NOVICE
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
Leto 2
MAREC 1970
ŠT. 3
KONEC STARE ŽAGE V NAZARJE
Letos mineva 70 let, od kar je stekla v Nazarjih prva industrijska žaga s štirimi polnojermeniki. Ob dograditvi je bilo to drugo največje podjetje za primarno predelavo lesa v Sloveniji. V teh 70 letih je bilo razžaganih na nazarski žagi preko dva milijona kubičnih metrov hlodovine.
Poleg te proizvodne kapacitete so bile na (nazarskem gospodarskem območju še manjše žage v Solčavi, Ljubnem, Gornjem gradu in Spodnji Rečici. Dolgoročni koncept razvoja lesnopredelovalne industrije je zahteval koncentracijo primarne predelave lesa, kajti znano je, da nastajajo na žagarskih obratih velike količine odpadkov, ki so v pretežni meri sposobni kot surovine za kemično predelavo lesa (celuloza, lesovinske plošče, iverne plošče itd.). Tovrstni odpadki iso bili na ta način razdeljeni po obratih in so tako zgubljali svojo dejansko vrednost.
V letu 1965/66 je bil na industrijskem kompleksu v Nazarjih zgrajen nov mehanizaran žagarski obrat z letno kapaciteto 85.000 m3 hlodovine. Obrat je opremljen s kotlovnico, ki izkorišča žagovino kot kurilno sredstvo in oskrbuje s toplotno energijo vse proizvodne oddelke. Poraba časa za predelavo enega ku-binčega metra hlodov v deske se je od prejšnijh 12 ur zmanjšala na
3,2	uri. Do leta 1970 so bili ukinjeni obrati v Solčavi, Ljubnem in Spodnji Rečici.
Za vse delavce omenjenih obratov so bila preskrbljena delovna mesta v ostalih proizvodnih obratih v Nazarjih. Urejen je tudi prevoz na delo z avtobusom podjetja. Enako so zagotovljena delovna mesta za delavce iz stare žage in sicer so nameščeni v proizvodnjo stavbenega pohištva, za katero je letos predvidena večja količinska proizvodnja.
To je bila prva faza pri uresničevanju ideje o kemični predelavi lesa v nazarskem bazenu. S tem ukrepom je bilo mogoče sistematsko in funkcionalno rešiti prostor sušenja in manipulacije žaganega lesa, zajetje in boljše ovrednotenje odpadkov ter poceniti proizvodnjo. Z integracijo podjetij GG in LIN pa je bila dosežena boljša kvaliteta surovin in ustvarjeni pogoji zaradi koncentracije kapitala za obsežnej-
še naložbe v .tiste proizvodne kapacitete, ki zagotavljajo nadaljnjo rast in krepitev podjetja, vzporedno s tem pa tudi boljši standard zaposlenim.
Odločitev delovnega kolektiva GLIN Nazarje, da zgradi tovarno ivernih plošč, se letos uresničuje Konec februarja so se ustavile oj-
nice polnojarmenikov. Veteranka je proizvedla zadnji kubik desk. Delavci so še zadnjikrat razdrli »špa-nungo« in se poslovili od železnih »delodajalcev.« Prostor, kjer so 70 let z enotnim tempom nihali jarmi težkih strojev, bodo izravnali buldožerji. Čez dve leti bo tu stala tovarna' z najsodobnejšimi stroji in napravami, katerih upravljanje bo poverjeno sinovom oziroma vnukom savinjskih »žagmeštrov« in »olcarjev.«
ing. DOBROVC MARJAN
Le še nekaj dni in stara zgradba bo porušena (Foto: Pajk Franjo)
SODOBNA OBDELAVA PODATKOV V GUN
Za sedanjost so značilne velike spremembe na vseh področjih človekovega delovanja v znanosti, tehniki, tehnologiji, ekonomiji itd. Zelo velike so spremembe na področju organizacije in ekonomike delovnih organizacij. To pa zahteva nenehno organizacijsko izpopolnjevanje in prilagajanja kolektivov podjetij.
Samoupravni dn vodstveni organi se pri svojih odločitvah opirajo na rezultate, dosežene v sedanjosti in in Je redko na rezultate, dosežene v preteklosti. Sedanji način zbiranja
in obdelave podatkov nam ne omogoča tekočega spremljanja pokazateljev uspešnosti gospodarjenja. Tem težavam pa se lahko izognemo z uvedbo elektronskih računalnikov. Poznamo različne izvedbe teh strojev. V glavnem jih pa delimo v stroje nižje, srednje in višje mehaniza-cije. Njihova vključitev v sistem zbiranja in obdelave podatkov vsekakor ni moda, temveč potreba sedanjosti. Vsako odstopanje od tega (Nadaljevanje na 4. strani)
Urbanizacija - pogoj za smotrno izgradnjo in racionalno uporabo zemljišč
(Nadaljevanje iz. prejšnje številke)
III.	Bodoča usmeritev naseljevanja prebivalstva
Bodoča koncentracija naselitve prebivalstva je usmerjena v vodilna naselja kot so Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Sav., Gornji grad, Rečica ob Sav. in Luče. Vsi ti kraji se urejajo na podlagi urbanističnih in zazidalnih naselij. Zaselki, ki so situirani v neposredni bližini teh naselij, se urejajo z urbanističnim redom pod posebnimi pogoji. V teh zaselkih je v prvi fazi dovoljena le nadomestna gradnja. Manjša naselja, kot so Kokarje, Lačja vas, Pusto polje, Šmartno ob Dreti, Bočna, Sp. Rečica, Nizka, Okonina, Radmirje in Solčava se urejajo z urbanističnimi redi tako, da je za ta naselja določen obseg širjenja gradnje z upoštevanjem vseh rezervatov in zaščitenih predelov. Raztresena gradnja izven večjih krajevnih formacij se v bodoče ne bo dovoljevala.
IV.	Bodoče osnove cestnega omrežja
Vloga cestnega omrežja v mozirski občini je glede na to, da je cesta edino komunikac. sredstvo še posebno važna. Nadaljnji razvoj cestnega omrežja je prvi pogoj za hitrejši in celovitejši razvoj vseh dejavnikov na našem območju.
Slabo stanje glavnih prometnic v naši občini je eden od glavnih vzrokov, da turizem, predvsem v Logarski dolini, nima te privlačnosti, kot bi jo zaradi naravnih lepot moral imeti.
V prvi fazi je potrebna rekonstrukcija predvsem tistih odsekov, ki še niso modernizirani. To je odsek ceste do Logarske doline in modernizacija ceste Gornji grad—Kamnik ter Radmirje—Gornji grad. Prav tako je potrebno modernizirati cesto Gorenje—Soteska kot krajšo povezavo s šaleškim območjem.
Težiti je tudi k ureditvi problematike odprtja mejnega prehoda z Avstrijo v Matkovem kotu za motorni promet, kar bi predstavljalo bistveno nov element v načrtovanje nadaljnjega razvoja gornjega dela doline.
Od turističnih cest mora imeti prioriteto rekonstrukcija ceste od spodnje postaje žičnice v Žekovcu preko Trnave do Rečice ob Savinji.
Za nadaljnji razvoj celotnega območja je zelo važna tudi izgradnja magistralnih gozdnih cest, ki bistveno spreminjajo dosedanjo eksistenco višinskih kmetij in odpirajo nove smeri dostopov v gornjesavinjsko območje.
V.	Bodoče osnove komunalnih
naprav
a)	Vodovod
Celotno območje se zaradi reliefnih prilik preskrbuje z vodo iz večjega števila večjih, manjših ali celo hišnih vodovodov. Težiti je k temu, da se preskrba z vodo iz večjih vodovodov povečuje. Prav tako je pospeševati tudi število malih vodovodov tam, kjer je to pogojeno z reliefnimi in ostalimi priljkami, tako da bo oskrba iz primitivnih vodnjakov zmanjšana res le na posamezne primere. Skladno z večanjem naseilij in s povečanjem odjema vode bo treba zajemati nove vire vode ter širiti tudi vodovodno omrežje. Največ-ie naloge na tem področju so gotovo priključitev novih vodnih virov v Gornjem gradu, ureditev preskrbe z vodo za Nazarje in Mozirje iz izvora Letošč pri Bočni in zamenjava glavnega dovodnega voda pri vodovodu Ljubno ob Savinji.
Zelo važna naloga je tudi inventarizacija in zaščita vseh večjih vodnih virov na našem območju.
b)	Kanalizacija in čiščenje
odpadnih voda
Na področju izgradnje kanalizacije in čiščenja odpadnih voda nas čakajo velike naloge. Nobeno naselje v občini nima urejene kanalizacije niti čistilnih naprav.
Glede na današnje stanje ter perspektivo razvoja je utemeljen predviden enotni kanalski sistem s čiščenjem v centralni čistilni napravi pri naseljih, ki se bodo urejevala z urbanističnimi oziroma zazidalnimi načrti. To so naselja Mozirje, Nazarje, Ljubno ob Savinj-i, Luče, Rečica ob Savinji in Gornji grad.
V	nekaterih manjših naseljih bo prav tako potrebno lokalno rešiti kanalizacijo in čiščenje odplak. To so naselja Pusto polje, Šmartno ob Dreti, Bočna, Radmirje in Solčava.
V	turističnih centrih kot so Golte in Logarska dolina bo potrebna ureditev kanalizacije s čiščenjem odplak v manjših čistilnih napravah, tako da bodo ustrezale sanitarno-higienskim predpisom.
Naselja pa, ki se ne bodo kanalizirala, bodo morala svoja stranišča in gnojišča sodobno urediti skladno s predpisi.
c)	Elektroenergetsko omrežje
Pri prognoziranju električnih distribucijskih naprav se je upoštevalo predvsem povečanje števila prebivalstva, povečanje odjema pri GLIN Nazarje s sedanjih 2 milijona KWh na 6 milijonov KWh in izgradnja turističnih centrov v Logarski dolini, Lučah, Ljubnem ob Savinji, Gornjem gradu, Golteh in v Mozirju.
Predvidena je izgradnja 65 novih
trafopostaj v 46 krajih. Prav tako bo potrebno zgraditi nov daljnovod iz Podloge v Nazarje. Dolžina vseh daljnovodov v občini bo narasla s 100 km na 170 km. Število odjemalcev električne energije se bo povečalo na 5.300. Poraba električnega toka pa bo porasla s sedanjih 6 milijonov KWh na ca. 18 milijonov KWh leta 1991.
d)	Bodoče osnove telefonskega
omrežja
Novo avtomatsko telefonsko omrežje v Gornji Savinjski dolini bo poleg vozliščne centrale v Mozirju tvorila skupina končnih central na Rečici ob Savinji, v Gornjem gradu, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in v Solčavi. Prav tako je predvideno, da se naročniki iz Nazarij priključijo po kablu neposredno na avtomatsko telefonsko centralo v Mozirju.
Predvideno gibanje števila telefonskih naročnikov nam podaja naslednja tabela:
Avtom telef centrala	Sedanje stanje	Število 1975	vključenih 1985	naročnikov 1995
Mozirje — Nazarje	40	100	150	200
Rečica ob Sav. 5		20	40	60
Gornji grad	17	50	70	120
Ljubno ob Savinji	21	60	100	150
Solčava, Luče, Logarska dolina	10	30	50	100
Skupaj:	93	260	410	630
Terminsko je predvidena izgradnja avtomatskega telefonskega omrežja tako, da bo letos montirana avtomatska telefonska centrala v Mozirju^ s kabelsko povezavo do Nazarja v naslednjih dveh do treh letih pa montaža avtomatskih telefonskih central na Ljubnem ob Savinji in v Gornjem gradu. Celotna avtomatizacija telefonskega omrežja v Gornji Savinjski dolini pa bi bila zaključena do leta 1980.
V tem prikazu smo obravnavali le nekatere od osnovnih prognoz nadaljnjega razvoja na območju ni so nekateri zelo važni podatki, kot so prognoze za nadaljnji razvoj turizma in gostinstva in prognoze za nadaljnji razvoj trgovine in oskrbe naselij. Prav tako niso obravnavane prognoze za nadaljnji razvoj šolstva in otroškega varstva. Vsako od teh področij je tako obširno, da zahteva samostojne obdelave v širšem okviru.
Ivan Kos
Odmera in pobiranje prispevka iz osebnega
od kmetijske dejavnosti
dohodka
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Družbeno-politične skupnosti priznavajo posameznim kategorijam davčnih zavezancev iz ekonom skih, socialnih, pa tudi davčno-teli-ničnih razlogov različne davčne oprostitve in davčne olajšave.
O davčnih oprostitvah govorimo tedaj, ko se posameznega zavezanca oprosti plačevanja prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za tista zemljišča, ki niso sposobna ali pa niso bila sposobna za kmetijsko proizvodnjo, a jih je zavezanec z investicijskimi vlaganji usposobil za proizvodnjo, kakor tudi tedaj, ko je proizvodna sposobnost zemljišča iz določenih razlogov zmanjšana, ali pa takrat, ko zemljišče služi posebnim namenom. Oprostitve so lahko splošne ali posamične, osebne ali stvarne ter trajne ali začasne. Zemljišča, ki pridejo v poštev za davčno oprostitev, so vnaprej predvidena z davčnimi predpisi, določeni pa so tudi pogoji in način uveljavljanja začasnih oprostitev. Za dohodke od zemljišč, ki pridejo v poštev za davčno oprostitev, se odmera prispevka iz osebnega dohodka od kmetijskih dejavnosti ne izvrši.
Davčne olajšave se priznajo davčnim zavezancem iz socialnopolitičnih in ekonomskih razlogov. To so primeri, ko zavezanec gospodari v težkih okoliščinah zaradi pomanjkanja delovne sile, zaradi preživi ia-nia več za delo nezmožnih družinskih članov (mladoletnosit, starost, invalidnost ipd.), prizadetost z elementarnimi nesrečami, ali pa primeri. ko se posamezni zavezanci odločijo za preusmeritev kmetijske proizvodnje, za kar potrebujejo velika materialna in finančna sredstva.
Vrste olajšav, kakor tudi pogoji in način za njihovo uveljavljanje, morajo biti natančno določeni z davčnimi predpisi.
Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti iz občine Mozirje lahko uveljavljajo vse v. nadaljevanju opisane davčne oprostitve in davčne Olajšave, vendar le takrat, ko so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za njihovo uveljavitev.
DAVČNE OPROSTITVE
1.	Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so trajno oproščeni dohodki:
—	od zemljišč pod stavbami;
od dvorišča do 500 m2 — če niso dana v zakup ali se ne uživajo ločeno od stavbe;
—	od dvorišč cerkva;
—	od zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in njihovi jezovi, obrambni, vrbovi in drugi na-
sadi ter naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje in namakanje.
2.	Začasno so oproščeni prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti dohodki:
—	od zemjlišč, ki so bila za kmetijsko proizvodnjo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna;
—	od zemljišč na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in vinogradi, kar pa ne velja za nasade hibridne trte.
Začasna oprostitev lahko traja največ 10 let, uveljavi pa jo lahko • tisti zavezanec, 'ki je omenjena dela opravil pod nadzorstvom za kme-tijsto in gozdarstvo pristojnih organov. Davčna uprava bo priznala oprostitev, če bo upravičenec najkasneje do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev, vložil prošnjo za oprostitev. Če upravičenec ne vloži prošnje pravočasno, se oprostitev prizna od 1. januarja naslednjega leta s tem, da se oprosti tveni čas skrajša za eno leto.
3.	Če da zavezanec zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj štiri leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše. Oprostitev se ne prizna, če organizacija to zemljišče na podlagi zakupne ali kooperacijske pogodbe prepusti v izkoriščanje lastniku zemljišča, razen v primeru, če na podlagi kooperacijske pogodbe delež kmetijske organizacije pri doseganju skupnega dohodka od tega zemljišča presega 50 %.
4.	Prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti so oproščeni tudi tisti zavezanci oz. lastniki zemljišč, pri katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega
200,00	din.
Oprostitev prispevka velja tudi za zavezance višinskih predelov, če njihov letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega
1.000,00 din.
Po občinskem odloku o prispevkih in davkih občanov se štejejo pod višinske predele naslednja naselja: Solčava, Logarska dolina, Podolševa, Robanov kot, Luče, Konjski vrh, Strmec, Krnica, Podveža, Pod-volovjek, Raduha, Savina — višinski del, Primož — višinski del, Ti-rosek, Smiklavž — višinski del, Poljane — višinski del, Prihova — višinski del, Rečica — višinski del, Kokarje — višinski del, Šmartno ob Dreti — višinski del, Radegunda — višinski del, 'Šmihel, Lepa njiva — višinski del, Ljubija — višinski del in Dobrovlje. To so skratka vsa tista naselja in deli naselij, ki so bila po prejšnjem odloku kategorizirana
v IV. proizvodni okoliš.
5.	Poleg prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti plačujejo lastniki stanovanjskih hiš tudi davek od teh hiš oz. hišnino. Pri tem so lastniki novih hiš, oz. lastniki hiš, ki so bile obnovljene nad 50 %, oproščeni plačevanja tega davka, vendar le, če so pri bančni upravi vložili prošnjo za oprostitev.
DAVČNE OLAJŠAVE
Pri odmeri prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se davčnim zavezancem priznajo naslednje olajšave:
1.	Zavezancem, ki preživljajo več kot dva mladoletna otroka ali za delo nezmožna člana in katerih osebni dohodek ne presega 1.200 din letno na družinskega člana, se za tretjega in vsakega nadaljnega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega družinskega člana odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 10 %, vendar skupno znižanje prispevka ne sme znašati več kot 50%.
2.	Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih članov in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 4.000 din letno, se odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 50 %. Za delo nezmožne družinske člane se štejejo moški nad 65 let starosti, ženske nad 60 let starosti in nad 50 % invalidi. Za delo nezmožne se štejejo tudi otroci do 15. leta starosti, če se šolajo, pa do 24. leta starosti.
3.	Po občinskem odloku o prispevkih in davkih občanov se prizna olajšava za kmete, ki so sodelovali v NOB in jim je kmetijstvo edini vir dohodka:
—	če so sodelovali v NOB pred
31. 12. 1943	15 %
—	če so sodelovali v NOB pred
31. 12. 1944	7 %
4.	Odmerjeni prispevek od kmetijstva se ustrezno zniža tudi v tem primeru, če je zavarovanec, ki se mu odreja prispevek, imel v dotič-nem letu več kot 200 din izdatkov za zdravljenje družinskih članov, ali če je imel izdatke za pogreb družinskega člana.
Prispevek se zniža za znesek prispevka, ki ga je zavezanec plačal sorazmerno od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna komunalni zavod za socialno zavarovanje, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje prizna za stroške pogreba 550 dinarjev.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Odmera in pobiranje prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
(Nadaljevanje s 3. strani)
5.	Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarne nezgode, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali iz drugih podobnih razlogov, se na zavezančevo prošnjo lahko prizma olajšava. Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek od take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Če skupno zmanjšanje katastrskega dohodka v primerjavi s celotnim katastrskih dohodkom prispevnega zavezanca od negozdnih površin znaša več kot 20 % v enem koledarskem letu, se katastrski dohodek od negozdnih površin zmanjša za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Prošnjo za priznanje te olajšave mora zavezanec vložiti v 15 dneh po nastanku škode.
6.	Zavezancem, ki so se odločili za preusmeritev v specializirano proizvodnjo na svoji kmetiji po-programu, ki ga izdela pristojna strokovna pospeševalna služba in v sodelovanju s kmetijsko organizacijo, se prizna olajšava pri prispevku od kmetijske dejavnosti. Višina olajšave je odvisna od višine lastnih sredstev, ki jih je zavezanec vložil v investicije na podlagi omenjenega programa.
.vložena lastna	olajšava pri
sredstva	prispevku v %
—	od 8.000 din do 15.000 din 20 %
—	od 15.000 din do 30.000 din 30 %
—	nad 30.000 din	40 %
Olajšava se prizna na podlagi pis-
mene prošnje, ki jo vloži prispevni zavezanec najkasneje do 15. novembra tekočega leta s priloženim potrdilom kmetijske organizacije o višini vloženih lastnih sredstev.
7.	Posebna olajšava se prizna zavezancem od lesa za domačo uporabo, če ga potrebuje za preureditev stanovanjskih prostorov ali gospodarskih poslopij. Olajšava se prizna tako, da se jih oprosti plačila prispevka iz osebnega dohodka od gozda in sicer za tisto količino lesa, ki je bila uporabljena v lastnem gospodarstvu.
(Nadaljevanje v prihodnji številki) BASTL ALOJZ IN ŠPEH ERNEST
SAMOUPRAVNE STRUKTURE V KMETIJSKI ZADRUGI MOZIRJE
XV. ustavni amndma in s tem v zvezi sprejeti zakon, je med drugimi delovnimi organizacijami narekoval tudi kmetijski zadrugi, da izda in sprejme statut, s katerim bo zagotovljena resnična samoupravna pravica kmeta in zaposlenih v zadrugi. Statutarna komisija pri Gornjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje je v nekoliko težjem položaju, kakor v drugih delovnih organizacijah v občini. Pri pripravi predloga statuta je morala izhajati iz dveh temeljnih predpostavk. S predlogom statuta je težila za tem, da zagotovi kar največ neposrednega samoupravljanja za zaposlene na eni strani, na drugi pa kmetu kooperantu, ki je soustvarjalec dohodka v zadrugi.
SODOBNA OBDELAVA PODATKOV
(Nadaljevanje s 1. strani) vodi v splošno stagnacijo in zaostajanje za razvojem.
Tudi podjete GLIN Nazarje želi svoje poslovanje modernizirati. V ta namen smo naročili stroje višje mehanizacije in sicer sistem PHILIPS Data 8000 16 K. Stroji te vrste sodijo v vrsto malih computer-jev. Vodeni so z notranjim programom, ki se ga da poljubno spreminjati. V našem primeru bomo ta stroj uporabljali prvenstveno v knjigovodstvu, plansko-analitski službi, tehničnem oddelku za lesno in gozdno proizvodnjo, gradbeni pro-jektivi in taksaciji.
V podjetjih, ki so že uvedla omenjene elektronske računalnike, ni prišlo zaradi tega do odpusta delovne sile, ampak le do temeljite spremembe strukture zaposlenih. Strokovnjaki, ki so prej porabili veliko časa in energije za rutinsko in mehansko izračunavanje, sedaj ta čas bolj koristno uporabljajo za nadalj-ne izpopolnjevanje organizacije proizvodnje in lastnega dela.
Za ilustracijo navajamo, da bo nad 25 slovenskih podjetij uvedlo' letos te stroje v svoje poslovanje. Generalni zastopnik za Jugoslavijo je izvozno-uvozno podjetje COMMERCE iz Ljubljane. Poleg nakupa organizirajo tudi pettedenske tečaje za programerje in organizatorje. Po potrebi pa sodelujejo pri sestavi prvega programa.
Sistem Data omogoča tekoče spremljanje poslovnih dogodkov ter hitro formiranje realnih poslovnih odločitev. Pravilne odločitve so osnova hitrejšega napredka, katerega učinki se najbolje kažejo v kakovostni in ceneni proizvodnji.
Mutec Jože
Osnovne oblike samoupravljanja v zadrugi so po predlogu statutarne komisije: zadružni svet in sveti delovnih enot. Izhajajoč iz večletne zahteve kmetov kooperantov, da dobijo več samoupravnih pravic, bi nai bilo število kmetov v tem najvišjem samoupravnem telesu zadruge v korist kmetov- kooperantov.
Da bi zagotovili več neposrednega samoupravljanja, daje statutarna komisija v predlogu statuta zelo veliko vlogo svetom delovnih enot. V zadrugi bi po sedanji gospodarski dejavnosti bilo pet delovnih enot in pet svetov z enakimi samoupravnimi pravicami.
V delovnih enotah: trgovina, lastna kmetijska proizvodnja, klavnica in delovni enoti skupnih služb — bi sveti enot bili voljeni le iz vrst delavcev, zaposlenih v določeni enoti. V tisti delovni enoti, kjer ie zaposlenih manj kot trideset, bi predstavljali svet enote vsi zaposleni in volijo le predsednika enote. Svet delovne enote kooperacije pi bi sestavljali kmetje-kooperanti in zaposleni delavci v tej enoti. Razmerje v svetu enote med zaposlenimi in kmeti bi naj bilo zopet v korist kmetov.
Zadružni svet kot najvišji samoupravni organ v zadrugi bi po predlogu statutarne komisije načrtoval gospodarjenje in razvoj zadruge kot celote, is tem tudi posameznih delovnih enot. Skrbel bi za dobre medsebojne odnose med enotami, zaposlenim in kmeti kooperanti.
Delovne enote oziroma njihovi samoupravni organi — sveti enot, bi polnopravno sprejemali gospodarske načrte enot, delili dohodek in osebne dohodke v okviru osnovnega pravilnika o delitvi dohodka, ki bi ga sprejel zadružni svet. S tem želimo poudariti, da bo posledice dobrega ali slabega gospodarjenja nosila le posamezna enota, ne pa druga za drugo, kar vseskozi ustvarja nezadovoljstvo.
Takšno delitev na enote in njih samoupravne organe zahteva tako pestra dejavnost zadruge. Vsaka naštetih delovnih enot ima zaključen proizvodni, tehnološki in organizacijski značaj in jim je s tem podana
(Nadaljevanje na 6. strani)
Občani pišite v
Savinjske
novice
PRORAČUN SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE
Odločili smo se, da v našem časniku objavimo celoten predlog proračuna občine. Svet za finance je imel težko in odgovorno nalogo, da je uravnovesil izdatke z dohodki. Vedno so zahteve mnogo večje, kot so naše možnosti.
Ob razpravah o proračunu navadno vedno več pozornosti posvetimo izdatkom kot dohodkom. Prav bi bilo, da letos storimo obratno. Trošili bomo vselej lahko le toliko, kolikor bo naša gospodarska moč dovoljevala, če nočemo, da ne bomo vsako leto povečevali davčnih stopenj. Za letošnje dohodke velja, da so izraz istih davčnih stopenj, kot so bile v preteklem letu. Zato bi bilo prav, da ob letošnjih razpravah o proračunu govorimo več o
Celotna bilanca dohodkov proračuna občine Mozirje za leto 1970 znaša 7,070.555 dinarjev. Od navedenega zneska je temeljna izobraževalna skupnost udeležena na prispevku iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja od bruto osebnih dohodkov, katerih predvidevamo
56,000.000 dinarjev, s 3,20 % kar znese 1,792.000 dinarjev. Na ostalih prispevkih kot so prispevek iz kmetijske, obrtne, intelektualne in avtorske dejavnosti bo temeljna izobraževalna skupnost udeležena z 8 %. Udeležba z 8% na ostalih prispevkih od osnove 1,518.000 znaša 121.440 dinarjev. Na ta način formirana sredstva za temeljno izobraževalno skupnost znašajo skupaj 1,913.440, kar predstavlja 27 % vseh bilančnih sredstev proračuna občine Mozirje. Poleg navedenih sredstev bo temeljna izobraževalna skupnost prejela od republiške izobraževalne skupnosti 2,480.000 dotacije za financiranje vzgoje in izobraževanja. Skupni dohodki TIS občine Mozirje bodo torej znašali 4,393.440 dinarjev, od tega za redno dejavnost 4,288.000 in 105.440 za investicije v šolstvu.
Dohodki za razpored proračuna (izdatki) bodo po odbitku sredstev za šolstvo znašali 5,007.115 dinarjev, če k temu prištejemo namenska dopolnilna sredstva republiškega proračuna v višini 150.000 dinarjev, pa skupaj 5.157,115 dinarjev, kar je za 15 % več kot v letu 1969.
Posamezni dohodki za proračune bodo formirani takole: prispevek iz osebnih dohodkov iz delovnega razmerja je predviden za 14 % višji kot v letu 1969. Povišanje predvidevamo od novih zaposlitev in delnega dviga osebnih dohodkov zaposlenih.
Povečanje dohodkov za proračun od ostalih prispevkov je posledica manjše udeležbe temeljne izobraževalne skupnosti kot v letu 1969, ki je znašala 34,43, za leto 1970 pa se predvideva udeležba na ostalih prispevkih 8 %. Na ta način je odstotek povečanja dohodkov za proračun od prispevkov, razen prispevkov iz delovnega razmerja, navidezno večji.
Prispevek od kmetijske dejavnosti je predviden v enaki višini kot je bil dosežen v letu 1969, čeprav bo nekaj obrtnikov odjavilo obrt, ker gredo v pokoj, se obseg obrtne dejavnosti ne bo zmanjšal, ker bo vzelo
tem, kako bomo napredovali, da bomo lahko tudi več trošili, kakor da samo iščemo, kaj v proračunu ni.
V tem mesecu bodo zbori volivcev združeni s konferencami SZDL, na katerih bodo dana podrobnejša pojasnila celotnega proračuna. Vsaka misel in predlog bo zelo dobrodošel. Ker bo vsak občan imel možnost, da temeljito pregleda vse postavke proračuna, se bo tudi lažje vsakdo, ki to želi, udeležil razprave. Prosimo torej za predloge na zborih volivcev ali pa jih lahko neposredno pošiljate na predsedstvo skupščine občine.
Jože Deberšek
obrt nekaj drugih, poveča pa se odstotek udeležbe za proračun.
Prispevek od obrtne in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se obračunava v pavšalu ali odstotku od kosmatega dohodka, je predviden v nekoliko manjšem znesku, ker se ta dejavnost manjša in je tudi ni mogoče tako natančno predvideti, za proračun pa se poveča za 36 %, ker je udeležba TIS manjša.
Prispevek od opravljanja intelektualnih storitev, ki pa bo po predvidevanjih finančne službe obdavčenih izrednih dohodkov.
Prispevek od avtorskih pravic in tehničnih izboljšav je predviden v enakem znesku, udeležba za proračun pa se poveča za 56 %.
Prispevek od skupnega dohodka občanov je nekoliko manjši, ker so zavezanci tega prispevka v letu 1969 že plačevali akontacijo na odmero, ki bo opravljena to leto. V enaki višini pa bodo v letu 1970 plačevali akontacijo.
Prometni davek od maloprodaje se predvideva povečanje za 14 %, kar bo realno na predvideno večjo zaposlitev in porast osebnih dohodkov. Trgovina pa si naj prizadeva za večjo založenost in izbiro artiklov.
Prometni davek od plačil na storitve se nekoliko zniža, ker se dejavnost oži, ni pa mogoče tega davka natančno predvidevati.
Prometni davek od nepremičnin in pravic se predvideva za 14% manj kot je bilo doseženo v letu 1969, ' ker je v preteklem letu bilo nenormalno veliko teh vrst obdavčitev, ki pa se jih vnaprej ne more predvideti.
Ostali davki so vsi v primerjavi z realizacijo v letu 1969 nižji in so v skupnem znesku za 18 % nižji kot v letu 1969 posebno zato, ker v celoti odpade obdavčitev kmetijskih proizvajalnih priprav, predvideva pa se manjše število tovornih motornih vozil za obdavčitev.
Upravne takse v celoti porastejo za 55% zaradi povečane tarife upravnih taks, ki so v veljavi od 1. 7. 1969. Ostali nepredvideni dohodki so povečani za 43 %.
Namenska dopolnilna sredstva so povečana za 72 %, ki jih republiški proračun daje za priznavalnine borcev NOV.
STRAN 2
BILANCA DOHODKOV PRORAČUNA IN TIS OBČINE MOZIRJE ZA LETO 1970
Vrsta dohodka	Plan TIS	Realizacija za TIS za 1. 1969	o~	Plan za proračun za 1. 1969	Realizacija za proračun za 1. 1969	o'-	Skupaj planirano za 1. 1969	Doseženo v 1. 1969		Plan za 1. 1970	Udeležba TIS za 1. 1970	Ostanek za proračun za 1. 1970
I. PRISPEVKI												
Prispevki iz OD iz delovnega razmerja	1,440.000	1,584.134	110,0	643.572	707.709	109,9	2,083.500	2,291.843	109,9	2,600.000	1,792.000	808.000
Prispevek iz OD iz kmetijske dejavnosti	365.283	315.322	86,3	695.710	600.512	86,3	1,061.020	915.834	86,3	920.000	73.600	846.400
Prisp. iz OD od obrtne in drugih gosp. dejavnosti	61.974	,101.429	163,6	118.026	193.167	163,6	180.000	294.596	163,6	300.000	24.000	276.000
Prisp. iz OD od obrtne in gosp. dej. v pavš. ali %	89.518	95.320	106,4	170.482	181.532	106,4	260.000	276.852	106,4	270.000	21.600	248.400
Prisp. iz OD od opravljanja intelekt, storitev	2.754	1.917	69,6	5.246	3.651	69,5	8.000	5.568	69,6	25.000	2.000	23.000
Prispevek iz OD od avtorskih pravic	516	962	186,4	984	1.832	186,1	1.500	2.794	186,2	3.000	240	2.760
Prispevek iz skupnega dohodka občanov	—	—		20.000	16.688	83,4	20.000	16.688	83,4	15.000	—	15.000
Skupaj prispevki	1,960.000	2,099.084	107,6	1,654.020	1,705.091	103,0	3,614.020	3,804.175	105,2	4,133.000	1,913.440	2,219.560
II. DAVKI												
Prometni davek na maloprodajo				1,540.000	1,744.906	113,3	1,540.000	1,744.906	113,3	2,000.000		2,000.000
Prometni davek od plačil na storitve				300.000	256.642	85,5	300.000	256.642	85,5	250.000		250.000
Prometni davek od nepremičnin in pravic				70.000	92.269	131,8	70.000	92.269	131,8	80.000		80.000
Davek na dohodek od zgradb				70.000	76.968	109,9	70.000	76.968	109,9	' 75.000		75.000
Davek na dohodek od premoženja				2.000	18.741	937,0	2.000	18.741	937,0	5.000		5.000
Davek na kmetijske proizvajalne priprave				220.000	19.938	90,6	220.000	19.938	90,6			
Davek na dohodek dosežen z uporabo dopol. dela drugih				15.000	22.832		15.000	22.832	152,2	20.000		20.000
Davek na dediščine in darila				5.000	7.627		5.000	7.627	152,5	3.000		3.000
Davek na tovorna, cestna, priklopna in kombi vozila				—	101.756		—	101.756		80.000		80.000
Skupaj davki				2,222.000	2,356.832		2,222.000	2,356.832	106,0	2,513.000		2,513.000
III. TAKSE												
Administrativne takse				80.000	142.995	'	80.000	142.995	178,7	200.000		200.000
Ostale komunalne takse				10.000	10.445		10.000	10.445		9.555		9.555
Sodne takse				7.000	15.292		7.000	15.298	218,5	20.000		20.000
Skupaj takse				97.000	147.838		97.838	147.838	162,7	229.555		229.555
IV. OSTALI DRUGI DOHODKI				70.000	31.394		70.000	31.394	44,8	45.000		45.000
VII. DOPOLNILNA SREDSTVA												
Namenska dopolnilna sredstva				70.000	87.000		70.000	87.000	124,2	150.000		150.000
IX. PRENESENA SREDSTVA				205.275	205.324		205.275	205.324	100,0			
SKUPAJ DOHODKI ZA RAZPORED:	1,960.000	2,099.084		4,318.295	4,533.479		6,278.295	6,632.563	105,6	7,070.555	1,913.440	5,157.115
Razporedile . skupine	1. Realizacija v L 1969	Zahtevek služb	Predlog sveta za družb. pl. finance	Indeks % 4 : 2
Glavni namen 03 KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST Zavod za spomeniško varstvo	10.000	24.000	20.000	200
Zgodovinski arhiv Celje	7.500	7.800	7.800	104
Pogodbena skupnost »Občan«	1.613	1.396	1.396	86
Muzej revolucije Celje	5.000	7.000	7.000	127
Zveza kulturno-prosvetnih organizacij	40.000	76.000	70.000	1 /5
Občinska zveza za telesno kulturo	30.000	39.650	39.000	130
Sofinanciranje »Savinjskih novic«	20.000	20.000	20.000	100
Varstvo kulturnih spomenikov	8.000	16.000	10.000	125
Varstvo in gradnja obeležij NOB	25.000	35.000	27.000	108
Varstvo zgodovinskega arhiva	500	—	—	
Štipendije	33.773	78.000	78.000	230
Stroški pionirskih tekmovanj	4.684	17.000	17.000	362
Stroški prometne vzgoje	2.426	3.000	3.000	123
Prispevek k izobraževanju kmetovalcev	• 		2.000	2.000	101
Občinska nagrada	4.945	5.000	5.000	
Članarina Prešernove družbe	—	500	500	
Vsega glavni namen 03	193.941	332.346	302.696	161
Glavni namen 04 — SOCIALNO SKRBSTVO				
Sofinanciranje zveze slepih Celje	2.500	5.000	3.000	120
Sofinanciranje zveze gluhih	2.000	2.000	2.000	100
Sekcija upokojencev občine Mozirje	2.000	5.650	2.000	100
Društvo telesnih invalidov občine Mozirje	600	2.120	1.120	186
Preživninsko varstvo kmetov	4.977	6.132	6.132	123
Priznavalnine borcev	184.269	261.074	261.074	141
Socialne pomoči	231.616	322.100	313.000	135
Oskrbnine v domovih in rejnikih	166.174	246.000	240.000	144
Ostalo socialno skrbstvo	20.314	28.000	28.000	137
Prispevek k ureditvi pionir, let. Rovinj	4.000	3.000	3.000	75
Vsega glavni namen 04	618.450	881.076	859.326	138
Glavni namen 05 — ZDRAVSTVENA ZAŠČITA				
Preventivno zdravstveno varstvo	70.000	68.400	68.400	97
Medobčinski zdravstveni center	10.000	13.000	8.000	80
Občinski odbor RKS	6.000	10.000	10.000	166
Stroški zdravljenja nepremožnih	41.567	40.000	40.000	96
Stroški fluorografske akcije	5.500	5.500	5.500	100
Stroški sanitarne inšpekcije	669	2.000	2.000	298
Mrliško pregledna služba	627	1.800	1.800	287
Vsega glavni namen 05	134.363	140.700	135.700	101
Glavni namen 06 — KOMUNALNA DEJAVNOST				
Sklad za komunalno dejavnost	30.000	—	—	
Sklad za urejanje stavbnih zemljišč: za redno dejavnost	29.170	104.256	104.256	237
za posebne namene (stroški urbanizacije)	—	152.580	152.580	
Vsega glavni namen 06	59.170	256.836	256.836	434
Glavni namen 07 — DELO DRŽAVNIH ORGANOV				
Prenesena sredstva gasilskemu skladu	22.944	25.000	25.000	108
Finančni načrt organa uprave	1,333.568	1,664.513	1,591.013	119
Sofinanciranje inšpekcije za gozdarstvo	10.000	11.922	11.000	110
Sofinanciranje občinskega sodišča	147.735	148.000	148.000	100
Sofinanciranje javnega tožilstva Celje	16.676	22.610	16.676	100
Sofinanciranje javnega pravobranilstva Celje	7.560	7.938	/.938	105
Uprava JV Celje za postajo milice	50.000	62.000	62.000	124
Sofinanciranje zavoda za požarno varnost	5.000	7.000	7.000	140
Sofinanciranje zavoda za izmero in klasifikacijo zemljišč Celje	5.097	8.460	8.460	165
Sklad opreme milice	8.000	46.850	6.850	85
Nagrade voljenih članov	52.927	63.870	63.870	120
Povrnitev OD za voljene člane	—	6.800	6.800	
Potni stroški voljenih članov	8.833	10.000	10.000	113
Stroški sej SO, svetov in komisij	11.585	12.000	12.000	103
Stroški razmnoževanja materialov skupščine svetov in komisij	9.489	11.000	11.000	115
Reprezentančni stroški	17.370	18.000	18.000	103
Stroški plačilnega prometa in storitev SDK	14.720	16.000	16.000	108
Stroški pravne pomoči	1.143	1.500	1.500	100
Izračun katastra	6.007	6.000	6.000	
Razporedne skupine	Realizacij v 1. 1969	Zahtevek služb	Predlog sveta za družb. pl. finance	Indeks % 4 : 2
Stroški volitev	6.823	500	500	7
Reprodukcija katastrskih map	21.267	14.600	14.600	68
Stroški občinskega praznika	21.343	20.000	20.000	93
Sklad opreme organa	4.000	51.877	51.877	129
Vsega glavni namen 07	1,779.801	2,236.440	2,141.084	120
Glavni namen 08 — NARODNA OBRAMBA				
Potrebe za sklad za financiranje teritorialne				
enote in civilne zaščite	176.500	188.040	188.040	106
Vsega glavni namen 08	176.500	188.040	188.040	106
Glavni namen 12 — DEJAVNOST KRAJEVNIH				
SKUPNOSTI				
Za potrebe krajevnih skupnosti	337.408	351.800	358.800	106
Vsega glavni namen 12	337.408	351.800	358.800	106
Glavni namen 13 — DELOVANJE				
DRUŽBENO-POLITICNIH				
ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV				
Občinska konferenca SZDL	42.350	46.000	46.000	108
Občinsko združenje ZB NOV	43.462	59.087	47.808	109
Občinska konferenca ZMS	15.000	18.000	18.000	120
Občinska gasilska zveza	35.000	38.000	35.000	100
Taborniški odred »Savinjskih partizanov«	20.000	25.000	20.000	100
Občinski strelski odbor	5.400	18.703	18.703	346
Odbor koroških partizanov	9.000	5.000	5.000	55
Občinski odbor društva prijateljev mladine	5.000	5.000	5.000	100
Občinski odbor ljudske tehnike	5.000	5.000	5.000	100
Odbor Šlandrove brigade	3.000	3.000	3.000	100
Občinski odbor zveze rezervnih voj. starešin	1.000	11.776	10.000	1000
Gorska reševalna služba	2.000	5.000	3.000	150
Klub študentov Zg. Savinjske doline	1.000	2.000	1.500	150
Občinski odbor borcev za severno mejo	—	2.350	1.000	
Planinsko društvo Mozirje		700	700	
Planinsko društvo Gornji grad	—	5.000	2.500	
Planinsko društvo Solčava			2.500	
Planinsko društvo Luče			2.500	
Vsega glavni namen 13	187.212	249.616	227.211	121
Glavni namen 14 — NEGOSPODARSKE				
INVESTICIJE				
Sredstva za gradnjo šole Mozirje	400.000	200.000	—	
Odplačilo anuitet zapadlih v 1. 1970	176.409	205.000	205.000	116
Vsega glavni namen 14	576.409	405.000	205.000	35
Glavni namen 16 — GOSPODARSKI POSEGI				
Cestni sklad	46.379	258.693	218.693	471
Sklad za kmetijstvo	21.000	22.781	22.781	108
Veterinarska postaja	23.400	23.400	23.400	100
Regres za mleko	2.895	4.200	4.200	145
Obresti od investicij v turizmu	1.235	—	—	
Financiranje obč. turistične zveze	35.000	35.000	35.000	100
Dotacija turističnim društvom	—	16.150	16.150	
Vsega glavni namen 16	129.909	360.224	320.224	246
Glavni namen 17 — OBVEZNOSTI PO PRORAČUNU				
IZ PREJŠNJIH LET				
Obveznosti po proračunu iz prejšnjih let	9.226	20.000	20.000	216
Vsega glavni namen 17	9.226	20.000	20.000	216
Glavni namen 18 — ODVAJANJE				
V REZERVNI SKLAD				
1 % odvajanja od tekočih dohodkov	41.898	50.071	50.071	121
Vsega glavni namen 18	41.898	50.071	50.071	121
Glavni namen 19 — NERAZPOREJENI DOHODKI				
Tekoča proračunska rezerva	41.233	92.127	92.127	223
Vsega glavni namen 19	41.233	92.127	92.127	223
Prenos sredstev po ZR na posebni račun	247.959			
Skupaj razporeditev dohodkov	4,533.479	5,584.276	5,157.115	110
OBRAZLOŽITEV
posameznih postavk proračuna občine Mozirje za leto 1970
Občina Mozirje je soustanovitelj Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Celje, glede na to je dolžna po zakonu financirati sorazmerni del stroškov zavoda za njegovo osnovno dejavnost. Namen zavoda je, da vodi evidenco in bdi nad zgodovinskimi spomeniki na območju 10 občin v celjski regiji.
Vsaka občina je dolžna, da zagotovi varstvo arhiva in arhivskega gradiva, ustvarjenega na njenem območju. Ker bi bilo neracionalno, da bi se za območje naše občine ustanovil samostojni zavod za ta namen, je občina Mozirje to skrb prenesla na zgodovinski arhiv Celje. S tem prenosom pa je prevzela tudi sorazmerni del obveze za kritje stroškov za redno dejavnost tega zavoda.
Vse občine v Sloveniji so prevzele pogodbeno obveznost za sofinanciranje lista »OBČAN«, ki v glavnem obravnava in obdeluje tematiko s področja komunalnega sistema ter objavlja polemične članke o samoupravni družbeno-politični, komunalni, gospodarski in pravno-upravni praksi Slovenije in tudi Jugoslavije. Obveznost je sorazmerna z obveznostmi ostalih občin v SRS.
Obveza do muzeja izhaja iz tega, ker ima muzej revolucije NOB Celje širši, ne samo celjski značaj. Muzej namreč hrani dokumentacijsko gradivo iz časa NOB iz območja bivšega celjskega okraja, kateremu je pripadalo tudi območje naše občine. Poleg hrambe dokumentacijskega gradiva bo muzej angažiran tudi za obdelavo gradiva za namene publikacije zgodovinskih dejstev o razvoju NOB na našem področju.
Po statutu občine je neposredna skrb za kulturno dejavnost v občini prenešena na to zvezo, ki združuje 11 društev in knjižnic. Poleg tega deluje v njenem sestavu tudi godba na pihala in pevski zbor, ki imata oba občinski značaj. Z istim statutom je občina zavezana, da zvezo finančno podpira.
Da se omogoči delovanje zveze, društev, knjižnic in pevskega zbora ter godbe na pihala je v proračunu občine nujno zagotoviti minimalna sredstva za financiranje programa, ki si ga je zveza zadala s tem, da del sredstev, ki so zvezi namenjena preusmeri za vzdrževanje kul-turno-prosvetnih objektov na našem območju in opusti misel za ustanovitev občinske matične knjižnice, namesto tega pa izdatneje podpre terenske knjižnice.
Neposredna skrb za 'telesno vzgojo je po statutu občine dana tej zvezi. Zveza v treh športnih društvih in treh šolskih društvih skrbi za telesno-vzgojno dejavnost na območju občine Mozirje. To njihovo dejavnost je občina Mozirje po statutu dolžna finančno podpirati. Osnovni poudarek, ki si ga je zadala zveza za letošnje leto, izhaja iz nabave novih športnih rekvizitov za razne športna tekmovanja, za organizacijo tečajev po sektorjih in končno za vzgojo vaditeljskih kadrov.
V lanskem letu se je realizirala zamisel o izdajanju občinskega glasila pod imenom »SAVINJSKE NOVICE«. Namen glasila je, da bi z njim izpolnjevali statutarno obveznost občine in delovnih organizacij o tekoči informiranosti o delu občinskih in drugih organov, o politiki in ukrepih na raznih področjih družbenega življenja ter omogočilo, da potom tega glasila tudi občani vplivajo na občinsko politiko in na politiko delovnih organizacij na našem območju. Ker so ustanovitelji tega glasila Občina Mozirje, GLIN Nazarje in Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, financira vsak od teh sorazmerni del stroškov izdaje tega glasila.
Planirani znesek v proračunu je predviden za restavracijo že odkritih in za nadaljnje odkrivanje fresk v cerkvi Sv. Jošt Dobrovlje, ki izvirajo iz XIV. stoletja in predstavljajo znatno umetniško vrednost. Dela na odkrivanju fresk so bila začeta v lanskem letu in bi se letos nadaljevala.
Planirani znesek v višini 27.000,00 dinarjev se bo predvidoma porabil za vzdrževanje obstoječih spomenikov in obeležij NOB za kar naj bi namenili znesek
5.000,00 dinarjev; 2.000,00 dinarjev bo dan kot prispevek
II.	grupi odredov Celje za postavitev spomenika na Tov-stem vrhu na Dobrovljah; 20.000,00 dinarjev pa bi se kot že nekaj let namensko določilo za izgradnjo spomenika v Lučah, ki bo predvidoma vklopljen v prizidku Osnovne šole v Lučah.
Glavni planirani znesek predstavlja obveznost že dodeljenih štipendij 7 upravičencem in že dodeljenih oziroma priznanih 14. pomoči za šolanje. V celotnem znesku predstavlja že obstoječa obveznost nekaj nad 50.000,00 dinarjev, razlika pa bi se namenila za nove dodelitve štipendij oziroma pomoči.
Kot vsako leto, bodo tudi v letošnjem letu organizirani razni pionirski nastopi in tekmovanja na kultumo-prosvetnem, telesno-vzgojnem in prometno-vzgojnem področju.
Da se to zvrst dejavnosti podpre in daje spodbuda, je organizatorje in same izvajalce kot tudi tekmovalce finančno podpreti ter zagotoviti skromne nagrade za tekmovalce, ki dosežejo najboljši rezultat. Od celotnega planiranega zneska je za občinske namene predviden znesek
7.000,00 dinarjev, 10.000,00 dinarjev pa za Jugoslovanske pionirske igre, ki so se izvajale na Golteh in v Šmihelu nad Mozirjem.
Planirani znesek predstavlja materialno osnovo za delovanje komisije za varnost prometa in prometne vzgoje na našem območju. Del sredstev bo komisija namenila za podpiranje prometne vzgoje na šolah, del pa za med letom nastale izdatke za označbo parkirnih prostorov in za označbe prehodov za pešce, tam kjer komisija k financiranju ne more pritegniti neposredno zainteresiranih delovnih organizacij.
Občinska skupščina je v letu 1968 z odlokom uvedla občinsko nagrado. Namen tega odloka je, da se nagradi v določenem enoletnem obdobju posameznike ali delovne skupnosti, ki so v tem obdobju s svojim delom in prizadevanjem dosegli nadpovprečni uspeh in s tem pomembno doprinesli za obogatitev kraja ali občine kot celote.
Kot v preteklem letu se tudi v letošnjem letu namerava organizirati oblike kmetijskega izobraževanja. Nosilec financiranja tega izobraževanja je kmetijska zadruga. Da bi bil dosežen čim boljši rezultat naj bi tudi občina prispevala k temu izobraževanju določen delež. Zaradi tega je planirani znesek 2.000,00 dinarjev utemeljen in strukturi prebivalstva primeren.
Občina Mozirje je član Prešernove družbe, kar je njena moralna dolžnost. Letna članarina za člane —-pravne osebe znaša 500,00 dinarjev. Zaradi tega je planirani znesek upravičen.
Zveza slepih Celje vključuje v svojo zvezo tudi na vidu prizadete osebe iz našega območja. Njihovo število se giblje okrog 40. Organizacija deluje v smeri izboljšanja njihovih življenjskih pogojev in razmer. Planirani znesek, ki ga izkazuje proračun je sorazmeren deležu, ki ga dajejo druge občine za delovanje te zveze.
Na sluhu prizadete osebe z našega območja so vključene v zvezo gluhih Velenje. Število včlanjenih oseb v to zvezo z našega območja znaša okrog 50. Organizacija ima kot osnovno nalogo, da skrbi za boljše razmere na sluhu prizadetih oseb in da pomaga tem osebam pri uveljavljanju raznih z zakonom določenih pravic. Planirani znesek, ki ga izkazuje proračun, je sorazmeren deležu, ki ga daje velenjska občina in sorazmeren vrednosti dela, ki ga opravi zveza za prizadete z našega območja.
Zveza upokojencev je bila ustanovljena v letu 1969. Delokrog zveze zajema območje cele občine in združuje vsa društva upokojencev v občini. Namen zveze je, da nudi svojim članom pravno in drugo pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic. Zlasti pa ima za nalogo pravilnega usmerjanja potrošnje ustvarjenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo upokojencev na območju občine Mozirje.
Podružnica telesnih invalidov Mozirje je podružnica Medobčinskega društva telesnih invalidov Celje. Ustanovljena je bila v lanskem letu. Njena naloga je, da skrbi in pomaga telesnim invalidom in invalidom dela pri uveljavljanju njihovih pravic, da jih povezuje v organizacijo in da deluje v smeri sanacije njihovih problemov. Na območju občine je po doslej ugotovljenem stanju nad 700 delovnih invalidov. Zaradi tega je delovno področje podružnice lahko obsežno in bogato.
Postavka preživninskega varstva kmetov predstavlja izdatek za izplačilo priznane preživnine eni kmetijski družini, ki je svojo zemljo oddala v družbeni kmetijski
sklad in se odrekla kupnini za to zemljišče. V znesku je zajet tudi izdatek, ki se mora plačevati Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje Celje, kot prispevek za zagotovitev zdravstvenega varstva tej družini. Priznani znesek preživnine se bo v letošnjem letu revaloriziral za odstotek, za katerega so se revalorizirale pokojnine.
Priznavalnine borcem predstavljajo izdatke za priznavalnino borcem NOV, za pomoči za šolanje otrok teh borcev, za zdravljenje nepremožnih borcev, ki nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva in za rekreacijo borcev. Trenutno se izplačuje 78 priznavalnin, 8 pomoči za šolanje, na novo pa se namerava vključiti 10 novih upravičencev do priznavalnin in 15 denarnih pomoči za šolanje. V celotnem znesku je predvideno, da bi se izplačalo v letošnjem letu nad 30 enkratnih priznavalnin, nad 15 enkratnih priznavalnin za šolanje, nad 15.000,00 dinarjev bi se namenilo za stroške zdravljenja, nad 13.000,00 dinarjev za prispevek za zagotovitev zdravstvenega varstva, okrog 3.500,00 dinarjev za rekreacijo in 2.500,00 dinarjev za pogrebnine umrlih borcev.
Postavka socialnih pomoči v znesku 313.000,00 dinarjev predstavlja izdatek za izplačevanje 115 rednih socialnih pomoči in oskrbnin odraslih oskrbovancev pri tujih družinah, plačilo 4 dijaških podpor, 2 kadrovskih in 3 podpor po NKOJ. V tem znesku je zagotovljen tudi znesek za plačilo prispevka zavodu za socialno zavarovanje za zagotovitev zdravstvenega varstva socialnim podpirancem. Za razliko od prejšnjih let, je iz te postavke v letošnjem proračunu izločena postavka enkratnih socialnih pomoči in v znesku 7.000,00 dinarjev pre-nešena na postavko «krajevne skupnosti namensko za eventualne enkratne intervencije socialno ogroženih oseb na območju posamezne krajevne skupnosti. Konkreten znesek, ki bo dodeljen posamezni krajevni skupnosti, bo določil svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine. S prenosom teh sredstev na krajevne skupnosti socialni organ ne bo več dodeljeval enkratnih socialnih pomoči.
S planiranim zneskom 240.000,00 dinarjev bo zagotovljeno varstvo 17. odraslim osebam in 11. mladoletnikom v socialnih zavodih in 4. otrokom pri rejnikih v domači oskrbi. Znatni dvig predvidenih izdatkov nasproti lanski realizaciji je zaradi močnega dviga oskrbnin v posameznih socialnih zavodih, saj sedaj dosega skoraj pri vseh zavodih mesečna oskrbnina približno 900,00 dinarjev. Poprečna obveznost na oskrbovanca se sicer delno zniža zato, ker imajo nekateri oskrbovanci osebne pokojnine in občina plačuje le razlike med pokojnino in celotno oskrbnino oziroma za nekatere mladoletnike, ki so v zavodih, krijejo del stroškov starši sami.
Iz postavke ostalega skrbstva, ki izkazuje 28.000,00 dinarjev planiranih izdatkov, se bodo krili stroški rekreacije otrok, rehabilitacije invalidov, kategorizacija otrok, ortopedskih pripomočkov in pogrebni stroški nepremožnih, ki nimajo zdravstvenega varstva. V postavki rekreacije otrok je zapopaden tudi znesek prispevka, ki ga daje občina za izvedbo novoletne jelke v občini.
Naša in pet drugih občin imamo skupen medobčinski mladinski letoviški kamp v Rovinju. Letovišče se vsako leto postopoma obnavlja in zboljšuje, kar narekujejo obstoječe razmere. Financiranje te ureditve je sorazmerno razdeljeno na vse lastnike letovišča. Po letošnjem programu se namerava urediti betonsko ploščad na kopališču, nabaviti dve novi vikend hišici in še nekatera druga dela. Del teh stroškov bi krili iz lastnih dohodkov, del pa iz enakih prispevkov vseh lastnikov letovišča.
Občina je dolžna skrbeti za splošne higienske ih zdravstvene razmere v občini. Ta skrb se odraža s preventivno zdravstveno dejavnostjo, ki jo opravlja Savinj-sko-Šaleški zdravstveni dom Velenje. Zajema delo v pro-tituberkuloznem dispanzerju, v dispanzerju za žene in otroke za tisti del prebivalstva, ki nima zagotovljenega zdravstvenega varstva in za tisti del dejavnosti navedenih služb, ki imajo preventivni značaj, kot je: patronažni obiski, besežiranje, neobvezno cepljenje, sistematski pregledi šolskih otrok in podobno. Glede na priporočilo Izvršnega sveta SRS, da naj vsaka občina za to družbeno dejavnost nameni najmanj 4,5 dinarjev za vsakega prebivalca v občini, je predvideni znesek v proračunu za te namene v višini 68.400,00 dinarjev.
Obveznost za sofinanciranje Medobčinskega zdravstvenega centra Celje izhaja iz soustanoviteljskih pravic in obveznosti občine Mozirje. Delovno področje centra zajema območje bivšega celjskega okraja in je glavna
njegova dejavnost na zasledovanju zdravstvenega stanja na statističnih obdelavah, na strokovnem nadzoru nad delom zdravstvene službe, koordinacija in programiranje zdravstvenih akcij in zdravstvene službe. Zahtevek centra je sicer predložen v višini 13.000,00 dinarjev, ker pa po osnutku novega zakona o zdravstvenem zavarovanju ni več predvidena ta organizacijska oblika zdravstvene službe in bo zato ta center deloval le do uveljavitve novega zakona, je planirani znesek 8.000,00 dinarjev usklajen z obsegom nalog.
Planirani znesek za financiranje dejavnosti občinskega odbora RK predstavlja obveznost občine, da se tej organizaciji, ki povezuje 11 osnovnih organizacij RK, omogoči njena osnovna dejavnost. Njena osnovna dejavnost je na zdravstveno-vzgojnem področju, v vsakoletni izvedbi dveh krvodajalskih akcij, ter v izvedbi oblik medsebojne samopomoči osebam, ki so te pomoči potrebne.
Kljub temu, da ima večina prebivalstva na območju občine zagotovljeno zdravstveno varstvo, so še primeri, ko posamezniki tega varstva nimajo. Poleg njih pa imamo tudi posamezne kmetijske zavarovance, ki bi brez škode za lastno eksistenco, ne mogli kriti v celoti ali delno na njih odpadajočega dela bolniških stroškov. Zaradi tega je dolžnost občine, da se tem osebam zagotovi zdravstveno varstvo v breme občine. Točne višine teh obveznosti se vnaprej sicer ne da ugotoviti in je planirani znesek grajen na podlagi potrošnje prejšnjih let.
Po programu Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik bo na našem območju v prihodnjem letu izvedena splošna fluorografska akcija. Zaradi olajšanja plačevanja celotne obveznosti so po sklenjeni pogodbi obveznosti razdeljene na štiriletne enake obroke plačevanja. Po oceni bo zavezanih obveznikov za slikanje pljuč na našem območju 8.800, ker je za slikanje posamezne osebe dogovorjena cena 2,5 dinarja, predstavlja skupna obveznost 22.000,00 dinarjev oziroma enoletna obveznost 5.500 dinarjev, to je v višini, kot jo izkazuje predračun za leto 1970.
Planirani izdatki sanitarne inšpekcije so predvideni za kritje stroškov strokovnih revij, v glavnem pa za stroške laboratorijskih raziskav vzorcev vode in živil, ki jih sanitarni inšpektor zaradi sumljivosti da v analizo za ugotovitev njihove neoporečnosti oziroma kvalitete. Iz te postavke se krijejo le tisti stroški analiz vzorcev za katere se ugotovi, da so kvalitetno neoporečni in je bil sum neupravičen. Sicer pa nosi stroške analize delovna organizacija, pri kateri se je vzorec za analizo odvzel.
Občina je dolžna organizirati in izvajati mrliško pregledno službo. Za izvajanje te službe ima po terenu določene mrliške preglednike — laike, ki delajo pod nadzorstvom zdravnikov. Za njihovo delo jim je zagotoviti primerno nagrado. Višino nagrade je pristojen določiti svet za zdravstvo in socialno varstvo v soglasju s svetom za družbeni plan in finance občine Mozirje. Trenutno je določena tarifa za opravljene mrliške preglede v oddaljenosti do 4 km ali do pol ure hoda v hrib 8,50 dinarjev, oziroma za preglede, ki so bili opravljeni nad to odaljenostjo 10,00 dinarjev za en pregled. V letošnjem letu bo moral svet za zdravstvo razmišljati o primernosti veljavne tarife.
Sklad za komunalno dejavnost ima za kritje svojih potreb svoje dohodke in znašajo 115.680 din, saldo na račun sklada in lastnih dohodkov 152.000, skupaj 2.676,80. Iz teh sredstev bo financiral naslednje potrebe: obrok za državno karto 160.000 din, topografske načrte 41.000 din, reprodukcijo map 15.000 din, vodni prispevek 5.140 din in druge komunalne potrebe v višini 46.540 din.
Sklad za komunalno urejanje stavbnih zemljišč ima naslednje potrebe:
Sklad naj bi v tem letu zaposloval 3 delavce, za kar potrebuje 104.255 din.
Ta sredstva se delijo na:
Osebne dohodke 84.299 din, osebne dohodke, ki bremenijo materialne stroške 7.080 din, ostali materialni stroški 4.956 din, storitve drugih 3.120 din, razni drugi stroški 2.400 din ter nabava opreme 2.400 din.
Izhodiščna baza sklada je izdelava urbanistične dokumentacije. Za izdelavo zazidalnih načrtov za Rečico ob Savinji, Gornji grad, hotelske cone Mozirje, spre-
memba industrijske Cone Nazarje in idejna rešitev Logarske doline. Za te potrebe je v proračunu zagotovljeno 152.580 din.
Za delo vseh občinskih organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna za leto 1970 se predlaga
1.591.013.00	din ali za 19 % več kot v lanskem letu. Povečanje sredstev za delo teh organov je v skladu s povečanimi nalogami, ki jih imajo ti organi po veljavnih predpisih in drugih sklepih predstavniških organov, kakor tudi v skladu z določili temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov, po katerih upravni organi dobivajo sredstva glede na dosežene delovne uspehe in so odvisne od zahtevnosti in obsega njihovih nalog. Osebni dohodek v občinski upravi bi se dvignil v poprečju za 10 % v primerjavi z lanskim letom. Kljub temu pa bo ostal osebni dohodek še vedno najnižji v primerjavi z občinskimi upravnimi organi celjske regije.
V občinski upravi je sistemiziranih 62 delovnih mest z rednim delovnim časom in 4 delovna mesta z nepolno zaposlitvijo. Sedaj je zasedenih 61 delovnih mest.
Od skupno predvidenih sredstev bo potrebno za kritje materialnih izdatkov 231,230,00 din.
Skupščina občine Mozirje ima organizirano skupno medobčinsko gozdarsko inšpekcijo z občino Velenje in občinami koroške regije.
Predlog je, da prispeva občina Mozirje za sofinanciranje znesek 11.000,00 din. Zahtevek je bil za 922,00 din višji.
Za izvršitev programa dela občinskega sodišča Šoštanj, ki je krajevno pristojno za občini Mozirje in Velenje, je potrebno v letu 1970 zagotoviti 705.000,00 din.
Občina Mozirje mora po številu zadev, ki jih sodišče obravnava iz njenega območja, kriti 35 % potrebnih sredstev, preostalih 65 % pa sosedna občina Velenje. Delež občine Mozirje znaša tako 148.000,00 din.
Delež občine Mozirje pri financiranju stroškov javnega tožilstva v Celju znaša 5,5 % vseh izdatkov tega tožilstva. Ker je občina Mozirje v lanskem letu nakazovala tožilstvu nekaj več sredstev kot bi jih bila dolžna, je predlog, da se letos zagotovi v proračunu občine znesek 16.676,00 din.
Občina je dolžna kriti vse materialne izdatke postaje milice na svojem območju. Za kritje materialnih potreb se predlaga znesek 62.000,00 din ali za 24 % več kot lani. Zvišanje je potrebno zaradi kritja nekaterih nujnih potreb.
ZAVOD ZA POŽARNO VARNOST CELJE
Zavod za požarno varnost, reševalno in tehnično službo Celje opravlja na našem območju požarno preventivo in če se izkaže potreba, tudi požarno represivno dejavnost. Zaradi zagotovitve strokovnega izvajanja teh del na našem območju in v izogib temu, da bi se storitve obračunavale individualno, je že več let dogovorjen povšalni znesek. Za letošnje leto se je planirani znesek sicer dvignil, vendar je ta dvig opravičen, ker je vedno več tudi gradbenih primerov, kjer mora upravni organ iskati izvedeniško mnenje pred izdajo soglasij za lokacijo in pozneje za gradbeno dovoljenje iz vidika zagotovitve požarne varnosti.
Občina je dolžna opraviti prekvalifikacijo zemljišč. Le-ta se izvaja po programu. Za delo v letošnjem letu bi bilo potrebno zagotoviti znesek 8.450,00 din, kar je za 65'% več kot lani.
Občina je dolžna kriti tudi nekatere stroške opreme milice. Za to bi bil potreben znesek 6.850,00 din. Odpadel pa bi zahtevek 40.000,00 din za nakup stanovanjske potrebe milice v Solčavi, ker nakup zaenkrat še ne pride v poštev.
Sklad opreme organa uprave SO bi rabil znesek
51.877.00	din za plačilo letošnjega obroka, ki odpade na nabavo novega električnega knjižnega stroja za potrebe davčne uprave. V tem znesku je zapopadena tudi celotna letna amortizacija od opreme po stopnji 10%.
Sredstva za stalno mesečno nagrado predsedniku in manjša nagrada podpredsedniku SO so predvidena v znesku 63.870,00 din.
Skupščina občine je dolžna povrniti zaslužek podjetju za podpredsednika SO, ki dela en dan v tednu na skupščini. Ti stroški znašajo za leto 1970 skupno 6.800,0.0 din.
Potni stroški voljenih članov so planirani v znesku
10.000,00 din in zadoščajo za kritje potnih stroškov pred-
sednika, podpredsednika in ostalih voljenih čianov skupščine.
Sredstva za povračilo stroškov sej občinske skupščine, njenih svetov in drugih kolegijskih organov v višini 12.000,00 din so zagotovljena v skladu z veljavnimi predpisi.
Za objavo predpisov občinske skupščine in za kritje materialnih stroškov v zvezi s sejami je predviden znesek 11.000,00 din.
Reprezentančni stroški, ki bi naj znašali v letu 1970
18.000.	00 din, so namenjeni predvsem za razne oglase, čestitke in za ostale reprezentančne stroške.
Sredstva za kritje stroškov plačilnega prometa in ostalih storitev službe družbenega knjigovodstva v višini 16.000,00 din so zagotovljena po tarifi, ki jo je predpisala ta služba.
Za nudenje pravne pomoči občanom ima SO organizirano pravno pomoč. Občina krije le del stroškov, del pa občani sami. Na občino odpade znesek 1.500,00 din.
Stroški strojnega vzdrževanja katastrskega operata, ki ga za občino opravlja Zavod za statistiko SR Slovenije, bodo predvidoma znašali 6.000,00 din. Za kritje stroškov nadomestnih volitev odbornika v občinski zbor bo potreben znesek 500,00 din.
Zaradi izrabljenosti nekaterih katastrskih map je potrebna postopna obnova. Za leto 1970 se planira znesek 14.600,00 din.
Praznovanje občinskega praznika je vezano tudi na določene finančne izdatke. Za leto 1970 se planira znesek
20.000.	00 din.
Za potrebe narodne obrambe, civilne zaščite in financiranje teritorialne enote potrebuje odsek za narodno obrambo 188.040 din.
Za popolnitev enot teritorialne obrambe z opremo in oborožitvijo je predvidenih za 6-letno obdobje 1970/75 — 800.000 din. Za leto 1970 se predvideva nabava opreme za 80.000 din.
Zadeve teritorialne obrambe opravlja štab za splošni ljudski odpor, ki ima formiran medobčinski sklad pri Skupščini občine Velenje. Funkcionalni izdatki zaposlenega osebja in izdatki za čiščenje, popravilo in hrambo orožja znaša 48.048 din kot prispevek naše občine v skupni sklad.
V letu 1970 se predvideva pri občinskem centru obveščanja in alarmiranja Velenje vgraditev priključka za Mozirje in Nazarje. Ta stane 12.000 din. Podjetje za PTT službo v Celju bo za službo obveščanja in alarmiranja izdelalo elaborat za celotno občino, po katerem naj bi se v naslednjih letih izdelala povezava električnih siren v vseh večjih krajih občine. Elaborat bo stal ca. 8.000 din.
Po zakonu o narodni obrambi je skupščina občine dolžna financirati enote teritorialne obrambe v krajevni skupnosti in specializirane enote, ki jih formirajo delovne organizacije. Za nabavo opreme teh enot se predvideva 50.000 din.
Za urjenje enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in specializiranih enot potrebujemo 20.000 din.
Za izvedbo programa obrambne vzgoje nerazporejenega prebivalstva in pošolske mladine rabimo 20.000 din.
S pristankom delovnih organizacij na območju občine Mozirje bodo v sklad teritorialne obrambe in civilne zaščite participirale tudi delovne organizacije. Te naj bi plačale 0,375 % na izplačane osebne dohodke, kar bi zneslo po predvidenem izračunu zaposlenih v občini Mozirje ca. 80.000 din. Za ta znesek bi se obveznosti občinskega proračuna do financiranja teritorialne obrambe in civilne zaščite zmanjšala.
Glede na to naj bi se iz občinskega proračuna predvidel znesek 180.000 din.
Krajevne skupnosti dobijo po predlogu proračuna naslednja sredstva:
Krajevna skupnost	Znesek
Solčava	11.065
Luče	15.915
Ljubno	31.261
Rečica	87.475
Mozirje	29.685
Nazarje	36.424
Šmartno	13.312
Gornji grad	46.567
Navedena sredstva so namenjena za vzdrževanje cest IV. reda, za plačilo tokovine za javno razsvetljavo in manjše komunalno urejanje naselij.
Poleg gornjega zneska prejme KS Šmartno ob Dreti še 40.000 din namenske dotacije za gradnjo mostu v Sp. Krašah.
DEJAVNOST DRUŽBENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
Sredstva so predvidena v višini 46.000,00 din ali za 8 % več kot lani. Povečanje gre na račun članarine, ki jo v letu 1970 občinska konferenca SZDL v celoti pusti krajevnim organizacijam SZDL.
OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV
Sredstva so predvidena v višini 47. 808,00 din, predlog je bil za 59.087,00 din. Ker so v predlogu zapopadene tudi nekatere take dejavnosti, ki bi jih za letos še odložili, nekatere pa financirali na drugačen način, je predlog, da se zahtevek nekoliko zviša.
OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Sredstva so predvidena v višini 18.000,00 din. Zaradi dejavnosti, ki jih opravlja ta organizacija, je predlagani znesek utemeljen.
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA
Sredstva so predvidena v višini 35.000,00 din. Zahtevek je bil za 3000 din višji. Lanskoletna realizacija je bila v istem znesku, kot je bila predvidena tudi za letos.
TABORNIŠKI ODRED SAVINJSKIH PARTIZANOV
MOZIRJE
Zahtevek je bil 25.000,00 din, predlog pa je za znesek .20.000,00 din, to je v višini lanskoletne realizacije.
OBČINSKI STRELskl ODBOR MOZIRJE
Predlog je, da se tej organizaciji odobri v letu 1970 znesek 18.703,00 din, kar je za 13.303,00 din več kot je dobila lani. Večji del sredstev bo organizacija namenila za gradnjo novega občinskega strelišča, ki ga sedaj sploh ni.
ODBOR KOROŠKIH PARTIZANOV
Zahtevek tega odbora, ki pokriva več občin, je
5.000.	00 din. Sredstva bo namenil predvsem za oživljanje tradicij NOB in zbiranju gradiva za zgodovinsko obdelavo iz časa NOB.
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
Za svojo najnujnejšo dejavnost potrebuje znesek
5.000.	00 din, Nekatere dejavnosti z njihovega področja pa se financirajo iz drugih virov.
LJUDSKA TEHNIKA MOZIRJE
Društvo predstavlja zaenkrat matično društvo v občini. Najbolj razvita je zaenkrat radioamaterska dejavnost, ki pa rabi za svojo dejavnost tudi tehnična sredstva. Znesek 5.000,00 din je namenjen za pokritje teh stroškov.
DOMICIL ŠLANDROVE BRIGADE
Slandrova brigada ima med drugim svoj domicil tudi v mozirski občini. Za njihovo dejavnost se predlaga znesek 3.000,00 din.
OBČINSKI ODBOR
ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
To je v letošnjem letu nova organizacija, ki ima namen usposabljati rezervne vojaške starešine. Zahtevek je bil 11.776,00 din, predlaga se znesek 10.000 din.
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA CELJE
Ker gorska reševalna služba Celje deluje tudi na območju mozirske občine, jo občina po svojih močeh tudi gmotno podpira. Njihov zahtevek je bil 5.000,00 din, predlog pa je za 3.000,00 din.
ZVEZA BORCEV PROSTOVOLJCEV
ZA SEVERNO MEJO
To združuje borce, ki so se v letu 1918 in 1919 prostovoljno borili za naše severne meje na Koroškem. Zahtevek je bil v znesku 2.350,00 din, predlog pa je za
1.000.	00 din.
KLUB ŠTUDENTOV MOZIRSKE OBČINE
Za izvajanje njihovega programa naj bi v letu 1970 prispevala občina 1.500,00 din, zahtevek je bil za
2.000.	00 din.
PLANINSKA DRUŠTVA
Planinskim društvom, ki vzdržujejo planinske postojanke, je potrebna finančna pomoč. Predlog je bil, da se planinskim društvom Gornji grad, Luče in Solčava odobri znesek po 2.500,00 din. Planinskemu društvu Mozirje pa za dejavnost na Golteh znesek 700,00 din.
Sredstva za gradnjo šole Mozirje so zagotovljena iz drugih virov ne pa neposredno iz proračuna v letu 1970, in sicer bo uporabljen ves višek dohodkov nad izdatki po proračunu v višini 247.960 in z 8 % ■udeležbo na prispevkih, ki da za investicije 105.440 dinarjev, skupaj 353.400 din.
Za odplačilo anuitet, zapadlih v letu 1970 je predvideno 205.000 dinarjev in sicer 84.800 za stanovanjsko izgradnjo, 29.946 dinarjev za investicije v šolstvu, 9.040 za objekte v turizmu, 10.546 za upravno zgradbo milice in banke ter 70.668 dinarjev za komunalne objekte (ceste, elektrifikacijo, kanalizacijo in komunalno urejanje krajev — urbanizem).
Sklad za kmetijstvo potrebuje za izvajanje svojih obveznosti poleg salda sredstev, ki jih ima na žiro računu v znesku 20.419 dinarjev še 22.781 za naslednje potrebe: laboratorijske analize, prispevek k nabavi plemenskih merjascev, kontrola kvalitete živil, za regresiranje obresti od kreditov za investicije oziroma modernizacijo kmetij.
Prispevek veterinarski postaji v znesku 23.400 dinarjev se daje za subvencijo veterinarskega inšpektorja.
Regres za mleko prejema kmetijska zadruga od neposredne prodaje potrošnikom. Predvideva se povečanje odkupa mleka pri zadrugi, zaradi vse večje koncentracije prebivalstva v zazidalnih krajih.
Obresti za investicije v turizmu odpadejo, ker so bili v letu 1969 krediti v celoti odplačani.
Za delo občinske turistične zveze se predlaga enaki znesek kot v letu 1969, to je 35.000 din.
Dotacije turističnim društvom so predvidene v enakem znesku kot bodo turistična društva ali organ za finance zbrala turistične takse.
Cestni sklad ima v letu 1970 433.012 din potreb. Glede na to, da planiramo, da bo imel sklad vključno s saldom iz lanskega leta 214.319 din lastnih dohodkov, mu je potrebna dotacija iz proračuna v višini 218.693 din.
Potrebe sklada so v naslednjem:
1.	Dolg CP Celje iz preteklih let	105.590	din
2.	Anuitete za cesto Ljubno—Luče.	135.422	din
3.	Anuitete za cesto Žekovec	140.000	din
4.	Za vzdrževanje 20 km cest IV. reda
GLIN Nazarje (po pogodbi)	40.000 din
5.	Za vzdrževanje ceste Mozirje—Zekovec
»Izletniku« Celje (4 km)	12.000 din
Skupaj:	433.012 din
Za obveznosti po pročaunu iz preteklih let predvidevamo 20.000 dinarjev, sa je že do danes zapadlo v plačilo iz te postavke 13.000 dinarjev obveznosti do zdravstvenih zavodov.
V rezervni sklad smo po predpisih dolžni odvajati najmanj 1 % od tekočih dohodkov. Ker je teh dohodkov predvidenih 5.007.115 din, znaša obveznost do sklada 50.071 dinarjev.
Za nepredvidene ali premalo predvidene potrebe je v planu zagotovljena tekoča proračunska rezerva v višini 92.127 dinarjev.
Tisk Cetis Celje — Družbeni plan
Gozdne prometnice v Gornji Savinjski dolini
Sodobno gospodarjenje z gozdovi zahteva moderno tehnologijo proizvodnje lesnih sortimentov, eden od osnovnih pogojev pa je načrtna gradnja prometnic. Ker je gospodarjenje z gozdovi enotno in obsega družbene in zasebne gozdove, se tudi programiranje in gradnja gozdnih prometnic odvija v okviru obeh sektorjev lastništva. Razen čisto gozdarske ekonomike se pri programiranju upoštevajo tudi ostale koristi in pridobitve, ki se odražajo predvsem v izredno pomembnem vplivu na razvoj kmečkih gospodarstev kakor tudi na razvoj splošnega gospodarskega stanja v občini.
Izvajanje programov gradnje prometnic je omejeno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, katera se zbirajo v obliki biološke amortizacije zasebnih gozdov dn pa sredstev, ki jih podjetje GLIN Nazarje nameni za investicije v družbene gozdove. Kljub velikim vlaganjem v gradnjo gozdnih prometnic je obseg vlaganj še vedno prepočasen. Hitrejša izgraditev bi povzročila v krajšem času večje finančne efekte,
ki se v družbenih gozdovih pojavijo v obliki povečanega dohodka podjetja, v zasebnih gozdovih pa v obliki povečanega dohodka zasebnega lastnika gozda, poleg vseh ostalih, že omenjenih koristi.
Kljub potrebi po še hitrejši gradnji gozdnih prometnic lahko ugotovimo, da so bila v razdobju 1962 do 1969 vložena znatna finančna sredstva:
	Stanje v km	Zgrajeno	1962—1969	Stanje v km
	1. I. 1962	km	din	1. i. 1970
Družbeni gozdovi	61,62	59,71	6.777.915	121,33
Zasebni gozdovi	77,80	124,67	7.592.052	202,47
SKUPAJ	139,42	184,38	14.369.967	323,80
Od skupne dolžine cest je 38 % v družbenih in 62 % v zasebnih gozdovih. Od vseh vlaganj v razdobju 1962—1969 pa je bilo v družbene gozdove vloženih 47 % vseh sredstev, v zasebne gozdove pa 53 % vseh sredstev, medtem ko odpade na družbene gozdove 32 %, na zasebne gozdove pa 68 % dolžine zgrajenih cest v tem razdobju.
Iz tega pregleda je razvidno, da se je gradnja cest odvijala enakomerno v obeh sestojih lastništva in da stanje ustreza tudi razmerju gozdnih površin (43J% družbenih in 57 % zasebnih gozdov).
Obstoječa gostota gozdnih cest iznaša v družbenih gozdovih 8,1 m/ha, v zasebnih gozdovih pa 9,9 m/ha. Gostota v zasebnih gozdovih je višja, ker se zasebni gozdovi razprostirajo v nekoliko nižjih in terensko bolj dostopnih predelih. Gostejše cestno omrežje pa so omogočili tudi nižji gradbeni stroški in udeležba samih gozdnih posestnikov pri sofinanciranju.
V razdobju 1962—1969 so znašali prispevki posestnikov po sklenjenih pogodbah 1.742.065 din, oziroma že plačani prispevki 1.491,283 din. Vsekakor so prispevki omogočili hitrej-
Dela pri gradnji gozdne ceste na Menino
šo izgraditev cest v zasebnih gozdovih, po drugi strani pa so se gozdnim posestnikom v obliki nižjih proizvodnih stroškov in kvalitetnejših sortimentov že bogato obrestovali.
Druga| oblika hitrejše gradnje gozdnih cest so tudi investicijski krediti, kateri se lahko koristijo v 1.
1970.	Podjetje GLIN Nazarje je najelo investicijski kredit za izgraditev cestnega omrežja v gozdnem predelu Podveža—Planica, ki obsega 78 % družbenih gozdov in 22 % zasebnih gozdov ter za gozdno cestno omrežje Solčava—Ušovnik—Sv. Duh, ki odpira 10 % družbenih gozdov in 90 % zasebnih gozdov. Višina kreditov iz zveznih sredstev je
1.979.000	din, od tega kredit iz sredstev federacije 1.323.000 din s 3 % obrestno mero za dobo 15 let ter kredit iz sredstev Jugoslovanske poljobanke v višini 656.000 din z 8 % obrestno mero na dobo 5 let. Kreditni pogoji so v primerjavi s kreditnimi pogoji, ki jih nudijo ostale banke, razmeroma ugodni.
Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da obstoja vsestranski interes podjetja GLIN Nazarje kakor tudi večine gozdnih posestnikov, da se gradnja gozdnih cest še nadalje odvija v nezmanjšanem obsegu. Kakšna so predvidevanja letošnjega družbenega plana in nadaljnje perspektive razvoja, pa bo prikazano v naslednjem sestavku.
I
Kozic Desanka
Stanarine ostanejo letos na ravni iz leta 1969
Zaradi stabilizacije cen in s tem tudi življenjskih stroškov je zvezni izvršni svet konec lanskega leta sprejel odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za stanarine, s katerim je predpisal, da morajo ostati stanarine na ravni kot so bile decembra 1969.
Da bi skupšina občine uveljavila ukrep izvršnega sveta za svoje območje, je na seji dne, 2. marca sprejela odlok, po katerem se stanarine v mozirski občini v letu 1970 ne smejo povečati nad znesek stanarin, ki je veljal za december 1969. Sprejetega ukrepa občinske skupščine bodo najbolj veseli imetniki stanovanjske pravice po stanovanjski pogodbi.
Rudi Zager
Pouk
obrambne
vzgoje
prebivalstva
Start dveh tekov veleslaloma je bil pod vrhom Medvedjaka
Občinsko sindikalno prvenstvo v smučanju
V ponedeljek, 2. marca so se pomirili v smučanju člani sindikalnih organizacij in nekaterih delovnih organizacij občine Mozirje. Na idealnih smučiščih ob sedežnici na Med-vedjaku se je zbralo 39 smučarjev iz GLIN, »Smreke« Gornji grad in predstavniki prosvetnih delavcev.
Veleslalom, ki ga je postavil Štoklas Ernest, so vozili dvakrat. Vrstni red posameznikov je bil naslednji: 1. Urank ing. Drago, 2. Pod-
menišek Stanko in 3. Supin Mirko, vsi GLIN Nazarje. Vrstni red po-samenzih ekip pa je: 1. GLIN Nazarje I, 2. Prosvetni delavci in 3. GLIN Nazarje II.
Tekmovanje je zelo lepo uspelo. Organizator tekmovanja, centralni odbor sindikata GLIN Nazarje in Občinski sindikalni svet Mozirje upata, da bo v prihodnjem letu za to tekmovanje še širše zanimanje.
Hubert H.
Samoupravne strukture v KZ Mozirje
(Nadaljevanje s 4. strani)
ekonomska upravičenost predlagane organizacijske, ekonomske in samoupravne strukture v zadrugi. Res, da se v mnogočem v poslovni sferi prepletata dejavnost delovne enote kooperacije in delovne enote trgo vine, da pa jih s samoupravnih principov zaenkrat ni mogoče obravnavati kot delovno enoto.
Posebnost predlagane samoupravne institucije ob doslej naštetih v zadrugi, bi bil koordinacijski odbor, katerega naj bi volil zadružni svet. Ta bi naj skrbel za usklajevanje interesov delovnih enot med enotami in zadrugo. Ta samoupravni organ bo imel s statutom določene naloge, predvsem pa bo njegova naloga, da proučuje interese in razvoj posamezne delovne enote in predlaga združenemu svetu ustrezne uskladitvene zaključke.
Ob teh skopih vrsticah ni mogoče prikazati celovitosti predloga statuta kmetijske zadruge. Želja statutarne komisije je bila brez dvoma
v tem, da zagotovi vsem soudeležencem v proizvodnem procesu in ustvarjanju -dohodka v zadrugi kar največ neposrednih samoupravnih pravic, dolžnosti in delovne ter strokovne ustvarjalnosti. Koliko se je komisiji to posrečilo, bo pokazala razprava o predlogu statuta.
Statutarna komisija apelira na vse razpravi jalce, da ob razpravi o predlogu statuta zadruge predlagajo kar največ morebitnih konkretnih predlogov. Le na osnovi konkretnih predlogov (formuliranje določenega člena ali stavka v členu) bo statutarna komisija v stanju te predloge upoštevati in napraviti popravke, ter jih predlagati zadružnemu svetu.
Želja komisije je, da bi bila razprava organizirana demokratično in vodena strpno. Vsalka pripomba bo dobrodošla. Interes komisije je interes nas vseh, ki si bomo s tem statutom uzakonili medsebojna razmerja za lepši, humani in hitrejši napredek.
VENEK ing. ANTON
S 1. marcem 1970 so se začela predavanja oziroma pouk obrambne vzgoje prebivalstva v mozirski občni. Pouk bo trajal do srede aprila. Pristojne službe, organizacije in organi občinske skupščine, ki so angažirani pri organizaciji in izvedbi tega pouka so smatrali, da bo občanom v veliki meri ustreženo, če se po zakonu obvezni pouk opravi v takšnem času, ko še ni dela na poljih in podobno — skratka v mrtvi sezoni.
Svet za narodno obrambo pri občinski skupščini in koordinacijski odbor sta na osnovi orientacijskega programa izbrala minimalno število ur pouka, s tem, da se je vendarle poiskušalo zajeti celotno snov, ki je predpisana z obveznim programom.
Iz dosedanjih izkušenj lahko sklepamo, da nekateri občani niso pravilno razumeli pojma: pouk obrambne vzgoje prebivalstva in razporeditev v enote civilne zaščite.
To sta dve ločeni kategoriji: tisti, ki so razporejeni v enote civilne zaščite, niso obvezni obiskovati pouk obrambne vzgoje (nerazporejenega) prebivalstva, ker bodo le-ti opravili pouk po posebnem programu. Torej pouk obrambne vzgoje (nerazporejenega) prebivalstva ni namenjen tistim, ki so razporejeni v enote civilne zaščite, pač pa je organiziran za tisti del iprebivall stva, ki nima razporeda, da bi ob morebitni nesreči vendarle postopali pravilno in bi bili sposobni nuditi samopomoč.
Članek v »Savinjskih novicah« številka 1, letnik 2. je pod naslovom »Obrambna vzgoja prebivalstva v občini Mozirje« odgovoril na vprašanje, kdo je obvezen obiskovati pouk obrambne vzgoje nerazporejenega prebivalstva. V številki 2 letnika 2, zopet v Savinjskih novicah, pa je bil članek pod naslovom »Zaščita in reševanje prebivalstva«.
V podnaslovu tega članka: »Kdo ni zavezan služiti v civilni zaščiti«, so nešteta zakonska določila, ki navajajo, kdo ni zavezan služiti, oziroma ne more biti razporejen v enote civilne zaščite.
Torej civilno zaščito in nerazporejeno prebivalstvo ne gre jemati za eno in isto, kajti pripadniki enot civilne zaščite bodo svoj pouk opravili po posebnem programu, ki lahko traja do 100 učnih ur.
i
Štiglic Janez
OSKRBOVALNA VZPREJETIŠČA
Nekoč davno je veljal zakon, da je moral vsak rokodelski pomočnik po svetu, da si je nabral znanja in izkušenj za svoj posel. Odhajali so tedaj pomočniki v tujino ali kakor so rekli v »fremd«. Šele ko se je vrnil potujoči rokodelec iz tujine zopet domov, so ga smatrali za polnovrednega strokovnjaka, ki je lahko začel delati kot mojster svoje stroke. Za te ljudi so bila v večini dežel stare Avstrije po vseh večjih krajih oskrbovalna vzpreje-tišča, kakor so se v našem jeziku uradno imenovale ustanove »Natu-ral-Verpflegestationen.« Po teh postajah so dobili potujoči rokodelski pomočniki ali varovanci brezplačno hrano in stanovanje. Taki postaji sta bili v naši občini v Mozirju in v Gornjem gradu, nadalje v sosednjem Velenju, Šempetru, na Vranskem itd. Vsak popotnik — rokodelec je dobil kosilo, kadar se je oglasil na postaji dopoldne, večerjo, prertočišče in zajtrk pa, ako je prišel v kraj v poznejših popoldanskih urah ali zvečer. V Mozirje so pripešačili iz Velenja in nato dalje v Braslovče ali pa obratno, le malokateri se je napotil dalje v Gornji grad in odtod na Kranjsko, kjer pa teh oskrbovalnih postaj ni bilo. Ti potujoči rokodelci so bili v veliki večini Čehi in Nemci. Slovencev je bilo zelo malo.
Vsak popotnik je moral imeti s seboj delavsko knjižico in spremni list, kamor so vodje teh postaj pritiskali pečate. Ta list je služil kot dokaz o kraju in o dnevu prihoda do nekega vzprejetišča. Popotni rokodelec je imel pravico potovati tri mesece, ne da bi bil kjerkoli v službi, če je prekoračil ta rok, ni imel več pravice do brezplačne prehrane in stanovanja na oskrbovalni postaji. Zadostovalo pa je 14 dni zaposlitve pri nekem mojstru ali v tovarni, pa je spel imel pravico do brezplačne oskrbe za tri mesece. Nekateri pomočniki so se oglašali tudi pri mojstrih svoje stroke in
se ponujali za delo; to pa je bilo le bolj zaradi lepšega. Mojster je navadno stisnil takemu prosilcu nekaj drobiža v roko. Seveda pa so ti vandrovci po svojih poteh skrivaj beračili. Oblečeni so bili navadno zelo slabo in skoraj brez vsake prtljage. Nosili so dostikrat s seboj le tanko culo, povezarip z motvozom.
Nadzor nad temi popotniki je vodil vodja vzprejetišča, ki je tudi
Ciklus kmetijskih
Pretekli mesec se je končal kmetij sko-izobraževalni ciklus predavanj za leto 1970. Predavanja so se vršila 3-krat tedensko po vseh dvanajstih krajih bivših kmetijskih zadrug, in sicer po predhodno objavljenem razporedu. Poleg tem, objavljenih v Savinjskih novicah (št. 2/69), je bila predavanjem priključena še tema o tehnologiji in ekonomiki pridelovanja semenskega krompirja za kraje spodnje Zadrečke in Savinjske doline na željo tamkajšnjih kmetovalcev.
Iz pravkar končanega ciklusa predavanj lahko potegnemo nekaj zelo zanimivih zaključkov:
•	Vse teme so bile približno enako obiskane, kar potrjuje pravilnost izbranih tem.
•	Obiski predavanj po krajih zelo varirajo, od tistih z visoko udeležbo (Bočna, Nova Štifta, Šmihel) do onih z izredno nizko (Gornji grad, Ljubno, Rečica). Povprečen obisk znaša kljub visokemu nesorazmerju še vedno 15 slušateljev na temo.
•	Starostni sestav slušateljev se je gibal v mejah pričakovanja tako, da je viden zlasti vpliv srednjih in delno mlajših kategorij kmetovalcev.
•	Sorazmerno visoka udeležba kmečkih žena (ca. 40 %) govori o veliki zainteresiranosti le-teh za na-
SLUŽBA STALNE PRIPRAV-LJENOSTI NA OBMOČJU OBČINE MOZIRJE
od 16. 3. 1970 od 7. ure zjutraj do 22. 3. 1970 do 7. ure zjutraj
— Dr. France URLEP
od 23. 3. 1970 od 7. ure zjutra. do 29. 3. 1970 do 7. ure zjutra.
Dr. Ivan BUT
od 30. 4. 1970 od 7. ure zjutra do 6. 4. 1970 do 7. ure zjutra.
— Dr. Franc KOCUTER
od 6. 4. 1970 od 7. ure zjutra. do 12. 4. 1970 do 7. ure zjutra
— Dr. Franc ŠIRKO
od 13. 4. 1970 od 7. ure zjutraj do 19. 4. 1970 do 7. ure zjutraj
— Dr. France
URLEP
opravjal vse administrativne posle. Hrano in prenočišče 'pa so imeli v kaki gostilni, določeni v ta namen. V splošnem se lahko reče, da so bili to pošteni ljudje, vendar pa dostikrat lenuhi in delomrzneži. Stroške za oskrbo teh večnih popotnikov je kril štajerski deželni odbor. Ob začetku druge svetove vojne so se ti lepi, brezskrbni časi za nje za vselej končali.
F. Vajd
predavanj končan!
predkom svojih kmetij, česar pozitivna posledica je razbremenitev fizičnega obsega njihovega dela.
• Posebno značilna je redna udeležba tistih gospodarjev, ki so že programirani oz. preusmerjeni na tržni način kmetovanja ali se šele izgrajujejo ter so in bodo zaradi svojih naprednih idej in dostopnosti po različnih strokovnih spoznanjih glavni nosilci razvoja naših vasi.
O dokončnem uspehu končanega ciklusa je še preuranjeno govoriti, kajti dejanski rezultati bodo vidni šele čez nekaj časa, morda šele čez nekaj let, vendar bodo ovrednoteni skozi povečano in cenejšo tržno proizvodnjo, doseženo le na osnovi strokovnejših prijemov in dognanj!
Kumer Jože, dipl. ing. agr.
Novice iz dela občinske skupščine
2. marca se je sestala občinska skupščina na drugo sejo v tem letu. Ta mesec se bo sestala še enkrat, da bi sprejela proračun občine za leto 1970.
Na seji 2. marca je obravnavala:
1.	Poročilo delegata občine iz 4. zasedanja delegatov občin v Skupščini SR Slovenije;
2.	Predlog urbanističnega programa občine Mozirje;
3.	Predlog odloka o minimalnih tehničnih normativah za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini;
4.	Predlog odloka o ravni stanarin na območju občine Mozirje v letu 1970;
5.	Predlog odloka o spremembi odloka o kategorizaciji cest IV. reda na območju občine Mozirje;
6.	Poročilo o splošni problematiki iz dela občinskega javnega tožilstva v letu 1969;
7.	Poročilo o delu službe družbenega knjigovodstva v letu 1969;
8.	Poročilo komisije za statute delovnih organizacij.
V februarju sta zasedala tudi svet za urbanizem in komunalne zadeve in svet za finance.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Visoko odlikovanje gornjegrajskim gasilcem
Člani PG društva Gornji grad ob priliki proslave 85-letnice društva v Gornjem gradu
Vprašanja in odgovori občanov
staja. Izgraditev je predvidena v
Spoštovano uredništvo!
Sporočam vam, da stoji v Doble-tini 5 novozgrajenih enodružinskih hiš, ki še niso priključene na električno omrežje, čeprav smo se lastniki le-teh vselili že poleti 1969.
Gradnija je bila izvršena vo urbanističnem načrtu ter s privolitvijo vseh za novogradnje pristojnih organov. Vsi lastniki smo zaposleni pri Gozdarstvu in lesni industriji Nazarje.
Prosim vas, odgovorite mi v 3. številki Savinjskih novic, kdaj bodo naše hiše priključene na električno omrežje oziroma na koga naj se obrnemo, da bo stvar čimprej uresničena ali nazadnje, kdo je kriv, da moramo toliko časa sredi vasi čakati v temi na rešitev tega perečega problema.
V imetju vseh prizadetih vas tovariško pozdravljam in prosim za odgovor čimprej! Hvala za pozornost!
Franc Tkavc, Dobletina št. 50, Nazarje
ODGOVARJA Bogomir VIDMAR, v. d. direktorja sklada za komunalno urejanje stavbnih zemljišč občine Mozirje.
Za celotni zazidalni predel v Do-bletini je predvidena nova trafopo-
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji GP »CELJSKI TISK« Celje
sklopu zazidalnega okoliša na zemljiški parceli št. 581 k.o. Prihova, sedaj last Praznik Stanislave. Ker pa omenjeni lastnik zemljišča nasprotuje realizaciji izgraditve, za kar teče že razlastitveni postopek, se tudi z izgraditvijo potrebne tra-fopostaje ne more pričeti. Za samo izgraditev TP in priključnega daljnovoda so zagotovljena finančna sredstva in pripravljeni potrebni načrti.
Realizacija izgraditve TP je odvisna samo od takojšnje pridobitve zemljišča.
Tako je predvideno, da se tudi novozgrajene obstoječe hiše v Do-bletini priklopijo na razdelilno omrežje nove TP. Obstoječa TP naselja pa je preobremenjena in ne more prevzeti še dodatnih obremenitev novozgrajenih stanovanjskih hiš.
Za zasluge pri varovanju in reševanju življenj ter družbene in osebne imovine, ki pomenijo velik prispevek socialistični skupnosti, je bilo pred nedavnim z ukazom predsednika republike odlikovano Gasilsko društvo Gornji grad ob 85-let-nici svojega obstoja z visokim državnim odlikovanjem »REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM«.
Gasilsko društvo Gornji grad je drugo najstarejše gasilsko društvo v mozirski občini, in drugo, ki je prejelo tako visoko odlikovanje. Starejše gasilsko društvo v občini je le še gasilsko društvo Rečica ob Savinji. Visoko odlikovanje je prizadevnim gornjegrajskim gaslicem izročil na nedavnem občnem zboru predsednik Skupščine občine Mozirje Jože DEBERŠEK.
Rudi Zager
NOVICE IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s 7. strani)
Svet za urbanizem in komunalne zadeve je obravnaval predlog urbanističnega programa občine in še nekatere druge oblike, ki so bile na dnevnem redu seje SO dne 2. marca.
Svet za finance je obravnaval predlog proračuna za leto 1970, ki je dan v javno obravnavo na zborih volivcev.
Od komisij so se v mesecu februarju sestale komisija za volitve in imenovanja, komisija za statute delovnih organzacij in mandatno-imu-nitetna komisija občinskega zbora.
Prva je obravnavala nekatere zadeve s področja imenovanj, druga statute nekaterih delovnih organizacij in statute vseh osnovnih šol v občini, tretja pa o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor.
Rudi Zager
Dežurni živino zdravnik
Za primere, kadar ob nedeljah in praznikih nujno potrebujete veterinarsko pomoč, objavljamo razpored dežurne službe:
Nedelja, 22. 3.: dipl. vet. Drago LUKAN, GORNJI GRAD Nedelja, 29. 3.: RESNIK Tone, dipl. vet. MOZIRJE Nedelja, 5. 4.: MERMAL Jože, dipl. vet., Ljubno ob Savinji Nedelja, 12. 4.: LUKAN Drago, dipl. vet., GORNJI GRAD Nedelja, 19. 4.: RESNIK Tone, dipl. vet., MOZIRJE
Veterinarska postaja Mozirje