no-
Obseg: Živinorejci! Nabavite si takoj seno! — Grašica, prva spomladna krma. — Izvedba preizkusov z umetnimi
jili k ozimini. — Živinorejski praznik na Dolenjskem. — Grobanje cepljenih trt. — Vlačenica in grobanica. — Izvoz vina iz Jugoslavije v Češkoslovaško. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijsko šolski vestnik. — Nove naredbe. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati.
[TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
•Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inser.it na pol strani 4"0 D, na ■/, strani 200 D, na «/• strani 100 D, na ■ „ stran 65 D, na ■/s, strani 15 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par , najmanj pa skupaj 6 D
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani; Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Živinorejci! Nabavite si takoj seno!
Cene krmilom neprestano rasejo in izgleda, da bo kmalu vse seno, kjer ga imajo v izobilju, pokup-ljeno. Pozimi in zgodaj spomladi ga sploh ne bo dobiti.
Kmetijska družba oddaja sladko seno po K 9 20 iranko vsaka železniška postaja Slovenije v celih vagonih.
Poživljajo se živinorejci, da potom kmetijskih podružnic ali županstev takoj naročijo potrebno seno.
Grašica, prva spomladna krma.
Po letošnji izredni suši je z gotovostjo pričakovati, da bo zgodnje pomladne mesece vobče primanjkovalo krme za našo živino. Dolžnost vsakega živinorejca mora torej biti, že sedaj misliti na to, kako bo spomladi čimprej prišel do zelene krme. Med raznovrstnimi krmilnimi rastlinami je brezdvomno grašica, pomešana z ržjo, prva, ki da najbolj zgodnjo in izdatno zeleno krmo. V naprednejših deželah tvori ta vrsta zelene krme vsako leto prvo zeleno krmo, kajti vsak umen kmetovalec ve, da prva grašica zaleže veliko več nego detelja in trava, katere je res škoda že kositi, ko se komaj malo prikaže iz zemlje.
Grašica kot metuljčnica da zelo tečno krmo, ki izredno ugodno učinkuje po dolgem zimskem suhem krmljenju posebno na mlečnost krav.
Rž, pa tudi giašica je posebno primerna krma za prehod od suhega na zeleno, ker ena kakor druga ni pre-sočna, torej ugodnejše vpliva na prebavljanje nego detelja ali lucerna. Navzlic temu moramo s pokladanjem začeti le polagoma in začetkom mešati suho in zeleno.
Razentega obogati grašica zemljo na dušiku, vsled česar rastline, na primer krmska pesa, ki- jo navadno sadimo po grašici, izredno ugodno uspeva po tej rastlini
Grašice imamo dvoje vrste: ozimno in poletno. Za sedaj prihaja v poštev le ozimna, ki se čimprej poseje, da se pred zimo ukoireniči. Kmetijska družba je nabavila nekaj semena te ozimne grašice, ki je deloma že pomešana z ržjo. Zimska grašica ali grahora stane Din. 6-25 za kg brez vreč v Ljubljani pri družbi. Pri mešanju grašice z ržjo se vzame po V2—2/3 rži in po V?—1/* grašice. Za setev na roko se potrebuje na oral posetve po 60—80 kg rži in 40—60 kg ozimne grašice. Za glavo živine pose-jemo po 1—2 ara (100—200 m2), kar zadostuje za prvo pomladno krmo.
Da nam rž bujneje rase, se priporoča njivo pognojiti ' s hlevskim gnojem, grašici pa posebno ugaja superfosfat. Grašica se-kosi že sredi aprila prvič in drugič maja meseca. Pri prvi pomladanski košnji prevlada rž, pri drugi pa grašica. Prva košnja pride veliko prej nego od detelje in lucerne, druga pa že po prvi košnji detelje. Z ozi-
rom na splošno pomanjkanje semena, se svetuje živinorejcem, da si en del njive puste za pridobavo grašice za seme.
Priporočljivo bi bilo, da se naši živinorejci čimbolj oprimejo setve grašice kot prvega spomladnega krmila, potem bo tudi pomanjkanje krme v suhih letih manj občutljivo kakor dosedaj. Živina bo namreč že zgodaj spomladi dobila dobro, tečno in nič nevarno zeleno krmio, s tem si prihrani kmetovalec na travi in detelji, ki ima čas se dovolj razviti do košnje in s tem se poveča pridelek krme. Kakor je bilo treba svojčas nujno priporočati upeljavo detelje in lucerne, brez katere dandanes noben živinorejec ne izhaja, tako je umestno, da se kmetovalci oprimejo tudi pridelovanja grašice, ki je za umno spo-mladno krmljenje najbolj tečno krmilo.
Izvedba preizkusov z umetnimi gnojili k ozimini.
Naša zemlja je vsled dolgoletnega izkoriščanja močno izčrpana, vsled tega nam ne more dati tako visokih pridelkov, kakor jih želimo. Da zboljšamo rodovitnost zemlje, ji gnojimo s hlevskim gnojem. Tega pa nimamo vedno dovolj, vsled česar si moramo pomagati z umetnimi gnojili.
Težko pa je starokopitne kmetovalce prepričati o uspehih z umetnimi gnojili, dokler sami uspehov ne vidijo. Vsled tega je Kmetijska družba s sodelovanjem Delegacije proizvajalcev čilskega s o 1 i t r a tudi letos uvedla preizkuse gnojenja z umetnimi gnojili k o z i m i n i, in sicer k pšenici in rži, kakor je to bilo že razglašeno v 16. številki »Kmetovalca". V ta namen potrebna umetna gnojila se bodo brezplačno razdeljevala tistim kmetovalcem, ki hočejo natančno in vestno izvršiti te preizkuse in o uspehih poročati Kmetijski družbi.
Za te preizkuse se bo vzelo sledeče vrste umetnih gnojil: dušična ta: 15% čilski soliter in 19% apnovi dušik; fosfatna: 16% rudninski superfosfat in 18% Tomasova žlindra; k a 1 i j e v a :. 42% kalijeva sol.
Preizkusi se izvedejo na sledeči način:
2 Č 3 S	Negno-	2	D 3	S	n. 5	2 Č 4 T	Negno-jeno	2 D 4 T
1 K	jeno	I K		1 K		1 K
10 m
10 m
Številke pred začetnimi črkami značijo množino kilogramov gnojil na 100 n?a preizkusne ploskve.
Č = Čilski soliter. D = Apnovi dušik. S = Rudninski superfosfat. T = Tomasova žlindra. K = Kalijeva sol.
Čilski soliter se bo razposlal šele spomladi, kajti tega gnojila se ne sme trositi jeseni. Vsa druga gnojila se štupajo pred setvijo pšenice ali rži in se podorjejo ali podbranajo.
Vsak kmetovalec naj izvrši le en preizkus, kajti le tedaj mu bo mogoče natančno opazovati vse izpremembe, oziroma,, razlike, ki so razvidne med posameznimi preizkusnimi zemljišči.
Za uspeh preizkusov so merodajne sledeče okoliščine, ki jih naj vsak kmetovalec natančno upošteva.
1. Gnojilni preizkusi se naj po možnosti uvedejo ob cesti, ob javni pjiti, da se tudi drugi kmetovalci oči-vidno prepričajo o uspehu gnojenja z umetnimi gnojili.
2.	Vsako preizkusno zemljišče naj se točno izmeri, zakoliči ter naj enakomerno obsega 100 m2 (100 četvor-nih metrov), t. j. 10 m dolga in 10 m široka, ali 20 m dolga in 5 m široka. Semensko žito (pšenica, rž) naj bo čisto, orez plevelnega semenja, ne snetjavo in za vsa zemljišča enako.
3.	Vsako preizkusno zemljišče naj ima na drogu pritrjeno in v zemljo zapičeno leseno tablico, na kateri je zaznamovan način gnojenja (kakor je zgoraj označen).
4.	Vrsta zemlje: ali je peščena, ilovnata, laporna, močvirnata itd. in stanje zemlje ob setvi: suha, vlažna ali mokrotna.
5.	Predsadež: ali pride pšenica ali rž po krompirju, koruzi, pesi ali po kaki drugi rastlini.
6.	V kakšnem gnojnem stanju se nahaja zemlja: ali je bilo k predsadežu gnojeno s hlevskim gnojem ali z umetnimi gnojili. (Preizkusna zemljišča se ne smejo tisto leto gnojiti s hlevskim gnojem, če se hoče natančno prepričati o uspehu umetnih gnojil).
7.	Zaznamovati moramo dan gnojenja in setve in vreme ob tem času. (Priporoča se apnovi dušik 10 do 14 dni pred setvijo podorati ali podbranati, da ne poškoduje kalečega semena. Čilski soliter se trosi šele spomladi, ko sneg skopni.)
8.	Opazovati in zabeležiti je tudi vreme ob času vegetacijske dobe, ob cvetju in zoritvi: mraz, prezimo-vanje, sneg, deževje, suša; ravnotako tudi bolezni in škodljivce, ki vplivajo na razvoj rastlin, cvetja in zrnja: rja, snetjavost, strune, ogrci, miši itd.
9.	Kdaj in ob kakšnem vremenu se je žito poželo, kdaj in kako se je posušilo, na njivi ali v kozelcu.
10.	Pridelek posameznih zemljišč je ločeno požeti in pospraviti, tako da se ne more zmešati z žitom drugih zemljišč. Najprej je stehtati snope posameznih zemljišč, ločeno jih omlatiti in stehtati slamo, pleve in zrnje.
Ko se je vse to dognalo, je lahko presoditi končni uspeh umetnih gnojil na slamo in zrnje in se prepričati, ali se njih uporaba izplača ali ne.
Opozoriti je pa tudi na sledeče: Tupatam se pripeti, da tak gnojilni preizkus pokaže neugoden uspeh celo nasproti negnojenemu zemljišču. Temu ni krivo morda umetno gnojilo, ampak kak drugi činitelj (suša, škodljivci), ki se ga premalo upošteva. Vsled tega se vrše ti ti preizkusi po vsej Sloveniji, da se z gotovostjo dožene učinek umetnih gnojil na pridelek pšenice in rži.
Toda ne zadostuje, da ugotovimo učinek umetnih gnojil, ampak mi hočemo tudi vedeti, ali se izplačajo, t. j. ali nam dajo toliko pridelka več, da ta povišek poravna vse izdatke za nabavo gnojil.
O tej dobičkanosnosti se hočemo z uvedbo teh preizkusov sami prepričati, kajti ta dobičkanosnost je že davno ugotovljena s tisoči in stotisoči preizkusov, ki so se uvedli po vseh naprednih državah vsega sveta in v veliki meri tudi svojčas v Sloveniji, na kar so pa današnji kmetovalci že pozabili.
Slednjič nam je še na to opozoriti, da umetna gnojila, ki jih uporabimo za eno rastlino, ne učinkujejo samlo eno leto, ampak pridejo v korist tudi naslednje leto k pozneje sajenim rastlinam. Izjemo tvori tukaj čilski soliter, ki učinkuje hitro, drugače pa izgine z vodo v spodnje plasti, v kolikor ga rastline ne uporabijo.
Precejšnji učinek gre tudi na druge sestavine gnojil, na primer apna, ki je v Tomasovi žlindri, apnovem dušiku in superfosfatu. Apno zelo veliko pripomore k pridobivanju v vodi raztopljivih rastlinskih hranilnih snovi.
Ta navodila so potrebna posebno za one kmetovalce, ki so se letos prijavili, oziroma se še prijavijo za izvedbo
preizkusov z umetnimi gnojili. Dobro bodo pa služili tudi vsem poljedelcem, ki se hočejo sami sedaj ali pa pozneje prepričati o dobičkanosnosti gnojenja z umetnimi gnojili.
Če bo slovenski kmet iz svoje borne zemlje hotel črpati toliko pridelkov, da se mu bo obdelovanje njegovega polja izplačalo, se bo v največji meri moral posluževati umetnih gnojil.
Živinorejski praznik na Dolenjskem.
Dne 16. avgusta t. 1., na dan sv. Roka, ki velja kot zaščitnik živinorejcev, so se po starem običaju zbrali živinorejci dolenjskega okrožja živinorejskih zadrug na dobro obiskan sestanek, da se dogovorijo in iznova navdušijo za nadaljnjo smotreno delo. Sestanek se je to pot vršil v Sodražici in pokazal zopet veliko zanimanja za vsa dnevna vprašanja živinoreje. Svoje zastopnike so odposlali Oddelek za kmetijstvo, Kmetijska družba, Zadružna zveza in Gospodarska zveza. Po naročilu načelstva, katerega je podal načelnik okrožja g. Fr. Hočevar, je poročal višji živinorejski nadzornik inž. Zidanšek o smotrenem delu pri živinorejskih zadrugah v prihod-njosti. Živinorejske zadruge opravljajo orgazirano podrobno delo, brez katerega je trajen napredek nemogoč; po izvedbi agrarne reforme nam bodo pa zadruge moraie tudi nadomestovati veleposestva, ker se v številnih hlevih zadrugarjev mora postopati po istih načelih kakor v velikem hlevu umnega veleposestva. Z ozirom na vedno bolj pojavljajočo se reklamo od strani Švice za njih sicer plemenite, za naše razmere pa premehkužne pasme, morajo naše zadruge poglobiti svoje delo, da bodo imele v pravem času na razpolago prvovrstno plemensko živino, ki bo lahko konkurirala s tujo živino. Na ta način bi lahko pri naših zadrugah ostal marsikak milijonček, ki bo drugače odšel za nabavo plemenskih bikov v tujino. Zato je referent bodril zadruge k vztrajnemu in smo-trenemu delu na začrtani poti. (Skrb za prvovrstne ple-menjake, pravilna plemenska odbira, kontrola mlečnosti.) Končno je priporočal napravo vejnika proti letošnjemu pomanjkanju krme.
Inštruktor Gregorc je priporočal boljše izkoriščanje gnojnice ter zvišanje pridelovanja krme na njivah.
Tajnik Kmetijske družbe inž. Lah je razložil sedanji način nabave subvencijskih plemenjakov (bikov, merjascev, ovnov, deloma tudi petelinov), ki se vrši s pomočjo državnih prispevkov in sodelovanjem državnih živinorejskih strokovnjakov po Kmetijski družbi; ta način pridobiva vedno več prijateljev. Število priglašen-cev stalno narašča, le žal, da državna sredstva trenutno ne zadostujejo in ne dovoljujejo razviti živahnejšega delovanja. Upamo, da nam bo novi drža)vni proračun omogočil nadaljnji razmah!
Tajnik Zadružne zveze g. Kralj je poročal, da so se pravila živinorejskih zadrug po tričlanskem odboru (Hočevar, Kralj, Zidanšek) pregledala; sestavila so se nova, sedanjim potrebam odgovarjajoča pravila, ki bodo pa tiskana in zadrugam razposlana šele tedaj, ko bo razglašena v »Službenih Novinah" uredba glede obljubljenih finančnih olajšav za zadruge. S tem je bila vrsta referatov zaključena.
Sledila je določitev krajev za zadružno premovanje živine, za katero je Oddelek za kmetijstvo dovolil znesek 4000 Din. Sklenilo se je, da se naj zadružno premovanje vrši letos v Sodražici in Strugah, ker sta ta dva kraja
i zaradi teritorialne lege najprikladnejša, in sicer v drugi polovici meseca septembra.
H koncu je bila sprejeta sledeča resolucija: Oddelek za kmetijstvo v Ljubljani se naproša, opozoriti centralno vlado na vsled šuše nastalo katastrofalno pomanjkanje krme in s tem zvezano propadanje živinoreje v Sloveniji. Naj se skuša takoj doseči prepoved izvoza vseh vrst krmil, imenoma pa še močnih krmil in otrobov; za prevažanje krme v državi naj se takoj, in sicer do prihodnje jeseni dovoli znižanje prevozne tarife. Ministrstvo naj skuša doseči v ministrskem svetu zadosten izjemen kredit, ki naj služi v to, da se bodo krmila (seno, slama, sol, otrobi) v najbolj občutno prizadetih krajih ,oddajala ubožnejšim živinorejcem po znižani ceni, katera akcija naj se poveri Kmetijski družbi. Končno naj se misli na ustanovitev sosveta za ukrepe proti pomanjkanju krme.
Tajnik inž. Lah je poročal na to, da je Kmetijska družba na tozadeven oklic dobila dosedaj naročila le za S vagonov sena. Vsled vedno hujše suše pa postaja zadeva vedno resnejša.
Končno se je izrekla želja, da naj pusti vlada za pasivne kraje v kraljevini kupovati plemensko živino v Sloveniji.
S tem je bil dnevni red izčrpan in zborovanje zaključeno. Delegati zadrug in občin so se nato zbrali k skupnemu obedu, kjer se je izgovorila še marsikatera spodbudna beseda.
Navzlic trenutni krmski bedi naj živinorejske zadruge ne izgubijo korajže. Pot do boljše prihodnjosti, ki vodi v znamenju vztrajnega in smotrenega dela, jim je znana. Zadruge, korakajte po tej začrtani poti trdno in samozavestno! Uspeh in plačilo ne izostane.
Grobanje cepljenih trt.
R. Nothig, Varaždin.
V Vašem cenjenem listu od 15. avg. sem čital spis o grobanju cepljenih trt od A. Sorjana. Dovolite mi, da tudi jaz objavim svoje skušnje v tem predmetu.
1902. 1. sem zasadil vinograd s cepljenimi trtami, in sicer brajde v razdalji od 2 metrov. Ker so se mi; pa pozneje te brajde zdele preredke, sem se odločil, da posadim po sredini še eno vrsto trt, in sicer z grobanjem. Te pograbne trte so danes po dvajsetih letih ravno tako močne, kakor trte, ki so zrasle na amerikanski podlagi.
S podsajevanjem cepljenih trt v starih vinogradih se ne da ničesar doseči, vsledtega je po mojem mnenju edino sredstvo, s katerim se da izpolniti praznine v vinogradih, grobanje cepljenih trt. Seveda oni, ki hoče ves vinogradnik nanovo zrigolati, bo gotovo dosegel najboljši uspeh. Toda rigolanje v današnjem času, ko so delavci tako dragi, zmore le malokateri vinogradnik. V splošnem se pa popolnoma zlagam z izvajanji g. Sorjana.
Vlačenica in grobanica.
1. Vlačenica.
Ako so cepljeni trsi preredko sajeni, kar je češče pri starih nasadih, da v vrstah ali med vrstami preostaja prostora za več trt, se položi od maternega trsa plitvo v zemljo vlačenica, katera se obreže na reznik z 2—3 očesi (ogrski način). Oni del vlačenice, kateri moli iz zemlje do maternega trsa, se oslepi (oči se porežejo), da
ne bi ovirale rasti mladic na rezniku vlačenice. V drugem, oziroma v tretjem letu se obreže vlačenica na 2—3 reznike, če so rozge dovolj močne.
Ako se opaža, da peša v rasti materni trs, kar je navadno že po prvem letu, potem se mora vlačenica pri prihodnji režnji od njega ločiti in odstraniti, ker bi bil njen obstoj na lastnih koreninah zaradi trsne uši nemogoč. Ko se je okrepil materni trs v prihodnjih letih, se zopet položita ena do dve vlačenici, kakor prvikrat.
To delo se tedaj ponavlja po preteku nekoliko let, ko vlačenice, same sebi prepuščene, opešajo odnosno propadejo. V zemljo se polože vlačenice od samo krepko rastočih maternih trsov. Na ta način se v redko sajenih vinogradih pridelek izdatno pomnoži.
2. Grobanica.
V	prvih letih, dokler še vinograd ne rodi, se podsaja (prazna mesta se izpoljnjujejo s cepljenkami).
V	starejših nasadih, ako so nastale Juknje" (praznine) vsled zimskega mraza, poškodovanja z orodjem ali drugih vzrokov, bi bilo podsajanje s cepljenkami brezuspešno. Zategadelj se poslužujemo za izpolnjevanje teh »lukenj" grobanja krepko rastočih sosednjih trt.
Od maternega trsa prioti praznemu mestu (v bregu vodoravno na levo ali desno stran, v ravnici lahko na vse strani) se izkoplje jama do spodnjih ali glavnih korenin; trs se priveže, t. j. na lanskih reznikih, oziroma ločnih se puste 2—4 rozge (1—2 za rezervo). Na nakopano in zrahljano dno jame se prirezani trs previdno položi, da se ne zlomi kak del trte. Ena rozga se napelje tja, kjer manjka trs, a druga se zaokroži nazaj, kjer je stala stara trta. Ako je potrebno, se pognoji trta, nakar se jama zagrebe.
Da je mogoče imeti grobanice v razvidnosti, se obesi etiketa s št. 1. na kot stare trte in s št. 2. na kol bivše „luknje". Ta razvidnost se zabeleži v knjigo, da se more pregledati tu in tam njih razvoj.
Grobanje se izvršuje po trgatvi do zime in na spomlad, ko se je zemlja dovolj osušila, da je mogoče delati, pa do vegetacije. Pri jesenskem grobanju se cele rozge privežejo h kolu, osipljejo, spomladi odgrnejo ter obre-žejo na reznike; pri pomladanskem grobanju se pa sproti obrežejo na reznike.
V	drugem oziroma tretjem letu se obrežejo novo nastali trsi, ako so močne rozge, na 2—3 reznike; sorte, katere se režejo na ločen, v prvem in v drugem letu samo na en reznik, in od tretjega leta naprej na ločen in reznik, ako imajo trsi dovolj močan les.
O priliki rezi v prvih letih se vrhnje korenine gladko odrežejo, kakor na cepljenem mestu trsa zlasti v mlajših nasadih, ker se razvijajo v obilni meri pod površjem zemlje vsled povoiljnih pogojev (vlaga, zrak, hrana), oso-bito pa na mladih grobanicah.
Posledica neodstranitve vrhnjih koreninic bi bila, da bi del trsa pod njimi propadel (strohnel). Taki trsi s plitvimi koreninami trpe poleti od vročine in suše, pozimi od mraza, vrhutega jih uničuje trtna uš.
Ako se pravilno groba, obdeluje in pravočasno gnoji, je dana možnost, da bodo zdržale grobanice tako dolgo, kakor zdrave nepogrobane trte dotičnega nasada.
V	dokaz temu poročam iz lastnih dolgoletnih skušenj, da smo leta 1898. in pozneje, v večji meri pa leta 1911. (zimski mraz 1907.!) v 5 letnih in starejših nasadih izpolnjevali prazna mesta z grobanjem, koje trte prav dobro uspevajo in prav nič ne zaostajajo v rodovitnosti za drugimi zdravimi trtami istega nasada.
J. Blaževič.
Izvoz vina iz Jugoslavije v Češkoslovaško
B. Skalicky.
Že lansko leto sem bil od strani gospoda kmetijskega ministra poslan v Češkoslovaško republika z nalogo, da proučim razmere na češkem vinskem trgu in ugotovim zapreke, ki se stavijo izvozu našega vino v Češkoslovaško na pot.
O priliki izleta jugoslovanskih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov v Češkoslovaško republiko meseca maja 1. 1921., sem sklical tudi dve konferenci, eno v Pragi in drugo v Brnu, kjer so imeli naši interesenti priliko, da se direktno razgovarjajo o tej važni zadevi s češkimi vinotržci in vinarskimi strokovnjaki.
Povodom jugoslovensko-češkoslovenske trgovinske enkete, ki se je vršila o priliki letošnjega spomladnega vzorčnega velesejma meseca marca v Pragi, sem kot član enkete ponovno povdarjal potrebo izvoza naš.h vin v Češkoslovaško z ozirom na našo vinsko nadprodukcijo in z ozirom na situacijo našega vinskega trga v novi naši državi. Tam sem poudarjal, da je zamena proizvodov med obema zavezniškima državama za Jugoslavijo in Češkoslovaško, nujno potrebna, nakar se je že takrat češkoslovaški konzul v Splitu, dr. Herman, pritoževal, da se zabranjuje v Jugoslavijo uvoz češkega piva, ki ga posebno pogrešajo češki letoviščarji ob naši obali.
V svojem poročilu o proučevanju prilik za izvoz našega vina v češkoslovaško lanskega leta, ki je bilo objavljeno v 12. številki »Kmetovalca" iz 1. 1921., sem navedel, da tvori glavno zapreko za izvoz našega vina v Češkoslovaško in da ovira našo konkurenčno zmožnost najbolj okolnost, da nimamo izvoznega kontingenta za vino.
Medtem, ko sta si francoska in italijanska vlada o priliki sklepanja trgovinske pogodbe s Češkoslovaško leta 1920. znali izposlovati izvozni kontingent po 100.000 hektolitrov navadnega vina, poleg nekaj desertnih in bu-teljskih vin, se naša tedanja vlada za to ni zanimala. Zato so za naša vina veljali splošni predpisi za uvoz vina v Češkoslovaško, to je, da je naš izvoznik moral kupiti eno tretjino uvožene količine vina domače provenience v Češkoslovaški, medtem ko tega italijanskemu in francoskemu uvozniku zbog te obveze prostega uvoznega kontingenta ni bilo potrebno.
Uvidevajoč čedalje hujšo stisko našega producenta, posebno v Dalmaciji, Vojvodini in zadnji čas tudi v Sloveniji, se je s hvalevredno vnemo gospod minister za kmetijstvo poprijel naloge, da ta pogrešek od strani prejšnje vlade popravi.
Po posredovanju našega poslanika v Pragi, dr. Voš-njaka, je dognal pripravljenost češkoslovaške vlade, da bi hotela tudi nam dovoliti enak uvozni kontingent vina kot Italijanom pod pogojem, da se olajša uvoz češkega piva v Jugoslavijo.
Proti temu so se seveda silno uprli veliki pivovar-narji, zlasti v Beogradu, ki so skušali to preprečiti.
Vkljub močnemu pritisku teh gospodov na mero-lajne vladne faktorje, se je pa gospodu ministru za kmetijstvo vendarle posrečilo prepričiti svoje kolege-mini-stre, da gre interes tisočev vinogradnikov tiad interesom par pivovarnarjev in je dosegel sklep ministrskega sveta, da se smejo pričeti pogajanja z zastopniki Češkoslovaške na tej podlagi.
Češkoslovaška vlada je poslala svoje pooblaščene delegate v Beograd, ter s« se pogajanja pričela 11. septembru t. 1. v ministrstvu trgovine.
Pogajanja je vodil od naše strani z veliko spretnostjo načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Milan Todorovič, v komisiji je pa bila zastopana glavna direkcija carine po ekspertu, inšpektorju Kosti Simiču, parlament po narodnem poslancu dr. Vuletiču iz Vršča, kmetijsko ministrstvo pa po inšpektorju ministrstva po-Ijoprivrede Miljutinu Stojanoviču ter po podpisanemu. Od češke strani so bili delegati, oziroma eksperti, rnini-sterialni svetnik ministrstva trgovine v Pragi dr. J. Kauf-man, min. tajnik urada za inozemsko trgovino dr. J. Spaček, legacijski tajnik češkoslovaškega poslaništva v Beogradu dr. Fr. Černy, ministerialni tajnik kmetijskega ministrstva v Pragi Ant. Votruba, kot izvedenec v vinarstvu in pa Otokar E. Krofta, ravnatelj zveze čsl. pi-vovarnarjev kot ekspert iz pivovarništva.
Pogajanja niso šla tako gladko kakor se je mislilo in marsikateri trenutek med pogajanjem je bil zelo kritičen. Za naše vinogradnike in vinske trgovce je bila situacija zelo opasna. Ako bi se bila pogajanja razbila, bi se bilo bati, da se pri predstoječih trgovinskih pogajanjih z Madžarsko dovoli namesto nam, zahtevani kontingent Madžarom.
Končno se je posrečilo najti modus, po katerem smo prišli do cilja. Čehi so nam zvišali uvozni kontingent vina in mi smo jim dovolili znižanje carine na pivo za 20 odstotkov. Veliko zaslugo za to, da se je sporazum dosegel, imata gospoda ministra za kmetijstvo in za finance, ki sta, uvidevajoč nujno potrebo vinskega izvoza iz naše države, storila vse, kar se je dalo v okviru zakonov storiti, da se dogovor doseže.
Dne 14. septembra 1922. se je končno dosegel sporazum in se je redigiral dogovor, ki se je na to od strani delegatov obeh vlad 15. septembra 1922. podpisal.
Dogovor se glasi:
Člen 1. Češkoslovaška republika se zavezuje, da dovoli uvoz 150.000 hI vina v sodih in cisternah iz kraljevine SHS, kraljevina SHS se zavezuje, da dovoli enako uvoz 150.000 hI piva iz Češkoslovaške republike.
Člen 2. Obe pogojeni stranki se zavezujeta, da bosta odpremljali vse pošiljke vina, odnosno piva na svojih železnicah in drugih prometnih sredstvih z največjo brzino, ker gre za blago, ki je podvrženo pokvari.
Č1 e n 3. Da se trgovina z zgoraj označenim blagom olajša in pospeši, zavezujeta se pogojeni stranki, da kar mogoče olajšata svoje carinsko postopanje in vse daljnje formalitete. V to svrho bodo carinski in davčni uradi obeh pogojenih strank vzajemno priznavali državne žige na sodih, s kojimi se označuje litrova vsebina sodov, kakor tudi certifikate, analize o hektostopinjah, izdane po kompetentnih državnih uradih druge pogojene stranke.
Tu označeni certifikati, kakor tudi osvedočenje o provenienci blaga, bodo po enem izvodu priključena tovornim listom.
Člen 4. Tara na vsa vina, ki se izvozijo v sod h in cisternah iz kraljevine SHS v Češkoslovaško republiko, je določena po veljavnih zakonih. Pri uvozu piva iz Češkoslovaške republike v kraljevino SHS se bode pivo carinilo po odbitku 20% bruto teže.
Člen 5. Uradi, ki regulirajo trgovino z devizami v obeh pogojenih državah, bodo izdajali do<voznikom dovoljenja za nakup potrebnih deviz.
Člen 6. Legitimovanim izvoznikom vina iz kraljevine SHS v Češkoslovaško republiko se dovoljuje uvažati brez carine in kakršnokolih drugih davščin vzorce vina po pol litra od posameznih vrst vina.
Člen 7. določa, da je dogovor veljaven po ratifi-[ kaciji, ki se ima izvesti takoj, dalje da velja kontingent za dobo 12 mesecev in da se po izčrpanju istega od ene ali druge strani prično pogajanja za novi kontingent.
V zaključenem protokolu se določa:
1.	da bo vlada kraljevine SHS češkoslov. trgov, ministrstvo obvestila, kako je razdelila izvozni kontingent vina;
2.	da se v kontingent v členu 1. ne štejejo vino in pivo, ki gre preko države, oziroma vino, ki se uvaža v svrho predelave, in njega produkti izvozijo. Tu so mišljena vina za destilacijo, šampanjca, desertna vina itd., ki se bodo izdelala iz naših vin v češkoslovaški republiki in zopet izvozila;
(Dalje prih.)
KMET. ŠOLSKI VESTN1K.
Kmetijski sinovi — v kmetijske šole.
Ako vprašamo kateregakoli veščaka, kako naj odpravimo današnjo draginjo, vsak nam odgovori: „Zvi-š a j t e produkcijo!" Da, edino s povišanjem produkcije se da draginja resno in trajno odpraviti.
Ta naloga gre gotovo v prvi vrsti kmetovalcu, ki je prvi in glavni pridelovalec. On prideljuje najvažnejše in najpotrebnejše snovi za vsakdanje življenje, to je živež in pa sirovine za obrt.
Ako bo znal kmetovalec z uporabo vseh modernih pripomočkov na svoji zemlji več pridelati nego sedaj, bo zamogel prodajati svoje pridelke ceneje, in ko se poceni živež, se morajo poceniti tudi vse druge potrebščine. To je gotovo vsakemu jasno.
Zato je važno, da si kmetovalec pridobi vse potrebne nauke, kako zamore iz svoje zemlje več pridobivati. Če-sto slišimo izrek, da ima naša zemlja še mnogo zakladov, ki jih je treba dvigniti, pa to je resnica. Naša zemlja ni tako slaba, kakor se vobče misli. S pravilnim obdelovanjem, gnojenjem itd. se lahko pridelki na nji po-dvoje. Da je to res, nam kažejo vsakoletni gnojilni preizkusi na šolskem posestvu.
Da se pa zemljo temeljito izkoristi in pridelovanje pomnoži, se je treba seznaniti z vsemi modernimi nauki kmetijstva. Treba je vedeti, iz česa je zemlja sestavljena, kaj ji manjka do popolnosti, kako se jo mora obdelovati, katerih snovi se ji mora dovajati in v kakšni obliki, da se io zboljša in privede do godnosti in večje rodovitnosti. Koliko se da na pr. doseči z umetnimi gnojili! Pa koliko je gospodarjev, ki znajo umetna gnojila res pravilno in gospodarsko uporabljati?! Velike važnosti je za kmetovalca rastlinarstvo." Bistvo rastlin, njih življenje, pogo«-jev, ki pospešujejo rastlinsko produkcijo itd. Največje važnosti je dalje umna živinoreja. Umen kmetovalec mora vedeti, kako je živalsko telo sestavljeno, kako delujejo njega posamezni organi, mora vedeti, katerih snovi potrebuje to telo in v katerih krmilih se na najboljši in najracionelnejši način živalskemu telesu dovajajo. Silno važni so nauki živinozdravstva, nauki o plemenitvi, o odbiranju in vzgajanju plemenskih živali itd. Na stotine takili potrebnih naukov, ki jih napreden kmetovalec mora znati, bi lahko navedel.
Pa kje naj si tako potrebno znanje kmetovalec v zadostni meri pridobi? Edinole v kmetijski šoli. Malo je starejših kmetovalcev-gospodarjev, ki so imeli priliko sami se šolati v kmetijskih šolah. Nihče od njih pa gotovo ne zamudi dati tudi svojega sina, bodočega gospodarja,
v kmetijsko šolo. Vsaj je na lastnih ramah skusil, koliko mu je koristila kmetijska šola.
Pa žal imamo med kmetovalci samimi še vedno mnogo starokopitnežev, ki so nasprotniki kmetijskega šolstva. Najbolj je temu krivo starokopitno naziranje mnogih kmetovalcev, da se kmetu ni treba učiti drugega, kakor delati z rokami. Da je to naziranje napačno, o tem ni treba izgubljati besed! Svet strašno hitro napreduje na vseh straneh. Ali naj kmetijstvo zaostaja? Ne in ne sme, drugače mora propasti. Zato se vsi poklicani činitelji trudijo, da napreduje tudi kmetijska veda in z njenimi izkušnjami se okoristiti, je naloga praktičnega kmetovalca in edino v tem je njegov spas.
Gotovo je, da preden preteče trideset let, bo imel obstanek le tisti gospodar, ki bo imel zadostno strokovno izobrazbo. To bi morali predvsem uvaževati očetje-go-spodarji večjih in srednjih kmetij, ki bi morali v lastno korist za to skrbeti, da dobe njih sinovi-nasledniki zadostno strokovno izobrazbo v kmetijski šoli.
Morda ni več daleč čas, ko bo zakonodaja zahtevala tudi za kmetijske gospodarje strokovno usposobljenost.
Mnogi gospodar bi dal morda sina v kmetijsko šolo, a 15 let je čakal, da fant dorase, da mu bo malo pomagal pri gospodarstvu, pa zdaj naj ga da za eno leto z doma in naj morda še za to plačuje. To mu je odveč.
Tudi tisti gospodarji nimajo prav, ker so presebični. Morda res pogrešajo sina eno leto nekoliko težko pri gospodarstvu, a pri dobri volji se da to vse urediti.- Pomislijo naj ti očetje, da jim bo sin s primerno strokovno izobrazbo potem pri gospodarstvu tembolj koristil in daleč pokril vse stroške šolanja.
Pomislijo naj, da dajo s to izobrazbo svojemu sinu najboljšo doto, iz katere bo črpal vse življenje.
Zato: kmetijski sinovi, bodoči gospodarji, vsi v kmetijske šole!	B. Skalicky, Grm.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Podrobna navodila k vprašanjem glej 1. Številko.
Vprašanje 108. Kako se pripravi češplje za kuhanje žganja (slivovke)? (Odgovor na več došlih vprašanj.)
Odgovor: Ker nas je letos Bog obdaril s precej dobro sadno letino, je postalo vprašanje, kako uporabiti to sadje v trpežni obliki, jako važno. Imamo pa letos jako slabo vreme za sušenje sadja in zato se je veliko kmetovalcev in sadjerej-cev odločilo, da večino koščičastega sadja izkuhajo v žganje. Ta izdelek je tržno blago, ki lahko čaka mesece in mesece v kleti, ne da bi na kakovosti svojo vrednost izgubilo. Pozdravljati bi bilo tudi letos to uporabo preobilega sadja, ako bi tega kmetijsko-obrtnega izdelka preveč ne spili in zaužili ravno naši domači ljudje. Zato se na tem mestu opozarja vse one kmetovalce, ki bodo kuhali letos žganje na veliko, da skušajo potom dobrih kupčijskih zvez spraviti vse preobilno žganje v denar in s tem podpreti svoje kmetije, na drugi strani pa sebe obvarovati žalostnih posledic zaužitega alkohola. — Ako hočete izkuhati okusno in močno slivovko, morate pustiti češplje močno dozoreti. Čimbolj so iste sladke, tem več bo žganja in tem boljše bo. Take češplje se cele natrosijo do roba v velike po koncu stoječe sode, katerim se lahko vzame zgornje dno vun. Nekateri žganjekuharji dobro stolčejo ali zmeljejo češplje s koščicami vred, tako da ima potem žganje poseben in prijeten okus. Ko ste dobro napolnili sod, pritrdite zgornje dno zopet v sod, da nima zunanji zrak dostopa do češpelj. Alkoholično vrenje, pri katerem se sadni sladkor potom glivic pretvarja v alkohol, napreduje jako počasi. V gotovih primerih, posebno kadar je hladno vreme, konča tako Vrenje šele pozno spomladi, ki pa ne vpliva na kakovost žganja. Ako hočete pospešiti vre-
nje, tedaj stolčite češplje, jih večkrat v sodu z lesenim kolom premešajte in skrbite, da bo klet dovolj gorka. Ko se nabere na vrhu tekočina in češplje utonijo, je končano vrenje. Nato takoj pričnite s kuhanjem te brozge. Kuha se jo v znanih bakrenih kotlih in je potrebno, da ima oni, ki žge slivovko, večletno prakso v tej stroki.	p_j.
Vprašanje 109. V občini P. je navada, da pasejo po kos^ nji otave vsi posestniki iz domače in celo sosednjih občin križem ne glede na to, kdo je lastnik travnika, pa tudi taki, ki v občini sploh nimajo travnikov. Ta navada je stara približno 25—30 let. Domači posestniki niti ne pridejo do paše, ker jim poprej popasejo posestniki iz. sosednjih občin vse travnike. Ali se lahko ta križem paša prepove? (K. p. v P.)
Odgovor: V zmislu § 43. ces. pat. z dne 5. julija 1853., drž. zak. št. 130., o uredbi in odkupu pravic do dobivanja lesa, paše in gozdnih pridelkov se pašne pravice na tujem svetu, odkar je bil ta zakon objavljen (t. j. od 14. julija 1854.), ne morejo več priposestvovati, marveč se morejo pridobiti le na podlagi pismene pogodbe, oporoke ali razsodbe, izrečene povodom delitve skupnih zemljišč po agrarnih oblastih, in še to le pod pogojem, da to dovolijo poklicane oblasti. Kdor se sklicuje na priposestvovanje služnostne pravice paše na tujem svetu, mora torej dokazati, da jo je izvrševal od 1. 1824. kot svojo pravico (ne samo na prošnjo), javno (ne skrivaj) in brez nasilja. V predležečem primeru obstoja glasom vprašanja navada „križem-paše" šele 25—30 let in vsled tega dokaz pripo-sestvovanja ne more uspeti, če je ta navedba točna. Preostaja torej le še možnost, da obstojajo pismene pogodbe ali razsodbe, ki bi upravičevale „križem-pašo". Ako tudi teh ni, oziroma ako ta ali oni posamezni posestnik ne more dokazati takega pravnega naslova, potem prepove lahko pašo vsak posamezni lastnik na svojih travnikih. Kdor bi se ne uklonil tej prepovedi in bi vkljub temu nagnal svojo živino na travnik, ga lahko lastnik dotičnega travnika toži, in sicer ima na izbiro dve tožbi, tožbo zaradi motenja posesti in tožbo na priznanje, da nasprotniku ne pristoja nikaka služnostna pravica paše. Le druga vede do končne rešitve spora. Nasprotno pa lahko naperi tudi nasprotnik tožbo proti lastnikom oz. lastnikom dotičnih travnikov zaradi priznafije služnostne pravre paše, ki jo bo pa v našem primeru lahko odbiti, ako ne obstojajo nobene tozadevne pogodbe ali razsodbe, ker bi moial tožnik dokazati priposestvovanje potom izvrševanja paše od I- 1824.	Dr. Spiller Muys.
Vprašanje 110. Na moji bolj lapornati zemlji je popolno opešala večletna lucerna. Spomladi nameravam na to njivo sejati ječmen ali oves in jo potem zopet obsejati z deteljo ali pa travno mešanico. Kaj mi priporočate sejati po lucerni in s katerimi umetnimi gnojili naj gnojim? (M. M. v K.)
Odogovor: Lucerna vztraja v dobrih legah 6—10 let, potem pa opeša. Zopet jo sejati na isti prostor poprej nego po 5—6 letih, Vam odločne odsvetujemo, ker Vatn ne bo uspevala. V tem primeru Vam priporočamo, da njivo jeseni po-gnojite s 350 kg kajnita in 250 kg Tomasove žlindre na en oral posetvene ploskve. Obe gnojili lahko zmešate in jih skupno raztrosite po njivi, katero potem takoj plitvo preorjite. Spomladi obsadite njivo s krompirjem, kateri Vam bo jako hvaležen že za malenkostno gnojenje s hlevskim gnojem. Na ta način ste pripravili zemljo godno in plevela prosto za setev travnih semen, ki jo izvršite meseca aprila ali maja 1. 1924. Natančna navodila za setev travnih mešanic lahko dobite v knjigi: Weinzierl-Turk: „0 sestavljanju in setvi travnih mešanic". Ta knjiga se dobi pri Kmetijski družbi po 10 K za kos.
P—j.
Vprašanje 111. Letošnjo spomlad sem napravil gnojnično jamo in se mi je nabralo precej gnojnice. Ali priporočate že sedaj v jeseni pognojitl travnike z gnojnico? (A. M. v L.)
Odgovor: Gnojnica, ki obstoja iz tekočih živalskih odpadkov, deževnice in izpranih rastlinskih redilnih snovi hlevskega gr.oja, je izvrsten gnoj za travnike. Posebno prija gnojnica travam, ker je bogata na dušiku in kaliju, dočim uspevajo detelje po njej precej slabo, ker ima v sebi premalo fosforove kisline. Zato je potrebno, da gnojite travnikom še posebej s Tomasovo žlindro ali pa s superfosfatom. Ker so v gnojnici že povečini raztopljene rastlinske hranilne snovi, jih morejo rastline takoj vsrkavati, zato deluje hitro. Iz tega vzroka jo je voziti na travnike le spomladi, ko prične trava zeleneti. Najbolje je za to delo izbiati deževne dneve, da se gnojnica raz-redči z deževnico, ker je večkrat premočna in bi znala travam škodovati.	P—i.
Vprašanje 112. Pri nas dela pri žitu (pšenici in ovsu) vsesplošno ogromno škodo takozvana rja. Ali je vzrok tej bolezni samo češminovo grmovje, ki rase v velikih množinah po mejah in gričih? Kako r.aj se zatira žitna rja? (M. S. v K.)
Odogovor: Žitno rjo povzročajo majhne glivice, katere izsesavajo rastlinske stanice, tako da prične napadena rastlina hirati in se naposled popolnoma posuši. Žitna rja nastopa, v treh različnih vrstah. Najbolj nevarna in bržkone tudi pri Vas razširjena je progasta žitna rja, ki napada pšenico, rž, oves in ječmen. Pokaže se na zelenem listju in klasju v obliki majhnih rdečkastih lis; pozneje se pa opazijo črne pike na slami. T ako napadeno žito ima drobno in medlo zrnje, slama je slaba in se za krmljenje živini ne priporoča. Izvir žitne rje je vsekako pripisovati č e š m i n u. V zgodnji spomladi lahko epazite na spodnji strani češminovega listja rdečkasto-rumene pege. Pri natančnem ogledu teh vidite, da so te pege pokrite s prahom, ki ni ničesar drugega, kakor žitna rja. Za okuženje žita s to boleznijo že zadostuje, da se prenese le nekaj teh tro-sov rje na žito. Pri zadostni vlažnosti se ta bolezen čudovito hitro razširi po vsej njivi. Zato nastopa žitna rja najrajša po vlažnih nizkih legah. Boj proti žitni rji je jako težaven, ker nimamo neposrednih sredstev za pobijanje te bolezni. V obrambo priporočamo sledeče: 1. Temeljito zatiranje češmina, ga-beza, vdovskega jezika in krhlike. To so rastline, od koder se bolezen razširja. 2. Gnojenje s Tomasovo žlindro ali super-fosfatom prepreči znatni razvoj te bolezni. 3. Priskrbeti ali pa si vzgojiti take žitne vrste, ki so manj občutljive rji. V vem ( žiru je delati poskušnje, in sicer s popolnoma dozorelim žitom in nepregostim sejanjem. 4. Pri zgodnjih setvah ozimnega ali pa jarega žita nastopa ta bolezen milejše; težje pri pozno izvršenih setvah. 5. Po Belokrajini in Hrvatskem preprečujejo razmnoževanje rje baje z dobrim uspehom na ta način, da o sv. Vidu ko ta bolezen nastopa, drsajo v jutrajnjih urah napeto vrv po bilkah tako, da se to pregiblje in stresa. Na ta način odpada obila losa, ki vsled svoje vlage povzroča hitro razmnoževanje žitne rje.	P—j.
Vprašanje 113. Z zavarovalno družbo zoper požar sem pred dobrim pol letom sklenil pogodbo za deset let. Ta družba pa mi še do danes ni poslala zavarovalne police in me ni terjala za premije. Poprej pa že eno leto nisem plačal premije, pa tudi za ta zaostanek me družba ni terjala. Stara pogodba teče do oktobra 1.1. Prosim pojasnila, ali je za varovalna po-tej družbi upravičen, zavarovati svoja poslopja pri kaki drugi zavarovalnici? (A. K. v R.).
Odgovor: Če ste z zavarovalno družbo sklenili pogodbo zavarovanja proti požaru za deset let, potem postane ta pogodba veljavna, ko vplačate prvo premijo. Če Vas pa zavarovalna družba dosedaj ni terjala za premijo ter Vam ni dopo-slala police, potem je Vaša dolžnost, družbo na to opozoriti. Mogoče je, da je agent družbe, s katerim ste sklenili pogodbo, zanemaril svojo dolžnost ter pogodbe ni naznanil družbi, kar pa ta ne more vedeti. Če Vas doleti kaka nesreča vsled požara,
potem boste sami morali nositi posledice svoje malomarnosti, medtem ko družbe ne bo zadela nikaka krivda. V Vašem interesu je torej, da se pri zavarovalnici pobrigate za to, da plačate premijo po pogodbi in dobite zavarovalno polico v roke. Če pa družba ničesar ne ve o pogodbi, ki ste jo Vi sklenili z njenim zastopnikom, potem se lahko zavarujete pri kaki drugi zavarovalnici.
NOVE NAREDBE.
Dovolitev paše in pridobivanja trave in stelje po gozdih.
Na poziv ministrstva za šume in rudnike z dne 2. septembra 1922., št. 24.282., razglaša direkcija šum v Ljubljani sledeče:
Vsled hude suše dovoljuje se v državnih gozdovih in v gozdovih pod državno upravo paša ter pridobivanje trave in stelje do one ^skrajne meje, ki jo dopuščajo interesi pogozdovanja in varstva mladih nasadov.
Vabijo pa se tudi vsi zasebni lastniki gozdov, da letos izjemoma dovolijo živinorejcem ali brezplačno ali proti zmerni odškodnini grabljenje listja po svojih gozdih, v kolikor ga sami ne potrebujejo v svrho naprave zadostne nastelje.
Razentega naj gozdni posestniki sedaj jeseni ali brezplačno ali proti primernemu plačilu dovolijo p a š n j o in izkoriščanje trave po gozdih — seveda le tam, kjer bi to go-zdoreji ne škodovalo in kjer se to sme iz gozdnopolicijskih ozirov dopustiti, — da bo živinorejcem mogoče čim dalje vzdrževati živino na prostem, s "čemur se bo pripravljena krma ohranila za zimske mesece.
Samoobsebi se razume, da se živinorejci pri tem morajo ravnati po navodilih, danih jim od strani posestnikov in gozdarskih organov ter upoštevati gozdnopolicijske predpise. Posebno bo paziti na to, da se ne napravlja nikakšnih ognjev v območju gozdov.
Prestopki, kakotudi morebitne zlorabe bodo po političnih oblastih najstrožje kaznovani.
Pobiranje trošarine na žganje. Kuhanje žganja proti plačilu trošarine se izza 1. septembra t. 1. ne prijavlja več pri davčnih uradih, temveč edinole pri oddelkih finančne kontrole. Izza 1. septembra sprejemajo davčni uradi le prijave za kuhanje žganja v onih žganjarnah, kjer imajo posebno dovoljenje, da plačujejo trošarino za prijavljeno kuhanje žganja šele dva meseca po prijavljenju. Kuhanje žganja se mora prijaviti vedno pri onem oddelku finančne kontrole, v katerem okolišu se bo žganje kuhalo. Prijava se mora vložiti redoma vsaj 48 ur pred pričetkom kuhanja, vendar sme starejšina oddelka finančne kontrole, ako dopušča kontrola, ta rok primerno skrajšati. Trošarina se vplača s poštno položnico, ki jo brezplačno izda oddelek finančne kontrole, pri najbližjem poštnem uradu. Tiskovine za prijave se dobivajo pri oddelku finančne kontrole proti povrnitvi nabavne cene po 50 para za polo.
Taksa za vozove na vzmeteh.
Generalna direkcija posrednjih davkov jc vsled tega, ker se je navzlic dosedanjim pojasnilom pogrešno uporabljal predpis tar. post. 100. taksne tarife in člena 49. taksnega in pri-stojbinskega pravilnika glede pobiranja takse na vozove na vzmeteh, izdala še sledeča pojasnila (gl. Ur. list št. 96., str. 644.)
Tarifna postavka 100. določa pobiranje dveh vrst taks, in sicer:
1.	takso za prijavo avtomobilov, fijakerskih voz, voz na vzemeteh in biciklov; in
2.	takso za uporabo avtomobilov in fijakerskih voz.
Ker so vozovi na vzmeteh po konstrukciji lahko ali običajni (navadni) vozovi na vzmeteh ali pa polfijakerski vozovi, je od tega tudi zavisno pobiranje takse: Pobirati se mora v
prvem primeru (navadni vozovi na vzmeteh) samo prijavna taksa, v drugem piimeru (polfijakerski voz) pa prijavna in letna taksa.
Če so vozovi na vzmeteh samo navadni vozovi na vzmeteh, a niso polfijakerski vozovi (kar z redkimi izjemami prevladuje), pa pripadajo kmetovalcem in jih uporabljajo kmeto-tovalci — poleg svojih osebnih voženj — redno tudi za prevažanje lastnih kmetijskih proizvodov: mleka, sira in drugih potrebščin, se ne plačuje za taka vozila niti prijavna taksa po določilu točke 1. člena 49. taksnega in pristojbin-skega pravilnika.
Potemtakem se mora plačati za vozove na vzmeteh, ki niso polfijakerski vozovi, samo prijavna taksa; če pa pripadajo taki vozovi kmetovalcem in jih ti redno uporabljajo tudi za prevažanje svojih kmetijskih proizvodov, se ne plačuje nobena taksa.
Za vozove na vzmeteh, ki so po konstrukciji polfijakerski vozovi, se moia plačati tako prijavna kakortudi letna taksa. Prijavna taksa se mora plačati v vsakem primeru brez izjeme; za plačilo letne takse pa veljajo samo izjeme po točki 3. člena 49. taksnega in pristojbinskega pravilnika.
Vozovi brez vzmeti niso zavezani niti prijavni niti letni taksi iz tarifne postavke 100. taksne tarife.
To se da kmetovalcem v vednost, da bodo znali presoditi, če se jim vozila pravilno zadačijo.
KMETIJSKE NOVICE
Nekaj plemenskih inerjaščkov v bližini Ptuja v starosti 5 mesecev, dobrega pokolenja, je še na razpolago. Kmetijske podružnice, ki jih želijo po znižani ceni, naj se takoj prijavijo pri Kmetijski družbi, da se jim pošlje Zavezno pismo v podpis.
Mesto upravnika na kmet. šoli na Grmu. Razpisano je mesto upravnika v činu poduradnika na drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v „Uradnem listu".
t Alojzij Bratina. Umrl je 26. avgusta t. 1. opravnik državne kmetijske šole na Grmu, Alojzij Bratina. Rajnki je bil goriški Slovenec in je bil absolvent slovenske kmetijske šole v Gorici. Služboval je poprej v Dalmaciji in od 1. 1903. na Grmu. Bil je dober strokovnjak in zvest uslužbenec. Čast njegovemu spominu!
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.--6. po § 31 družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načeMštva, da pravočasno pošljejo vabila in spored občnih zborov Kmetijski družbi, kaiti za veljavnost teh je mero-dajen izpremcnjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic 1-1 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Vabila je poslati najmanj 10 dni pred izidom ,,Kmetovalca".
Za volitev podružničnih zastopnikov za družbeni občni zbor je mero-daien § 31., točka 6., po kateri se število udov, ki je merodajno za volitev zastopnikov, ravna po številu onih podružničnih udov, ki so svojo udnino plačali do 31. marca tistega leta, ko je družbeni občni zbor sklican. Ce se pa družbeni občni zbor skliče pred 31. marcem, tedaj je merodajno število udov, ki so plačali svojo udnino do dneva, ko se ie ta občni zbor sklical. Volitev delegatov pri tistih podružnicah, pri katerih niso še vsi udje plačali udnine do podružničnega zbora, ki se vrši pred 31. marcem, je torej brez pomena.
Begunje pri Cerknici, v sredo, 1. novembra 1922. ob enajstih
dopoldne v novi šoli; Bohinjska Bistrica, v nedeljo, 15. oktobra 192?. ob treh popoldne v občinski pisarni; Dolnji Logatec, v nedeljo, 15. oktobra 1922. ob polenajstih dopoldne v„Društvenem domu"; Kostanjevica, v nedeljo, 15. oktobra 1922. ob osmih zjutraj v .„Društveni dvorani";
Sv. Trojica nad Cerknico, v nedeljo, 15. oktobra 1922. ob eni uri popoldne v gostilni Alojzija Petriča v Šivčah;
Slivnica - Sv. Štefan - Žusem, v nedeljo, 15. oktobra 1922. ob polštirih popoldne pri Martinu Johanu na Drobinskem;
Šmihel in okolica, v nedeljo, 22. oktobra ob poldevetih dopoldne v Mozirju v šoli;
Št. Jernej na Dolenjskem, v nedeljo, 15. oktobra 1922. ob pol-osmih zjutraj v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Jerneju:
Št. Janž na Dolenjskem, v nedeljo, 15. oktobra 1922. po prvi sv. maši v občinski pisarni;
Trebnje, v nedeljo, 22. oktobra 1922. ob osmih zjutraj v hiši načelnika.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
KMETIJSKE DRUŽBE ZA SLOVENIJO,
ki bo v sredo, 8. novembra 1922. ob desetih
dopoldne v dvorani'„Mestnega doma" v Ljubljani.
SPORED:
1.	Poročilo predsedništva.
2.	Poročilo o delovanju glavnega odbora v l. 1921.
3.	Predložitev družbenega obračuna za 1.1921. in proračuna za 1.1923.
4.	Določitev udnine za 1. 1923.
5.	Volitev udov glavnega odbora v zmislu § 18. družbenih pravil, ki so bili izžrebani, odnosno so prostovoljno izstopili, ki se pa zopet lahko volijo :
a)	dva uda predsedništva, in sicer namesto prostovoljno iztopivšega predsednika g. Gustava Pirca, za katerega je izvršiti volitev za ostalo poslovno dobo, in namesto izžrebanega podpredsednika g. Ivana Pipana;
b)	šest odbornikov za tri leta namesto izžrebanih, in sicer: za bivšo Štajersko gg.: Franc Čeme, Jakob Jan, Mihael Brenčič, in za bivšo Kranjsko: Franc Črnagoj, Anton Meden, in Ivan Štrumbelj.
Predsedništvo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Gustav Pire I. r.
predsednik.
Določila pravil Kmetijske družbe za Slovenijo glede družbenih občnih zborov.
Občni zbori so pristopni edinole zastopnikom podružnic izvoljenih v zmislu §31., glavnim odbornikom, družbenim uradnikom, ki jih glavni odbor določi, in poročevalcem listov. Razen teh imajo k občnim zborom pristop od glavnega odbora povabljeni dostojanstveniki in zastopniki gospodarskih korpo-racij.
Občnemu zboru predseduje predsednik ali njegov namestnik (§ 19).
Da je občni zbor sklepčen, je treba, da je zastopana najmanj četrtina vseh podružnic pri čemer je smatrati podružnico zastopano, če je navzoč vsaj en njen zastopnik. Če občni zbor ni sklepčen, tedaj je razpisati najdalje v šestih tednih nov občni zbor, s tem pristavkom, da bo ta zbor smel pri vsakem številu zastopnikov podružnic sklepati o vseh predmetih, ki so bili na prejšnjem dnevnem redu.
Na družbenih občnih zborih imajo pravico glasovati le v zmislu § 31. pravilno izvoljeni zastopniki podružnic ter vsi udje glavnega odbora.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno plosflo
KmetljsRe družbe asa Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 10 D na leto. Za inozemstvo 20 D. — Posamezna številka stane 50 para. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
iRjfratl (oznanilalse zaracunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, m V« strani 200 D, na V« strani 100 D, na '/it strani 65 D, na •/,, strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih' stane 25 par?, najmanj pa skupaj 6 D.
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
81 i8 Ljubljana, 30. septembra 1922. Letnik IIIIA.
Kmetijska družba za Slovenijo m za svoje ude v zalogi naslednje tatijifte potrebščine.
! ■ ■ Vse cene so z ozlrom na sedaeie razmere popolnoma neobvezne.
Živinorejci! Pozor!
Kmetijska družba oddaja sladko seno po približno 9 K kg franko vsaka železniška postaja Slovenije v celih vagonih. Naročila je takoj doposlati družbi. - Slama je že oddana.
Semenska pšenica je dospela in se oddaja v vrečah po SO kg do Din 7.50 za k« z vrečami_vred.
Semena:.
Ajda, črna in siva, ciščefi& pq Din'5-— za kg. Vreče se računajo posebej.	" ■.
Grahova, zimska, mešana z ječifl®flrh.ali ržjo, po Din 6:25 za kg brez vreč,
7M. T * Ar *'
V zalogi so naslednje seiflWske trave:
brezpredenični mačji rep . •; .r ;.....14-— Din za kg
pasja trava.......T.....20-— „ „ „
laška ljulika . ............11— „
prvovrstna travniška mešanica.....12'- n »
Umetna gnojila:
Ceniš veljajo i& nadrobne pošiljatve. Pri venskih iia-ročiilh naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Kajnit, 12—14%, pO Din 70; - ža 100 kg.
Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po Din 140- - za 100 kg.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosf. kisline po 190 Din 100 kilogramov z vrečami.
Kostna zdrobna moka z 5% dušika in 20% skupne fosfo-rove kisline po 185 din sto kg.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne rove kisline po 150 dinarjev sto kilogramov.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosfo-rove kisline po 150 din. sto kilogramov.
Thomasova žlindra pride v kratkem.
Krmila:
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din. 4— za kilogram z vrečami vred.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6— kilogram, v manjših množinah po Din 7—kilogram.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg Din 8— za kg, na drobno Din 8*50 za kg.
Riževi otrobi, vsebujoči 17% beljakovin in maščobe, tedaj enakovredne pšeničnim otrobom po 1 -90 Din za 1 kg z vrečami.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Drevesne škropilnice ža prevoz, tazhe kakovosti na i ž* biro po različnih cenah.
Modra galica, 9*/99% pt> Din lž-— za kg,
Gumijeve cevi no Din 15-— zn metpr
Gumijeve illdšče (sklopke) za trtne škropilnice po Din 7-50 komad.
»
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petrollenol, sredstvo zoper krvavo uš, po 12 50 Din 1 kg v posodi kupca.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) hreskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po 7 Din za 1 kg.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena zaklopnicl po 5 kg 35 Din brez poštnine.
Urania zelenilo je došlo in sc oddaja v tablah po Din 9 — za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40—. brez poštnine.
Žveplalniki, ročni po 70— Din za komad.
Zveplovi trakovi na juti za žvepljanje sodov, najboljši, brez arzena po 7 Din kilogram, na azbestu po 11 Din kilogram.
Želatlna za čiščenje vina po 45 Din kilogram.
Žveplo, dvojno rafinirano, superventilirano, 85—95 Chan-cel, 90/100% finosti, v vrečah po 50 kg po Din 4-—, manjše množine po Din 4-50 za kg.
Razne kmetijske potrebščine:
Antiavit v varstvo setev pšenice, turšice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev.
Rogaški brusni kamni po Din 2- - za komad. -
Uspuhim, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po Vi kg po Din 35:—. za komad;
Vsak konjerejec in kovač mora imeti knjigo „Pod-kovstvo", pouk kovačem in konjerejcem, ki joje spisal živinozdravnik Lovro Tepina. V njej je dobitT vsa potrebna navodila kako ravnati s kopiti in kako morajo kovači umno podkovati konje in vole. Knjiga se dobi pri Kmetijski družbi in stane 45 K.
Mlatilnice, za ročni in gepeljni pogon po, Din 2200:— za komad.
Slamoreznice, po Din 1700 — za komad.
Plužnl trupi A\V 5 po Din 225 —. Brane, V a po Din 455 — za koinad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 za komad. Ročni okopovalnikl po Din 280 —.
Travniške brane, 47 kg A 2 po Din 500, — komadi A 3 57 k« uo Din 000:—; B 2 55 kg po Din (>00:— komad.
Univerzalni plugi D S MN po Din 700 — za komad. Obračalni plugi UW 7 po Din 700 — za koinad. Obračaln Iplugi UW 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400 — za komad. Lemeži za plug D 8 MN po Din 25'— za komad. Lemeži za plug D 7 MN po Din 25'— za komad. Lemeži za plug UW 7 po Din 50-— za par. Plazi (Solilen) za pluge po Din 10 — za komad.
Posnemalnikl lublica za 50 1 po Din 625 —; za 75 1 po Din 700 —; 100 I po Din 1250 —; 125 1 po Din 1300'—; 150 1 po Din 1500-— komad.
Stroji za izdelavo surovega masla C Cr 3 po Din 500'— komad.
Poljudno navodilo za merjenje lesa, II. izdaja, sestavil inž. A. Šivic.
Kmetijska družba za Slovenijo je založila drugo, predelano izdajo leta 1914. izdanega, že popolnoma razprodanega XIV. zvezka ..Kmetijske knjižnice", ki nosi gori označeni naslov.
^Knjižica obsega navodila, kako se izračuni telesnina debel posekanega in rastočega, stoječega drevja ter celih gozdov, kakortudi obtesanega in razžaganega lesa. Pridejane so vse za tako izračunanje potrebne tabele.
Gozdni posestnik se pouči, kako se določa prirastek v gozdu, izračuni prostornina lesa v ogljarskih kopali ter kubična mera drva. V knjižici so tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro.
Navodilo je namenjeno predvsem kmečkim gozdnim posestnikom, dalje gojencem kmetijskih šol, gospodarskim odborom za skupna gozdna posestva, zadrugam, upraviteljem cerkvenih in župnih nadarbin, cenilcem in drugim, ki sc za stvar zanimajo.
Cena broširani knjižici pri Kmetijski- družbi v Ljubljani je 10 dinarjev.
Pozor gospodari na životinjske bolesti!
Svakoga prolječa pojavljuje se svinjska rudečica, vranični prisad i mnoge druge zarazne bolesti medju domačim živo-tinjama. Gospodari treba da budu na oprezu i da provedu cijepljenje još prije nego izgube koji komad, ier su svinje i goveda skupa a trošak za cijeplenje je razmjerno malen. U našoj državi priredjuje sada ejepiva Jugoslavenski serum zavod u Zagrebu. Ako gosopdari trebaju upute, neka se obrate na taj zavod.
Vrtnarski učenec
ki ima veselje do vrtnarstva in zna tudi pisati, se takoj sprejme pri Al. Korsika, Blei\veisova cesta ali Vrtača št. 3 v Ljubljani.
Pravo domače platno
/.a rjuhe in perilo, lastni ročni izdelek, ima v zalogi tkalnica ..Krosua" v Ljubljani na Zrinjskega cesti 0. Na zahetvo pošilja vzorce. Kupi trpežno blago, da kaj prištediš!
Cepljene trte
'različnih vrst na podlagi rip. Portalis in tudi vko-nfeninjene bele šmarnice prodaja Franc Zelenko, -posestnik in trtničar, Bucmanci, Sv. Tomaž pr |T)rniožu. Cena po dogovoru. Za odgovor, priložite * znamke.
Šmarnica
izboljšana, ima veliko in sočno grozdje. Novost. Zahtevajte natančno pojasnilo od Trsnlca ,,Vrba-njak". Št. Ilj pri Velenju.
Mala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj Da skupaj Din. 5 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Brinje
staro, rudeče po K 5:— in K 8:—, staro istrsko po K 14:—, novo hrvatsko po K 12:— nudi tvrdka 1. KNEZ v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1.
5000 komadov kolov
hrastovih ali kostanjevih, 3 metre dolgih, klanili ali okroglih se kupi. Na zahtevo se da v zameno ca. IU00 kg sladkega sena za govedo, v* Trški gori pri Novem mestu. Ponudbe na A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.
Prodam
kompletno prešo s svečo (Spindelpresse). še skoro novo. Rudolf VVibnter, Prešernova ul. 7, Ptuj.
Mlinski valj (Walze)
dvo.en (doppelt) 35X21 cm. (Tovarna Ganz) v obratu in vdobrem stanju se proda zaradi nabave večjega. Poizve se v gostilni Hedžet, Veržei pri Ljutomeru.
Zamenjam kravo,
ki bo imela teleta začetkom februarja prihodnjega leta za jalovo, ki bi bila za ubiti. Razliko na teži se po dogovoru doplača. Franc Valant, Bodešče, pošta B'ed.
Prodam že rabljeno stiskalnico
za sadje (prešo). Cena 3000 K. Vinko Hafner, 2ab-nica št. 59, pošta Skofja Loka, Gorenjsko.
3 plemenske bike
pinegavske pasme, v starosti 15—17 mesecev, ima na prodai graščina Križ pri Kamniku.
Vreče
vseh vrst in velikosti kupuje in prodaja Albin Turk, Ljubljana, Prešernova ulica št. 48.
Semena
vseh vrst priporoča Sever & Komp., Ljubljana. Wolfova ulica št. 12. — Zahtevajte cenovnik!
Ržene rožičke
(Mutterkorn), sušeno lekovito bilje i cvece i dr. kupuje i plača naivišu cenu trgovina s semenom llnia Vladisavljcvič, Beograd.
ANDREJ OSET — Maribor
Aleksandrova cesta 57. — Telefon št. 88.
slame, krompirja, fižola, z i drugimi deželnimi pridelki. B r z o j a v i : Andrej Oset, Ma.ibor.
irgovina sena, drvami žitom
Inkarnat deteljo
priporoča tvrdka Sever & Ko.. Ljubljana.
Ponudite
fižol, orehe, jabolku z navedbo množine, vrste in cene na tvrdko Albin Turk, Ljubljana. Prešernova ulica št. 48.
Prodam
stroj za izdelovanje cementne in ilovnate zidne opeke; izdeluje po 4 komade naenkrat. — Franc Berllč, Zapuže št. 3, p. St. Vid nad Ljubljano.
Imam naprodaj
par odsluženih žrebcev, dobrih za vsako delo in ležko vožnjo. SeVfcrin Rozman, Zg. Otok, p. Radovljica.
Vosek in voščine
kupuje po najvišji ceni M. Schmiedhofer, Crua pri Prevaljah.
Pozor vinogradniki!
Priporočam moje v ,,zeleno - cepljene" trte na dvoletni podlagi, prav dobro vzrašene jn vkore-ninjene. tudi manjšo množino v ,,suho cepljenih" vkoreninjenih trt, večjo množino vkoreninjenih divjakov in ključev amerikanskih trt. Johann Ša-ric, vinarsko - sadjarski strokovnjak in trtničar, Bcočln (Sriem). — Ceniki v hrvaškem, srbskem in nemškem jeziku brezplačno.
•ID
se
večja množina praznih sodov v velikosti nad 50U i. A. Traun, Ljubljana Bleiweisova cesta štev. 2U.
Prodam
lepega, 13 mesecev starega bika, domače sivo-črne barve in kobilo, staro 3 in pol leta z 3 mesece starim žrebetom, široke simodolske pasme. Kobila vozi sama ali s parom in je garantirano-dobra za težko vožnjo in zdrava. Jakob Truden, Kozarščc, p. Staritrg pri Ložu.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani
reglstrovana /»druga z omejeno zarezo
vabi na
XIV. redni občni zbor
ki se vrši
v četrtek 26. oktobra 1922. ob 10. uri dopoldne v Zvezini pisarni v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8.
Spored :
/ 1. Nagovor predsednika.
2 Citanje zapisnika prejšnjega občnega b ra.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Č tanje revizijskega poročila.
6 Potrdilo bilance za 1 19 1. obračun za leto 1921 in prora un za leto 1922 ter razdelitev čistega dobička.
7.	Nadomestna volitev načelstva.
8.	Volitev nadzorstva.	Na^pletvn
9.	Slučajnosti.	INaCelStVO.
Opomba: V slučaiu nesklepčnosti, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor, na ist m mestu s prvotnim sporedom, ki sklepa brezpogojno.
Mlinske kamne,
ickane iz najboljše bele. ostre skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno garancijo. Leskovšek Anion, posestnik in kamnosek. Sv. Jnrij ob južni železnici pri Celju.
TnH!	kupuje R. LUCKMANN v Ljub-
1 uui icius lian| na Mart|nov| (Ahacljevl) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje In semena. Kdo. si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, nai zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke.
Priporoča se tvrdka
joslp Peteline, LJubljana, Sv. Petra nasip št. 7.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam se dobijo vsi posamezni deli za šivalne stroje in kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čev liarle in sedlarje.
Prodam
benz. lokomobilo 4—6 HP, 1 prevozno mlatilnico s čistilnico. 1 parni stroj 4—6 HP, stoječ kotel, neprevozno, 1, 6 HP mlatilnico z motorjem. Vse v dobrem stanju. Proda se tudi par komadov novih ročnih mlatilnic in raznih drugih strojev. Martin Herge, Sv. Lenart, p. Vel. Nedelja.
Prodam
3000 litrov vina, in sicer 2300 liti ov rdečega in 700 litrov belega. Vino ie dobro in vsebuje 11 Jo 12 odstotkov alkohola. Cena po dogovoru. Več pove uredništvo ,,Kmetovalca". — Vinogradnik pri sv. Križu na Dolenjskem.
Ekonom
absolvent vinarske in sadjarske šole, ter tudi vi-ničarske šole v Silberbergu pri Lipnici (vojaščine prost), tačas vodia državnih nasadov, želi vstopiti vsled slabih eksistenčnih razmer v privatno službo. Ponudbe na upravništvo pod ,,Samec".
Vinometre ..Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limono vo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
drogerija ANTON RUNO
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Sodi
za vino, žganje, olje, mast, med petrolej
za transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Franjo Repič
sodarski mojster Trnovo, Ljubljana
Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila.
Solidno delo!
Cene zmerne I Točna postrežba I
Iv. Jax in sin
LJubljana.
Gosposvetska cesta
šivalni stroji in stroji zapletenje
Izborna konstrukcija !n elegantna izvršitev iz tovarne v LIncu. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „A D L E R"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa Iz prvih tovarn:
DtjRKOPP, STYRIA, VVAFFENRAD.
Lepa kočija i(Landauer)
dobro ohranjena za dva konja, ima naprodaj Anton Bukovic, Ljubljana, Turjaški trg 3.
Stiskalnice za sadje in grozdje,
taline za grozdje In vso drugo železulno priporoča po znižani ceni A. Sušnlk, trgovina z železnino, Ljubljana.
Mesarskega vajenca
iz poštene hiše, dovolj krepke postave, sprejme za 2 letno učno dobo z vso preskrbo Anton Zlaj-pah, mesar In gostilničar v Mokronogu. Dolenjsko.
Stavbeno podjetje. Mestni stavbenik.	Zidarski mojster.
Al. in Val. Accetto, — Ljubljana
Trnovski pristan št. 14.
Zaprisežena sodna cenilca. Prevzema vsakovrstne visoke stavbe v mestu in po deželi (od zunai specielno praktična in higienična gospodarska poslopja in hleve), izvršitev načrtov in proračunov — nadalje oblastveno koncesiioni-rana posredovalnica za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
Hlode, gojzdove, trarae, deske in drva
ponudite Lesni družbi Ilirija, LJubljana. Kralja Petra trg št. 8 pred sodnijo. Plačujejo se najvišje dnevne cene
Gospodarski upravitelj
strokovno izobražen, oženjen, vešč v vseh panogah gospodarstva, išče primerno mesto z nastopom 1. oktobra ali kasneje. Ponudbe sprejema Ivan Stampar, upravitelj vlastellnstva Zorkovac, pošta Draganičl, Hrvatska.
Kmetijska družba
ZA SLOVENIJO
je izdala in prodaja naslednje knjige:
Zvezek	Cena D
3.

Fr. Stupar: Apno v
kmetijstvu.....1.—
Fr. Štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . . . 1.— 5. M. Kostanievec: O užit-
nini od vina in mesa 3.— 8. Boh. Skalicky: Siljenje ali kaljenje ameriških
ključev......1.—
10. B. Skalickv: Kmetijske
razmere na Češkem . 2.— Pridelovanje in razpe-
čavanje namiznega grozdja ter v/noja trt na špalirjii. (B. Ska-
licky).......1.50
O sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Wein-
zierl-Turk).....2.50
Ing. Anton Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa.....10.—
Steuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja ........2.50
Zivnozdr. ' ovro Tepi-na: Podkovstvo, pouk kovačem in konjerej-cem . . . . ^ . . 12.—
12
13
14.
15
Gospodarno zveza
v Ljubijani
Dunajska cesta
jjfe
•i f® k.
ESjfžgl^
Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih stro
jev.
iz najslovitejšili tovarn.
Zastopstvo za parne koiie znanih tvornie „Welsia".
občni zber
vinarske zadruge »Ljutomerčan«
r. z. z o. z. za Ljutomerski in ormoški okraj pri sv. Bolfenku pri Središču ki se vrši
v nedeljo, dne 8. oktobia 1922 ob 2. uri popoldne v hiši g. Martina Rakuša v Obrežu pri Sred šču.
DNEVNI RED :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Sprememba zadružnih pravil §, §, 2, 18, 30, 34.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Predlogi in nasveti.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji. BCRIi^JSiSA HRANILNICA
V LJUBLJANI
ustanovljena leta 1820
•sprejema hranilne vlo^e proti
SI
8
obrestovanju.
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce.
Hranilnica je sirotinskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
8 milijonov kron.
Cisti dobiček je. v kolikor se ne porabi z« okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje obče koristnih naprav in podjetij na Kranjskem. Za te svrhe se je doslej darovalo 8,698.000 kron.
Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 9.
*?388IKSi!!ga»8IR»IfiiaRSS8Si»»B»aiBS
prirna avstrijski produkt, 1
»f
uz originalne tvorničke cijene kod
" dL d.

Paromlinska cesta 1.
Telef. 10 i 12JO - Telegr. „Orbis''
Kmetovalci!
Skrbite za kar največje razširjenje .Kmetovalca'! Stremite za tem, da se ga lehko čita v vseh gostilnah in javnih prostorih. 30.000 nas je že v Kmetijski družbi, pa bi nas bilo lehko še enkrat več. Cim več nas bo, več bomo dosegli!
Upravništvo ..Kmetovalca"
sprejema primerne inserate
po cenah, ki so razvidne na poglavju.
Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv uspeh, kajti „Km-e-
tovalec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodili ter je razširjen po vseli slovenskih deželah.
Pozcr!
Bakrene
ze
žganjekuho
trpežno izdelane, po ugodni ceni ln sicer od 2^ do 60 I vsebine ima v zalogi
Stanka Žargt 8 Co.VZ,^4
Zahtevajte cenike!
Takojšnja dobam!
trgovina z železnino ia poljedelskimi stroji
ima zopet v zalogi vse poljedelske stroje, kakor gepeljne mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, preše in mline za sadje, ter pluge in kose iz znano prvovrstnih tovarn. Za košnjo priporočamo znamenite prvovrstne ame-rikanske kosilne stroje
»Mc. CORMICK" in (,DERINt5".
Z rezervnimi deli naših kosilnih strojev lahko iz naše zaloge takoj postrežemo. Vse po najnižji dnevni cani.
Lične In cenene žične mreže,
pletene s strojem iz najboljše v ognju pocinkane žice za OGRAJE VRTOV IN DREVESNIC, vsakovrstne ŽIČNE TKANINE iz železne, pocinkane in medene žice za STROJE, MLINE IN OKNA, ELASTIČNE POSTELNE MREŽE iz galvaniziram žice na lesenem okvirju v različnih velikostih, raznovrstna SITA, REŠETA in razne LESNE IZDELKE (suh.) robo) za hišno in kuliinsko uporabo izdeluje in dobavlja po naj nižjih dnevnih' cenah :
EVGEN IVANC. Sodražica Stenija.
tovarna žičnih tkanin in pletenin, trgovina s sitarskim in lesenim blagom
Zahtevajte ponudbe in ilustrirani cenik brezplačno.
Jneiska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
■ v LJUBLJANI s
ljubljanske okolice
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po <4 °/q	(J)
brež vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike,
Sprejema tudi vlogi v tekočem računu 0 voni s čekovnim prometom ter
jih obrestuje od dne vloge do dns dvtffa,
Stanje hranilnih vlog nad li>0,f)CIO.GOO kron. ' Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron. i
Občni zbor
Živinorejske zadruge v Št. Rupertu
r. z. z o. z. se bo vršil
v nedeljo, dne 8. oktobra 1922. ob 8. uri dopoldne v pevski sobi.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka n leto 1922.
3.	Volitev načelstva
4.	Premefflba phavll.
5.	čitanje revizijskega poročila ža leto 1920 in 1922.
6.	Slučajnosti.