen Spremeni se tarifna številka 2 prve alinee in se glasi: — od naravnega vina, vina tipa Biser ih vinsko sadnih pijač 4 din od litra. 3. člen V tarifni številki 6 se črta zaporedna številka 1, številka 2 pa postane številka 1. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L aprila 1981. Št.: 422-8/81 * „ , j ' Izola, 26. marca 1981 Predsedmk BRUNO PODREKA, 1'. r. ; *!.'*' . ' t' ' ' ) .**1! Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 4/78) in 204. člena Statuta občine Izola je Skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 z ločenim glasovanjem sprejela ODLOK ^ O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1981 1. člen S proračunom občine Izola za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Izola v letu 1981. 2. člen Proračunska poraba mora biti usklajena z rastjo dohodka in osfalimi oblikami porabe v občini, skladno z izvajanjem resolucijskih prizade- * vanj o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1981 ter družbenem dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1981. 3. člen Skupni prihodki proračuna znašajo 49.000.000^ in se razporedijo: — za potrebe v posebnem delu proračuna 43.950.00t) — za blagovne rezerve in kompenzacije živilskih proizvodov 2.600.000 — za odstopljene prihodke skladom in skupnostim 1.510.000 — za sredstva proračunske rezuerve 940.000 Pregled prihodkov proračuna in njihova razporeditev v letu 1981 sta zajeta v bilanci proračuna in posebnem delu proračuna. 4. člen V rezervni sklad proračuna se izloči 1 % od vseh prihodkov, ki pripadajo proračunu občine Izola, razen od prenesenih sredstev iz preteklega leta. 5. člen . ^Prihodki, ki se zberejo na zbirnem računu 840-3182 iz naslovavplar čanih taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter prihodki od veterL narsko higienskih storitev in se praznijo v proračun, se enkrat mesečno odvajajo na poseben račun sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni. 6. člen Prihodki, ki se zberejo na zbirnem računu 840-3205 iz naslova vplačanih turističnih taks, se v višini 50 % zbranih sredstev odstopajo Turističnemu olepševalnemu društvu Izola za financiranje rednih in drugih potreb turističnega gospodarstva po ključu delitve, ki ga predhodno potrdi Izvršni svet Skupščine občine Izola. 7. člen Prihodki, ki jih upravni orgadi Skupščine občine Izola dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od prodanih obrazcev in tiskovin, ki se odstopajo organom namensko za pokrivanje stroškov nabave obrazcev in tiskovin. - ^ -t - L 8. člen i. > * Prihodki, ki jih ustvarijo upravni in pravosodni organi, ki delujejo na območju več občin na obalnem oziroma obalno-kraškem območju, so prihodki občinskih proračunov in če ni drugače dogovorjeno, se razporedijo po občinah v istem razmerju, kot leite prispevajo za financiranje teh organov. ' , URADNE OBJAVE 91 9. člen Ko! sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter organizacijam in pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu! organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov zagotavljajo v letu 1981: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ, in njegovega namestnika, — sredstva za materialne stroške, — sredstva za opremo, — sredstva za posebne namene. 10. člen w Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi do-* hodka delavcev delovnih skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. V programih dela morajo biti delovne naloge ustrezno izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela. Podlaga za zagotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih de! in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti del in nalog, ter povprečni osebni dohodek, glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, doseženega v preteklem letu v organizacijah združenega dela 11. člen Sredstva za materialne stroške, opremo, amortizacijo in posebne namene se določijo v skladu z vrednostjo materialov in storitev ter se dodeljujejo organom na podlagi utemeljenih pismenih zahtevkov. 12. člen Dokler ne bo usklajen samoupravni sporazum o urejanju in usklajevanju odnosov v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka delovnih skupnosti upravnih in državnih organov iz 111. člena zakona o sistemu državne uprave, bo Izvršni svet Skupščine občine Izola v skladu z določili 114. člena zakona določil osnove in merila za zagotavljanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter začasno uredi! druga vprašanja v zvezi s pridobivanjem dohodka delovnih skupnosti. 13. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Ob periodičnih obračunih poročajo organi Izvršnemu svetu o realizaciji programov dela naj-' kasneje do 20. v mesecu za preteklo trimesečje. Poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem trimesečju. Organu, ki poročila o realizaciji programa dela ne predloži v roku iz prejšnjega odstavka, se akontacijo za naslednje trimesečje zniža za 10%. ^ - 14. člen Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev občinskih upravnih in drugih državnih organov z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, razporeja Izvršni svet Skupščine občine Izola iz za to predvidenih sredstev. 15. člen (e se med letom ustanovi nov občinski upravni organ ali nastane potreba po opravljanju novih de! in nalog v obstoječem upravnem organu ali kateremkoli drugem organu, ki se financira iz proračuna, je treba obenem zagotoviti sredstva za delo takega organa, kakor tudi sredstva za opravljanje dodatnih de! in nalog. 16. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom odobrena iz občinskega proračuna, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba. 17. člen Nosilci sredstev občinskega proračuna so: 1. Izvršni svet Skupščine občine Izola za sredstva, določena v namenih 01 — 17, 03 — 1, 03 — 5 in 0 — 7, 2. Posamezni upravni, pravosodni in drugi organi ter krajevne skupAosti, družbeno politične in družbene organizacije za sredstva, določena v namenih 01, 02, 03 in 06 a) b) c), 3. Sekretariat za občo upravo za sredstva, določena v namenu 05, 4. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja za sredstva določena v namenu 06 d) in 08 — 1. 18. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Izola. Izvršni svet skrbi, da se med letom prihodki razporedijo v skladu z njihovim pritekanjem. Odredbodajalec celotnega proračuna je predsednik Izvršnega sveta ali podpredsednik Izvršnega sveta kot pooblaščen odredbodajalec. Poleg osebe iz prejšnjega odstavka je za zakonito porabo sredstev proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva proračuna. 19. člen Izvršni svet Skupščine občine Izola je pooblaščen: — za tekoče spremljanje in ukrepanje v primeru neusklajenega gibanja proračunske porabe, — za razporejanje sredstev tekoče proračunske rezerve, — za dovoljevanje izplačil iz obveznega rezervnega sklada, " — za odločanje o kratkoročni zadolžitvi proračuna iz sredstev rezervnega sklada do višine, ki jo dovoljuje zakon. O tem mora naknadno poročati Skupščini. Predsednik Izvršnega sveta je pooblaščen, da za manjše nepredvidene izdatke ali premalo predvidene izdatke proračuna odobri posamezna izplačila, vendar največ letno do 50.000 dinarjev. O tem naknadno poroča Izvršnemu svetu. 20. člen Izvršni svet Skupščine občine Izola je pooblaščen, da lahko, če to narekujejo potrebe, spremeni namen in višino sredstev med posameznimi postavkami v okviru glavnega namena. O tem ukrepu mora Izvršni svet obvestiti Skupščino občine Izola in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. 21. člen Če zaostaja pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da verjetno ne bodo doseženi v višini iz 3. člena tega odloka, lahko Izvršni svet Skupščine občine Izola, da bi ohrani! proračunsko ravnovesje leta, začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. O tem ukrepu mora Izvršni svet obvestiti Skupščino občine Izola in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. Omejitev se ne more predpisati za obvezno vlaganje v rezervni sklad. 22. člen Občinski upravni in drugi organi ter drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1981 organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah proračunskih in drugih prihodkov. Občinski upravni organi ter drugi organi in organizacije, ki se financirajo iz proračuna, ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1981, in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinski proračun za naslednje leto, če niso take obveznosti določene z aktom, ki ga je sprejela občinska skupščina. Obveznosti iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri prihodkov v te namene. 23. člen Sredstva za skupno financiranje služb in zavodov se odvajajo na račun pristojnih služb in zavodov v skladu s pogodbami oziroma dogovori, ki jih Skupščina sklene s temi službami in zavodi. Upravni organ občine Izola, pristojen za finance, vrši proračunsko 92 URADNE OBJAVE * kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja občinskih upravnih in drugih organov, organizacij in zavodov, katerih sredstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna. 24. člen Izvršni svet Skupščine občine Izola je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine din 400.000, v namene, določene s 1.in 2. točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 4/78). .i < 25. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. januarja 1981 dalje. §t.: 400-14/80 Izola, 26. marca 1981 Predsednik BRUNO PODREKA, l.r. BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1981 Št.rač. Plan 1981 oblika Vrsta prihodkov din L Prihodki ustvarjeni v tekočem letu 1. Neposredni izvirni prihodki 02 Davki iz osebnih dohodkov 20.900.000 03 Davki od prometa proizvodov in storitev in od prometa nepremičnin in pravic 17.046.000 04 Davki na prihodke od premoženja in prem. pravic ter drugi davki 3.600.000 05 Takse 3.210.000 07 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov in organizacij DPS in drugi prihodki 1.721.000 Skupaj neposredni izvirni prihodki 46.477.000 2 Prejeta transferna sredstva, posojila, krediti, sproščena in druga sredstva tekočega leta 08 Transferna sredstva od drugih DPS Celotna sredstva v tekočem letu 11. Sredstva iz prejšnjega leta Celotna sredstva prihodki 1 in 11 2.426.000 48.903.000 97.000 49.000.000 B. Razpored prihodkov Razp. Plan 1981 skup. Glavni in bližnji namen din 01 Sredstva za delo državnih organov 28.459.600 02 Ljudska obramba in družbena samčzaščita 4.166.000 03 Pospeševanje razvoja in intervencije v go- spodarstvu 3.138.000 05 Obveznosti pri financiranju družbenih de- javnosti — socialno varstvo 2.335.000 06 Druge splošne družbene potrebe 8.451.400 a) Krajevne skupnosti 1.860.000 b) družbenopolitične organizacije 2.585.100 c) družbene organizacije 714.300 d) splošna komunalna poraba — prostorsko planiranje 3.292.000 07 Sredstva rezerv DPS 940.000 08 Vezana in izločena sredstva, obveznosti in druge potrebe 1.510.000 Skupaj razpored prihodkov 01 —08 49.000.000 Na podlagi 84. in 85. člena zakona o prekrških (Uradni ljst SRS, št. 12/77 in 30/78) ih 203. člena statuta občine Izola in mnenja Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun je skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1981 sprejela ODLOK O USTANOVITVI ORGANA ZA POSTOPEK O PREKRŠKIH V OBČINI IZOLA 1. S tem odlokom se ustanovi organ za postopek o prekrških občine Izola in se dolpči število sodnikov, ki bodo opravljali dela v tem organu. 2. Organ za postopek o prekrških je samostojen organ skupščine občine Izola in je za svoje delo odgovoren skupščini. „ * 3. Funkcijo sodnika za prekrške opravlja en sodnik, ki ga voli in razrešuje občinska skupščina, v skladu z zakonom. 4. V primeru izločitve ali zadržanosti, nadomešča sodnika za prekrške njegov namestnik, ki se voli po postopku in na način kot sodnik za prekrške. 5. Sodnika za prekrške razreši občinska skupščina, ki ga je izvolila v primerih, ki jih določa zakon. 6. Sredstva za delo organa za postopek o prekrških zagotavlja Skupščina občine Izola. 7. * Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati sklep skupščine občine Izola, št. 021-6/79 z dne 21. junija 1979 o ustanovitvi skupnega organa za postopek o prekrških občinskega sodnika za prekrške občine Izola in Piran. 8. Ta odlok začne veljati ošmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 021-5/81 Izola, 26. marca 1981 Predsednik ' BRUNO PODREKA, I r. OBČ!NA KOPER POPRAVEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI KOPER V 7. čfenu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Koper (Uradne objave, št. 10/81) se letnico zučetka uporabe tega odloka >198(1« nadomesti z letnico >1981«. OBČ!NA P!RAN Na podlagi 6. in 11. člena zakona odavkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76in 8/78) in 221. člena statuta občine Piran(Uradne Qbjave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PIRAN 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradne objave, št. 5/77,1/78,6/78,8/79 in 30/79), se v drugi alinei prve točke 4. člena stopnja >8 %« nadomesti s stopnjo >12 %«. V drugi alinei druge točke 4. člena pa se stopnja >7 %« nadomesti s stopnjo > 10%«. 'URADNE OBJAVE , 93 \ 2. člen Za sedanjim 6. č!enom odloka se dodajo novi členi in sicer: 6. a č!en, 6. b člen, 6. c člen, 6.č č!en in 6. d č!en, ki se glasijo: 6. a člen Davek od kmetijstva po dejansko) doseženem dohodku piačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo: ' 1. z intenzivnim gojenjem cvetlic na površinah večjih od 20 arov, 2. z ribolovom. Zavezancem, ki se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom se od dohodka doseženega s prodajo rib ribarnicam odmerjeni davek zniža za 50%. 6. b člen Zavezancem iz 6. a člena se pri ugotavljanju dohodka priznavajo vsi dejanski stroški iz 75., 76. in 78. člena zakona o davkih občanov, vključno z izplačili za dopolnilno delo drugih po pogodbi o delu, če ne gre za dela v tekoči proizvodnji. Priznava se tudi amortizacija po predpisih o amortizaciji. 6. c člen Zavezanci, ki plačujejo davek od kmetijstva po dejansko doseženem dohodku morajo voditi knjigo prihodkov in odhodkov, ki je podlaga za ugotovitev davčne osnove in knjige osnovnih sredstev za ugotovitev osnove za amortizacijo. 6.č člen Davek od kmetijstva po dejansko doseženem dohodku (6. a člen) se plačuje po naslednji progresivni stopnji: od osnove dinarjev nad do 4 stopnja v % 30.000 15% 30.000 60.000 18% 60.000 100.000 21% 100.000 150.000 24% 150.000 200.000 27% 200.000 30% 6. d člen Davčne olajšave za investictjsKa vlaganja v razširjeno reprodukcijo iz 82. člena zakona o davkih občanov veljajo tudi za zavezance iz 6. a člena tega odloka. V 9. členu odloka 3. člen se spremenijo osnove in stopnje davkov kot sledi: Od osnove dinarjev - stopnja v % od do 30.000 28% od 30.000 do 60.000 33% od 60.000 do 100.000 37 %' od 100.000 do 150.000 41% od 150.000 do 200.000 45% od 200.000 do 300.000 49% nad 300.000 53% * 4. člen Prvi odstavek 10. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, ki jim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnove ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov po stopnji 25 %. Tretji odstavek 10. člena odloka se spremeni tako, da se glast: Zavezancem davka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja davek po stopnji, ki je enaka seštevku stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za tekoče leto, razen prispevkov za zdravstveno varstvo za primer nesreče pri delu, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in skupnost otroškega varstva. 5. člen Na koncu 11. člena odloka se dodata dva nova odstavka, ki se glasita. Davek po 4. točki prvega odstavka tega člena se ne plačuje od prejemkov oseb, ki priložnostno ali po pogodbi o delu opravljajo stontve 'za krajevne skupnosti in hišne svete. Izjemoma se ne plača davek po odbitku od izplačil honorarjev in drugih prejemkov oseb. ki bodo v letu 198! izplačani za delo pr. popisu prebivalstva. ( 6. člen V 5. točki 13^ člena odloka se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: Olajšava tej točki se ne prizna zavezancem, ki opravljajo: storitve z gradbeno mehanizacijo in storitve prevoza blaga in oseb. 7. člen V 22. členu odloka se spremenijo osnove in stopnje davkov na dohodke od premoženja, in sicer: od osnove dinarjev stopnja do 30.000 25% nad 30.000 do 60.000 30% nad 60.000 do 100 000 34% nad 100.000 do 150.000 38% nad 150.000 do 200.000 42% nad 200.000 do 300.000 46% nad 300.000 ' 8. člen 50% V prvem odstavku 33. člena odloka se znesek »28« dinarjev nadomesti z zneskom »55« dinarjev; leto »1972« pa se nadomesti z letom »1981«. 9. člen V drugi vrsti 36. člena odloka se leto »1972« nadomesti z letom »1981«. 10. člen V prvi alinei 37. Člena odloka se stopnja »0,10 %« nadomesti s stopnjo »0,05 %«.* 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. 1. 1981 dalje. Številka: 422-2/79-81 Piran, 30. marca 1981 Predsednik ANTON MIKELN, l.r. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V OBČINI PIRAN 1. člen Davek na promet nepremičnin se na območju občine Piran uvaja in plačuje po določbah zakona o davku na promet nepremičnin; po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na njuni podlagi. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost enega kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte. 3. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje po naslednjih stopnjah: a) na promet s kmetijskimi zemljišči, če znaša prometna vrednost 1 m^ površine dinarjev je davek na 1 m^ površine nad do ; 3 12% 3 4 0,35 + 18 % od presežka nad 3 din 4 5 0,55 + 24 % od presežka nad 4 din 5 7 0,80 + 30 % od presežka nad 5 din 7 10 -1,40 + 36 % od presežka nad 7 din 10 2,45 42 % od presežka nad lOdin 94 URADNE OBJAVE b) promet s stavbnimi zemljišči, če je prometna vrednost 1 m^ površine dinarjev je davek na 1 m* površine nad do 30 12% 30 40 3,60 + 18 % od presežka nad 30din 40 . 50 5,40 + 24 % od presežka nad 40 din 50 70 7,80 + 30 % od presežka nad 50din 70 100 13,80 + 36 % od presežka nad 70din 100 150 24,60 + 42 % od presežka nad lOOdin 150 45,60 + 48 % od presežka nad 150din Davek po tej točki se ne p!ača, kadar je kupec kmetijskega zemljišča kmetijski proizvajalec, ki je zavarovan po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov, če bo kupljeno zemljišče uporablja! v kmetijske namene. Če kupec iz prejšnjega odstavka tako zemljišče pred potekom 5 let odtuji ali sam uporabi v nekmetijske namene, se mu za ta promet odmeri davek po tej točki. c) na promet z gradbenimi objekti, če je prometna vrednost 1 m* tlori- sne površine dinarjev je davek na 1 m^ površine nad do 3.000 12% 3.000 5.000 360 + 16 % od presežka nad 3.000 din 5.000 7.000 680 + 20 % od presežka nad 5.000din 7.000 10.000 1.080 + 24 % od presežka nad 7.000din 10.000 13.000 1.800 + 27 % od presežka nad lO.OOOdin 13.000 17.000 2.610 + 30 % od presežka nad 13.000din 17.000 3.810 + 33 % od presežka nad 17.000din Na stavbah, starih nad 50 let in ki v tem času niso bile adaptirane nad 10%, za odplačilni prenos lastninske pravice na stanovanjski hiši ali stanovanju kot posameznemu delu stavbe iz družbene lastnine na občana, ki je za tako hišo ali stanovanje imetnik stanovanjske pravice, se odmeri le 50% davka. Poleg oprostitev določenih v 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če gre za prodajo novega poslovnega prostora občanu, ki se z osebnim delom ukvarja z deficitarno obrtno dejavnostjo, za katero velja poseben družbeni interes in če je bi! poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. Če se prej kot v 5. letih spremeni namembnost upotabe poslovnega prostora se davek naknadno odmeri. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Pira^(Uradne objave, št. 14/72, 19/75, 21/80). $t.: 422-1/81 H.„, 10. Marca 198, ANTON MlKE^J r. Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72,55/72, 28/73, 54/73, 36T75, 58/75, 7/77, 2(177, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80 in 3/81) in 221. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !N OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČIN! PIRAN 1. člen V opombi tarifne št. 1 Tarife, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve v občini Piran (Uradne objave, št. 18/77, 30/79) se 2. točka spremeni in se glasi: 4 % občinski prometni davek od prodaje rabljenih motornih vozi! se ne plačuje, če je od dneva pridobitve preteklo več kot 2 leti. 2. člen V prvi alinei prve točke tar. št. 2 se znesek *2,00* din od ! nadomesti z zneskom *4,00* din od 1. V drugi alinei pa se znesek *5,00* din od 1 nadomesti z zneskom *8,00* din od 1. 3. člen Besedilo tarifne št. 6 se spremeni tako, da se glasi: *Od vstopnic za prireditve in od vstopnic za prirejanje iger na srečo 20 %. Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da oprosti plačila prometnega davka od vstopnic prireditelje, ki celotni dohodek posamezne prireditve namenijo v humanitarne namene * 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 421-1/70-81 Piran, 30. 3. 1981 Predsednik ANTON MIKELN, 1. r. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 221. člena Statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE PIRAN ZA LETO 1981 1. člen S proračunom občine Piran za leto 1981 se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Piran (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun). 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo: od tega: . — za posebni de! proračuna — odstopljeni prihodki turističnih taks — odstopljeni prihodki taks na promet parklar-jev in kopitarjev — za blagovne rezerve, regresiranje prehrane in za kompenzacije za živilske proizvode din 80.248.5(1(1 68.980.600 5.955.000 570.300 4.742.600 V posebnem delu proračuna se razporedijo sredstva za potrebe občinskega proračuna do višine dogovorjene dovoljene porabe. Ostala sredstva pa se v proračunu vodijo evidenčno in se razporedijo za posamezne namene v skladu z veljavnimi predpisi in družbenimi dogovori. Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 3. člen Od tekočih izvirnih prihodkov občinskega proračuna se izloči I % v sredstva rezerv občine Piran. 4. člen Sredstva posebnega dela občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike, v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali se posebnim aktom skupščine občine ali izvršnega sveta oziroma s posebno pogodbo drugače določeno. \ 5. člen Prihodki, ki jih dosežejo upravni organi s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom oziroma s posebnim predpisom drugače določeno. Prihodki, ki jih ustvarijo upravni organi od najemnih upravnih in poslovnih prostorov upravne stavbe, so izjemoma prihodek posebnega računa občine Piran za vzdrževanje upravnih stavb. 6. člen Kot sredstva za delo se občinskim in medobčinskim upravnim organom ter organizacijam in pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in URADNE OBJAVE 95 izvršnem svetu skupščine SR S!ovcnije ter republiških upravnih organih zagotavljajo v letu 1981: sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti; — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika; — sredstva za materialne stroške; — sredstva opreme; — sredstva za posebne namene. 7. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovnih skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri izvrševanju programa. V programih dela morajo biti delovne naloge ustrezno izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela. Podlaga za zagotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev je število izvajalcev potrebnih za izvršitev programiranih de! in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti de! in nalog in povprečni osebni dohodek, glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, od približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. * Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, doseženega v preteklem letu v organizacijah združenega dela. 8. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Ob periodičnih obračunih poročajo organi izvršnemu svetu o realizaciji programov dela najkasneje do 20. v mesecu po preteku polletja; poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem polletju. Organu, ki poročila o realizaciji programa dela ne predloži v roku iz prejšnjega odstavka, se akontacija za naslednje polletje zniža za 10 %. 9. člen Dokler ne bo usklajen samoupravni sporazum o urejanju in usklajevanju odnosov v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka delovni^ skupnosti upravnih in državnih organov iz 111. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih bo Izvršni svet Skupščine občine Piran v skladu z določili 114. člena zakona določil osnove in merila za zagotavljanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter začasno uredi! druga vprašanja v zvezi s pridobivanjem dohodka delovnih skupnosti. 10. člen Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določijo v skladu z vrednostjo materialov in storitev ter opreme. Sredstva za opremo in amortizacijo ter za posebne namene bodo organom v letu 1981 dodeljena na podlagi utemeljenih pismenih zahtevkov. 11. člen Prihodki, ki jih ustvarjajo upravni in pravosodni organi, ki delujejo na območju več občin na obali oziroma obalno-kraškem območju, so prihodek občinskih proračunov in če ni drugače dogovorjeno, se razporedijo po občinah v istem razmerju kot občine prispevajo za financiranje teh organov. * 12. člen Izvršni svet skupščine občine Piran (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene upravnih in pravosodnih organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala po sprejetih izhodiščih in veljavnih samoupravnih aktih. 13. člen Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve, na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet. Če se med letom ukine organ ali drug porabnik občinskega proraču-naj se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 14. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle s proračunom zagotovljena sredstva. * 15. člen Izvršni svet odloča o sredstvih, s katerimi se bodo v okviru proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev občinskih organov in delovnih skupnosti teh organov z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu v občini Piran. ' Sredstva, za opravljanje del in nalog pri upravnih in pravosodnih organih, za katere je dogovorjeno, da bodo izvajalci nameščeni v teku leta, so v proračunu zagotovljena v skupnem znesku in jih bo izvršni svet razporedi! posameznim uporabnikom ob namestitvah delavcev. 16. člen Sekretariat za občo upravo in proračun uprave občine Piran pri opravljanju nadzorstva nad izvajanjem občinskega proračuna nadzoruje: ; — finančno, materialno in računovodsko poslovanje občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe, — porabo namenskih sredstev za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz občinskega proračuna. Ce se pri opravljanju proračunskega nadzora pri organih, ki se jim sredstva zagotavljajo iz občinskega proračuna ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena ali če finančno ali materialno poslovanje v organu ni ustrezno urejeno, mora občinski sekretariat za občo upravo in proračun o tem obvestiti Izvršni svet in predlagati ustrezne ukrepe. 17. člen Organi in drugi porabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni občinskemu sekretariatu za občo upravo in proračun predložiti predračune oziroma finančne načrte za leto 1981 ter zaključne račune za leto 1980. Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi vrniti občini in o uporabi teh sredstev odloča občinska skupščina ob sprejemu zaključnega računa. 18. člen Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Piran. Izvršni svet Skupščine občine skrbi, da so med letom prihodki razporedijo v skladu z njihovim pritekanjem. Odredbodajalec celotnega občinskega proračuna je predsednik Izvršnega sveta ali podpredsednik Izvršnega sveta kot pooblaščen odredbodajalec. Poleg osebe iz prejšnjega odstavka je za zakonito porabo sredstev proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva proračuna. 19. člen Nosilci sredstev občinskega proračuna so: I. Predsedstvo skupščine občine Piran, za sredstva določena v 1., 2. in 3. poglavju !. razdelka proračuna; 3. Izvršni svet skupščine občine Piran, za sredstva določena v 1., 2., 3. in 4. poglavju 11. razdelka in za sredstva določena v X., XI. in XII. razdelku proračuna; 4. Sekretariat za občo upravo in proračun, za sredstva določena v III. razdelku; 5. Oddelek za ljudsko obrambo, za sredstva določena v IV. razdelku; 6. Oddelek za notranje zadeve, za sredstva določena v V. razdelku; 7. Uprava za družbene prihodke, za sredstva določena v VI. razdelku; 8. Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj, za sredstva določena v VII. razdelku; 9. Obalna skupnost Koper, za sredstva določena v 1 poglavju VIII. razdelka; 1Ó. Nosilci sredstev od 2. do 8. poglavja VIII. razdelka so posamezni organi določeni v poglavjih; II. Občinska konferenca SZDL Piran, za sredstva določena v IX. razdelku. 96 URADNE OBJAVE '4 t 19. člen Sredstva, ki so v proračunu nante'njeha za blagovne rezerve, regresiranje prehrane in kompenzacije za zaščito življenjskega standarda občanov, bodo podrobno razporejena s posebnim programom, ki ga predlaga komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj in ga sprejme Izvršni svet skupščine občine Piran. V programu bodo zagotovljena sredstva za: — povečanje blagovnih rezerv v občini; — regresiranje prodaje mesa in mleka na osnovi dogovorov, sprejetih v okviru republike in regije; — pospeševanje prireje živine v družbenem sektorju in drugih kooperacijskih oblikah, po enotnih merilih dogovorjenih v regijlh; ' ' — pospeševanje kooperacijskih odnosov med družbenim in zasebnim sektorjem"in za sajenje nasadov oljk, sadja ter pomembnejših kmetijskih pridelkov po enotnem začrtanem programu v regiji. 20. člen Za zakonito in smottilo uporabo sredstev, ki so organom odobrena iz občinskega proračuna je Odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito porabo občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 21. člen (e prihodki občinskega proračuna ne bodo pritekali tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet skupščine občine, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno omeji porabo sredstev, ki so v proračunu zagotovljena za posamezne namene, vendar največ za 10 % ah pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. (e bo zaostajalo pritekanje proračunskih prihodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 2. člena tega odloka, bo izvršni svet, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, predlaga! skupščini občine Piran ustrezno spremembo proračuna. 22. člen Nosilci v proračunu razporejenih sredstev in njihove pristojne službe morajo skrbeti, da bo financiranje proračunskih potreb v okviru odobrenih sredstev posameznih glavnih namenov. 23. člen Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen: — da lahko, če to narekujejo potrebe,spremeni namen in višine sredstev med posameznimi postavkami v okviru glavnega namena; — da vrši poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v pror gramih dela organov (povečanje ali zmanjšanje števila izvajalcev io obsega dela); — odloča na podlagi pismenega predloga posameznih nosilcev sredstev o prenosih med sredstvi, ki so v proračunu namensko odobrena po 104. členu Zakona o sistemu državne uprave; — dodeljuje organom sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev ter za delo in naloge, ki se bodo začele opravljati v teku leta. 24. člen Izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da po potrebi razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredno nepredvidene izdatke v breme proračunske rezerve. Predsednik Izvršnega sveta je pooblaščen, da za manjše nepredvidene izdatke ali premalo predvideno izdatke proračuna odobri posamezna izplačila, vendar največ skupaj letno do 30.000 din. O tem naknadno poroča izvršnemu svetu. O dokončni porabi sredstev tekoče proračunske rezerve za posamezne namene izvršni svet poroča skupščini občine Piran ob zaključnem računu. 25. člen izvršni svet skupščine občine Piran je pooblaščen, da odloča o porabi sredstev rezervnega sklada do višine 100.000 dinarjev, vendar samo za namene določene v 1. in 3. točki 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74). Za proračun pristojni upravni organ je v skladu z 39. in 41. šlenom navedenega zakona pooblaščen, da začasno razpolaga s sredstvi rezervnega sklada za zagotovitev sredstev, kadar v proračunu neenakomerno pritekajo prihodki. 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1981 Šrevitka: 402-22/80-81 Predsednik Piran, 30. marec 1981 ANTON MIKELN, i.r. BILANCA SREDSTEV PRORAČUNA ZA LETO 1981 ) ) Oblika NAZIV Plan 1981 !. Prihodki 1. Davek na dohodek in iz osebnih dohodkov 27,913.000 2. Promet, davek, davek na premoženje in na dohòdek od premoženja 39,018.700 3. takse 9,186.800 5. Prihodki po posebnih predpisih 1,780.000 6. Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki 2,350.000 7. Namenska sredstva za dvojezično poslovanje — VSEGA PRIHODKI 80,248.500 H. Razporeditev prihodkov 01 Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti 39,566.070 02 Ljudska obramba 4,472.020 03 Družbenopolitične organizacije in društva 4,012.570 04 Negospodarske investicije 2,809.400 08 Socialno skrbstvo 4,182.460 10 Komunalna dejavnost 5,037.500 11 Krajevne skupnosti 2,570.600 12 Obalna skupščina 4,615.000 16 Intervencije v gospodarstvu 212.500 17 Obveznosti iz prejšnjih let in tekoče prorač. rezer. 700.000 18 Rezervni sklad 802.480 DOVOLJENA PORABA 68,980.600 SREDSTVA IZVEN OMEJITVE: Odstop, prihod, turist, taks: — za zdravstveni dom Piran 3,668.300 — za financ, spl. turist, propagan., pr. 2,286.700 16 Sred. za zatiranje žival. kuž. bolezni 570.300 17 Za blagovne rezerve, regresiranje prehrane in za kompenziranje za živilske proizvode 4,742.600 VSE SKUPAJ 80,248.500 J * OBČtNA POSTOJNA Na podlagi 1., 4.; 6.in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ št. 33/72) in 168. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. marca 1981 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV !N OD PLAČIL ZA STORITVE 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave št. 21/72,3/76 in 18/77) se tarifna številka 2 spremeni in se glasi: dinarjev na liter 1. od naravnega vina, vina tipa "biser* in vinsko sadnih pijač 4 00 2. od penečega vina g oO 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. aprila 1981 dalje. $t : 421-1/72-4 Postojna, 20. marca 198! Predscdsednik ZVONE NASTRAN t.r. URADNE OBJAVE <7 Na podtagi 1. in 4. čtena zakona o itomunatnih taksah (Ur. tist SRS t. 29/65, 7/70 in 7/72) in Ì68. čtena statuta občine Postojna je skupS-ina občine Postojna na seji zbora združenega deta in na seji zbora kra-evnih skupnosti dne 20. marca 1981 sprejeta . ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI POSTOJNA 1. č!en V tarifi k odtoku o komunatnih taksah v občini Postojna (Ur. objave ! 27/70,3/72, 7/76 in 8/80) se v prvem odstavku tar, št. 2 znesek * M iinarjev* nadomesti z zneskom * 13 dinarjev., znesek *3 dinarjev, pa : zneskom *8 dinarjev.. 2. čten Sredstva turistične takse se detijo v razmerju: — 30% sredstev se dodeti Turističnemu društvu Postojna za na-nensko financiranje turistične propagande — 30 % sredstev se dodeti KS Postojna za namensko financiranje !reditve mesta Postojna. 3. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporab! jà pa se od 1. januarja 1982. $t.: 423-21/68-4 Postojna, 20. marca 1981 , Predsednik ZVONE NASTRAN, !. r. 4. čten Stedstva za krajevne skupnosti v znesku 1.300.000,00 dtn se razporedijo na krajevne skupnosti po dogovorjenih kriterijih. 3. čten V primeru neenakomernega dotoka sredstev se bodo izdatki po tem odtoku kriti iz proračunske rezerve do višine razpoložljivih sredstev. 6. člen Izvrini svet Skupščine občine Postojna je pooblaščen, da odioča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 130.000 din v posameznem primeru, če gre za odpravo izrednih okoliščin iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. Ust SRS, Št. 39/74) 7. č!en Kontroto finančnega, računovodskega in materia!nega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna ter uresničevanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov opravija Komite za družbene dejavnosti in občo upravo Skupščine občine Postojna 8. čicn Pregted dohodkov proračuna občine Postojna za leto 1981 in njihova razporeditev sta sestavni dei tega odtoka. 9. člen ( Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-rabtja pa se od 1. 1. 1981. St.: 4(81-3/79 Postojna, 2(1. marca 198! Predsednik ZVONE NASTRAN, i. r Na podtagi 23. čtena zakona o financiranju družbenopolitičnih ;kupnosti v SR Stoveniji (Ur. tis! SRS, št. 39/74), 168. čtena statuta obline Postojna in 2. čtena Družbenega dogovora o izvajanju potitike na področjih sptošne porabe na ravni občin v SRS v tetu 1981. je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega deta in zbora krajevnih ikupnosti dne 2(1. marca !981 sprejeta ODLOK O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 198 i L čten 1. Predvideni prihodki proračuna občine Postojna bodo v tetu 1981 znašati 69.339,393,9(1 din 2. Razporejeni prihodki proračuna občine Postojna bodo za teto 1981 znašati 64.833,628,20 din 3. Presežek prihodkov nad odhodki proračuna bo znaša! 1.703.963.70 din Presežek prihodkov nad odhodki se razporedi za pokrivanje stroškov btagovnih rezerv, za kompenzacije in za dotočene živitske proizvode. 2. čten V rezervna sredstva občine se vtoži 1 % vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine za !eto !981. 3. čten Upravnim organom občine pripadajo poteg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki iz povrači! občinskih skupščin za medobčinske stužbe. Pri prihodkih organov, ki se pridobivajo z tetno dejavnostjo in ki se po predpisih o vptačevanju prihodkov nakazujejo na posebne račune, M) prihodek proračuna. V proračun se stekajo tudi prihodki od povprečnin, ki jih odmerja organ za postopek o prekrških občine Postojna na podtagi zakona o prekrških (Ur. tist SRS, št. 7/73). BILANCA PRORAČUNSKIM PRIHODKOV IN RAZPOREDA PRIHODKOV OBČINE ZA LETO !98l Vrsta prih. Prihodki Skupaj L Davek na dohodek in davek iz 0(3 22.(881.(881.(81 2. Prom. davek, davek od premoženja in na prihodke od premoženja 33.7(81.(881,(81 3. Takse 3.94(1.(881,(81 3. Prihodki po posebnih predpisih 6.6(81.(881,(81 6. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 2.6(81.(881,(1(1 9. Prenesena sredstva 699.393,9(1 Skupaj ^ 69.339.393,90 $t.gt. namena Razporeditev prihodkov Skupaj (M. Dejavnost organov družhenopot. skup. 42.4