~-8 /89 Ljubljana Slowenlja · STROKOVNA REVIJA SLOWENJSCHE FORSTZEITSCHAIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1969 • LETNIK XLVII 6 ŠTEVILKA 7-8 Ljubljana. september-oktober 1989 VSEBINA INHAI_T- CONTENTS 239 Mirko Perušek Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporedi!ev in gostoto ptic v gozdu The influence of Some Ecological Factors upan Distri- bu!ion and Density of Birds in the Forest 300 Branko Južnič Predelava drobne oblovine iglavcev v trame The Processing of Smaii-Sized Coniferous Round Wood into Beam 306 Jože Kovač PNa generacija študentov gozdarstva v Ljubljani- ob rob štirideseti obletnici gozdarskega študija v Ljubljani 312 Strokovna srečanja 318 Poročilo Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije o uresničevanju Samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana Samoupravne interesne skupnosti za go- zdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1988 Sklepi, sprejeti na 20. zasedanju Skupščine Samou- pravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije N!!slovna stran: Barbi Vrčon: Preproga Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Bat~č. dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun Cur. acc. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Letna naročnina za delovne organizacije 500.000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 50.000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421·1n4 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 148.2 Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu Mirko PERUŠEK* Izvleček Perušek, M.: Vpliv nekaterih ekoloških dejavni- kov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cii. lit 4. Avtor prikazuje rezultate opazovanja ptičev v gozdovih Ribniške Velike in Male gore. Ugotovil je, da obstajajo značilne razlike med populacijami ptičev glede na ekspozicijo, nadmorsko višino, mesece v letu in vegetacijski tip. Na podlagi teh razlik uvaja »ptičje tipe(<, Od posameznih vrst ptičev posveča največ pozornosti dominantnim vrstam v vseh točkah. 1. UVOD V pticah so gozdarji vedno videli pomoč­ nike pri ohranjanju ekološke stabilnosti go- zda. Poudarjena je bila njihova varstvena vloga, pri tem pa so ptice delili na škodljive in koristne. Zaščita, varstvo in pomoč »ko- ristnim<< pticam z zimskim krmljenjem in postavljanjem gnezdnic so bile glavne go- zdarjeve naloge v zvezi s pticami. Lovci pa so in ponekod še skrbijo za zatiranje »Škod- ljivih« gozdnih ujed, da bi s tem povečali številčnost »koristnih« vrst. Od druge polo- vice šestdesetih let pa je vedno bolj nav- zoče ekološko gledanje. Ptic se več ne deli na škodljive in koristne. Vsaka vrsta pomeni sestavni del dinamičnega mozaika prehra- njevalnih verig in spletov. S proučevanjem naših ekotipov vrst pa se znanje in pogled na ta del favne vedno bolj izpopolnjuje. Med višje razvitimi živalskimi skupinami imajo ptiči nekatere posebnosti; te so: in- tenziven metabolizem, visoka mobilnost in genetsko fiksirani vedenjski vzorci. Njihova razporeditev in gost9ta je odvisna od eko- * M. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61330 Kočevje, Rožna ul. 39, YU Synopsis Perušek, M.: The Influence of Some Ecological Factors upon Distribution and Density of Birds in the Forest. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1989. ln Slovene with a summary in English, lit quot. 4. The author shows results of bird watching in the forest of Mala gora and Velika gora over Ribnica (Slovenia, Yugoslavia). Existence of sig- nificant differences between birds populations related to exposition, altitude, month of the year and vegetation type was found. According to these differences and grouping of species, the author introduces "bird type". Among different species of birds, most emphasis is given to those dominant bird speci es on all the watching points. Joških razmer, primerne hrane in gnezdišč. V gozdu imajo ptiči različne prehranjevalne in gnezditvene habitate. Tako so lahko prehranjevalni habitat del krošnje, iglavci ali listavci, drevesna skorja, gozdna tla, gozdni rob, zračni prostor med drevjem ali nad njim ·itd. Po vrsti prehrane so lahko specialisti (hranijo se izključno z rastlinsko hrano ali s hrano živalskega izvora) ali generalisti (hranijo se s hrano rastlinskega in živalskega izvora). Nekatere ptice sezon- sko menjajo vrsto hrane in habitat, vendar le toliko, kolikor to dopuščajo morfološke in vedenjske značilnosti vrste. V okviru diplomske naloge sem v ribni- ških gozdovih spremljal celoletno dinamiko ptic (Perušek, 1989). Spoznati sem hotel, kolikšen je vpliv nekaterih ekoloških dejav- nikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. Kolikšen je -vpliv letnega časa, nad- morske višine, rastlinskega tipa, ekspozici- je, orografije ltd. Poznavanje tega nam lahko pomaga pri boljšem razumevanju dogajanj v gozdnem ekosistemu. G. V. 7-B/89 289 2. MATERIAL IN METODE 2.1. Značilnosti popisnega območja Velika in Mala gora pripadata dinarskemu gorstvu z značilno potekajočo lego v smeri SZ-JV. Med njima leži tipična kraška Ribni- ška dolina na nadmorski višini 500 m. Naj- višji vrhovi Male gore so med 900 in 1 000 m, Velike gore pa med 11 OO in 1200 m nad morjem. Geološka podlaga sta apnenec in dolomit, na katerih so se razvila rjava gozdna tla in rendzina. Območje pri- pada dinarskemu fitogeografskemu območ­ ju. Prevladujoča gozdna združba v višjih in na osojnih legah je dinarsko jelovo bukovje (Abieti-Fagetum dinaricum), pod njo bu- kove združbe (Hacquetio-Fagetum, En- neaphyllo-Fagetum), v nižini na prisojnih legah pa je največ združbe hrasta z belim gabrom (Qerco-Carpinetum). Po dolini so redki gozdni ostanki, naselja z njivami in travniki ter pet večjih potokov. Ponekod na $trmih pobočjih gora so v preteklosti izkrčili gozd za laze, ki se zdaj zaraščajo. Nižinski sestoji listavcev na prisojnih legah so bili pod vplivom steljarjenja, ki so ga pred leti opustili, zato je tam močno razvit pester grmovni sloj. V okolici Ribnice sem od leta 1979 do 1988 opazil čez 140 vrst ptic, ki pripadajo 16 rodovom. Prevladujejo vrste iz reda pevcev, od katerih jih večina tudi gnezdi. 40% opaženih vrst je iz drugih redov. Več kot polovica teh se pojavlja ob potokih ter zamočvirjen ih travnikih kot selivci in klateži. 87 vrst ima status gnezdilca. Večina gne- zdilcev je povsem ali deloma navezana na gozd, gozdne ostanke in loge. Fenologija spomladanskega pojavljanja selivk je zelo odvisna od vremena. Od leta 1983 do 1988 sem npr. opazil vrnitev škorca med 22. februarjem in 7. marcem, kmečke lastovke med 26. marcem in 11 . aprilom, črnoglavke med 8. in 13. aprilom. Popisne točke ležijo v liniji Ojstri vrh- Jurjevica in Žlebič-špičnek. Prvi del (14 točk) teče po severovzhodni strani Velike gore. Drugi del linije z 12 točkami poteka v Mali gori na jugozahodni legi. Točke 1 do 6, 12, 13, 14, 27 in 28 ležijo v jelovo-buko- vem gozdu; točke 7 do 11 in 24, 25 in 26 na površinah v zaraščanju, kjer so bukove združbe; točke 17 do 23 pa v združbi 290 G. V. 7-8/89 hrasta z belim gabrom v degradiranem gozdu, kjer je primešana smreka. Na toč­ kah 12, 13 in 14 je večji delež iglavcev. Na njivah in travnikih leži točka 16, v sadov- njaku ob vasi pa točka 17. Točki 14 in 17 ležita na gozdnem robu, točke 1, 6, 11 in 28 na vzpetinah (slika 1 ). 2.2. Metode Ptice sem popisoval 2-krat mesečno na vsaki izmed 28 izbranih točk s petminutno točkovno metqdo, leta 1985 v Veliki gori, 1986. leta v Mali gori. Vsaka točka je bila označena s piastičnim trakom, poleg kate- rega je bilo stalno stojišče. Popisoval sem dopoldan, v jasnem vremenu, brez megle ali vetra, z začetkom ob jutranjem svitu na točki 16 oziroma 17. Popis sem končal na točki 1 , oziroma 28. Za en popis sem porabil dobri dve do štiri ure, pozimi ob visokem snegu v Veliki gori pa do pet ur. V obdelavo smo vzeli samo frekvenco vrst, zato ker je zunaj gnezditvene sezone nezanesljiva določiti število osebkov ene vrste, še posebej tistih, ki se zadržujejo višje v krošnjah iglavcev. Vizualna, pred- vsem pa akustična zaznava ptic pa v meša- nih in listnatih gozdovih zelo variira prek leta (listje!). Vrstno diverziteto na vsaki točki smo izračunali s pomočjo Shanon-Wieaewerje- vega diverzitetnega indeksa (Kos, 1988): D (S.W.) = -[SUM(Pi*ln(Pi))] pri čemer je Pi relativna abundanca posa- mezne vrste. Dominantno porazdelitev vrst v posame- zni točki smo dobili z indeksom dominančne porazdelitve (Pielou, 1984): ln = D(S.W.)/InS kjer pomeni S število vrst. Za vse točke skupaj smo izračunali domi- nanco vrst. Vrste s 5 % ali večjo zastopa- nostjo smo uvrstili med dominantne, tiste s 2-4,9 % zastopanostjo pa med subdomi- nantne. Ptičje tipe smo dobili tako, da smo izraču* nali matrika korelacijskih koeficientov vseh 28 točk, ki smo jih razvrstili s programom Hierarchical cluster analysis (Norušis, 1986). Razlike med posameznimi točkami smo izračunali z analizo variance za ponovljene meritve {Norušis, 1986). 3. REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1. Splošen pregled Skupna frekvenca vrst na vseh točkah in ob vseh popisih je 3200, in to pri skupno 75 opaženih vrstah, kot je razvidno iz tabe- le. vranov, ki so po vrsti prehrane generalisti in se ne selijo. Druge vrste, ki ne spadajo . v red ptičev pevcev, so večje in se hranijo z vretenčarji (sove in ujede) ter vrste, ki se prehranjujejo na deblu, na tleh in zunaj gozda. Med gnezdilci je največ stalnic, kar potrjuje, da je gozd varno zavetje z dovolj Tabela 1. Status vseh opaženih vrst (stalnice so vrste, ki se celo leto pojavljajo na popisnih točkah; klateži se selijo na krajše razdalje v Sreddzemlje in iz višjih v nižje lege; tropske selivke prezimujejo južno od Sahare; zimski gostje se pojavljajo samo v zimskem času). Status Vse vrste Red pevcev Druge vrste Gnezdilci Negnezdilci stalnice 33 21 12 28 5 klateži 26 21 5 23 3 tropske selivke 13 9 4 9 4 zimski gostje 3 3 1 1 3 število vrst 75 54 21 60 15 V zimskem obdobju se nekatere popula- cije zamenjajo. K nam pridejo vrste iz severne Evrope (npr. kanje), nekatere naše vrste pa gredo na jug. Stalnice, ki spadajo med negnezdilce, so težje opazljive vrste in jih na točkah v gnezditvenem obdobju nisem opazil. Te vrste so: divji petelin, troprsti detel, kozača, lesna sova in kavka. Vse te vrste gnezdijo v okolici popisne linije. Podobno je s klateži in tropskimi selivkami, ki jih nisem opazil v času gnezdi- tve. V gozdu je precej več vrst iz reda ptičev pevcev, ker so manjši in zato lažje iščejo hrano med gozdno vegetacijo. Večje vrste iz reda pevcev so le predstavniki iz družine hrane tudi poz1m1. Večji del klatežev in tropskih selivk se zadržuje zunaj gozda na njivah, travnikih in sadovnjakih. Zimski gos- tje se pojavljajo izključno samo v selitveni periodi ih med obema selitvenima perio- dama zunaj gnezditve. Te vrste so mala cipa, pinoža in brinovka. 3.2. Indeksi, dominanca, frekvenca, število vrst na točko Oba diverzitetna indeksa ne kažeta izra- zitejših odstopanj vrednosti med točkami. SH-WI indeks je nekoliko višji v spodnjih točkah in na prisojni legi (od 2,6 do 3,3), Tabela 2. Frekvenca in dominanca ptičjih vrst skupno za vse točke in popise (O - dominantna vrsta s 5 all več odstotno zastopanostjo, SO - subdominantna vrsta, z zastopa nostjo med 2 in 5 %) Vrsta Frekvenca Dominanca Status (n) (%) kraljička (Regu/us sp.- 2 vrsti) 271 8,5 O ščinkavec (Fringilla coelebs) 247 7,7 O tašč ica (Erithacus rubecula) 201 6,3 O vrbja listnica (Phylloscopus collybita) 196 6,1 O kos (Turdus merula) 167 5,2 D menišček (Parus ater) 166 5,2 O šo ja (Garrulus glandarius) 165 5,2 D močvirska sinica (Parus pa/ustris) 134 4,2 so velika sini ca (Parus major) 117 3,7 so brglez (Sitta europaea) 117 3,7 so krivokljun (Loxia cuNirostra) 117 3,7 so črnoglavka (Sylvia atricapilla) 103 3,2 so gorska si nica (Parus montanus) 90 2,8 so veliki detel (Dandrocopos major) 88 2,8 so drevesna cipa (Anthus trivialis) 86 2,7 so kalin (Pyrhul/a pyrhulla) 82 2,6 so drugih vrst je 58 853 26,7 1 vsota 3200 100% G. V 7·8189 291 kjer je večja pestrost drevesnih in grmovnih vrst. Indeks dominančne porazdelitve kaže na veliko mobilnost ptičev, ki hitro zase- dejo prazne habitate. Obsega vrednosti od -0,87 do -0,93. Habitati so zasedeni vse leto, le da je drugačno vrstno in številčno razmerje vrst. Odvisno je od načina prehra- njevanja, vrste hrane, gnezditvenih možno- sti in različnih sezonskih habitatov. Dominantnih vrst je osem, subdominan- tnih devet in oseminpetdeset drugih, kot prikazuje tabela 2. Kraljička in menišček nakazujeta iglavce. Pogostost kraljičkov narašča z večjim dele- žem iglavcev in letnim časom. Največ jih je jeseni in v začetku zime. V septembru in oktobru se seli na jug rdečeglavi kraljiček (R. ignicapillus), k nam pa pridejo prezimo- val severne populacije rumenoglavih kra- ljičkov (R. regu/us). Ščinkavec in taščica sta vrsti s široko valenco, saj ju najdemo v različnih tipih gozda in na različnih nadmor- skih višinah. Taščica ima rajši nekoliko hladnejša in vlažna rastišča, ne glede na tip gozdne vegetacije. Ob selitvah se pogo- steje pojavlja na površinah v zaraščanju in zunaj gozda. Vrbja listnica naseljuje pre- svetljene sestoje z gostim zeliščnim slojem in mlajše razvojne faze. Kos išče hrano pri tleh, ghezdi pa v gostih šopih gošče in letvenjaka ter v grmovju. Jeseni se hrani s plodovi (zoohorija !). Šoja je največja domi- nantna vrsta. Gnezdi najraje v drogovnjaku iglavcev ob deblu. Subdominantne vrste (razen gorske si- nice in krivokljuna) naseljujejo presvetljene in toplejše listnate in mešane gozdove. Indikator za močnejše presvetljenosti je drevesna cipa, za gošče in grmovja pa črnoglavka. Veliko je sekundarnih duplar- jev, kot so: brglez ter močvirska in velika sinica. Od)_primarnih duplarjev je pogost veliki detel. ' Druge vrste so redkejše in navadno bolj vezane na določen habitat, ali pa so manj konkurenčne in nekatere težje opazljive (npr. sove in ujede). Pestrost in frekvenca se zmanjšujeta z naraščanjem nadmorske višine (slika 1 ). V nižini, na prisojni strani in na površinah v zaraščanju je večja letna pestrost ptičev. V nižjih legah in na prisojni strani je tudi bolj pestra drevesna in grmovna sestava, kar 292 G. V. 7-8/89 pomeni več hrane prek celega leta ter še posebej v selitvenem in zimskem obdobju (plodovi, semena). Manj ptic je na izpostav- ljenih vrhovih in grebenih (npr. točke 1, 6, 11 ). (Manjša pestrost ptic nakazuje krajše prehranjevalne verige, ki pomenijo manjšo stabilnost sistema in s tem večjo občutlji­ vost.) Relativna primerjava med frekvenco in pe- strostjo ptičev (slika 1) pokaže, da je pe- strost v primerjavi s frekvenco na osoj ni legi večja kot na prisojni strani (večje število vrst kot frekvenca). Iz tega razmerja lahko sklepamo, da je na prisojni legi večja po- gostnost pojavljanja oziroma večja gostota ptičev. Podobno je, če primerjamo višje in nižje ležeče ·predele. Na točki 20 v večji vrtači so podobne razmere kot na osojni strani in v višjih legah. Točki 9 in 1 O na površinah v zaraščanju imata največje raz- merje med frekvenco in številom vrst, kar kaže na raznolikost habitatov, pestrost ptič­ jih vrst in manjšo gostoto. Točki zunaj gozda se najbolj razlikujeta od vseh drugih in spadata v ptičji tip bela pastirica. V naslednjem tipu šoja so točke na prisojni legi, razen najvišjih dveh in točka gozdnega roba na osojni strani. Na površinah v zaraščanju na osojni legi spa- dajo točke v samostojen tip vrbja listnica. Najbolj homogen ptičji tip kraljiček sestav- ljajo točke v združbi jelke in bukve (Abieti- Fagetum dinaricum). V ptičjem tipu bela pastirica je več vrst, ki so stalni ali sezonski generalisti (npr. dominantni škorec, kos, ščinkavec, lišček) in iščejo hrano izključno ali sezonsko na tleh. Bela pastirica je edina dominantna vrsta, ki se hrani samo z nevretenčarji. Večina vrst v tem tipu gnezdi v grmovju, drevju, duplih in v naseljih; prehranjujejo pa se na travnikih, njivah in v sadovnjakih. Njihovo število je največje ob jesenski seli- tvi (slika 2). Ptičji tip vrbja listnica je sestavljen iz devetih dominantnih vrst. Najpogostejša vrbja listnica je tipičen gnezdilec tega z redkejšim drevjem in grmovjem poraslega prostora. 3.3. Letna dinamika ptic Z analizo variance smo ugotovili, da ob- stajajo značilne razlike po parametrih, kot so prikazani v tabeli 3. 5lika št. 1 FREKVENCA IN ŠTEVILO VRST "' PO TOCKAH nadmorska ZXS višina 1100 J v Tip vegetacije': 1100 ~""['_ 1000 f'., gora - DQV!sine .V. ~arasconju Hala gora ~ Velika ~- AbieJi-Fagetum ... 1'.. - A- F v mzmt 900 1 · 'f'-.. - Oerco :-- Car:pinetum /r- l\. -gozdni rort . / 800 1 "f' : ~d~v~gknik i / ~~ rYlih-. d soot::::::::::J[~~~~~I;IIIf~~/~iE~~~~~~~~~~~~~tll~~ 1 2 3 4 s 6 1 s 9 tJ 11 11 n 14 15 16 11 1e 19 a:J Z1 n 23 24 25 26 21 2a točke Pti eji tipi: SOlO . ~ - ~r~ljiČek -bela pastir1ca -vrbja lis tnica O-frekvenca Tabela 3. Značilne razlike po nekaterih para~ metrih c· -značilne razlike so ob manj kot 5 % tveganja;,.,.- značilne razlike so ob manJ kot 1 % tveganja ln ... - značilne razlike so ob man) kot eni promiU tveganja) Parameter razlik po višinskih pasovih med višinskimi pasovi po mesecih po rastlinskih tipih med rastlinskimi tipi po mesecih med gozdom in negozdno površino v gozdu med meseci po ekspoziciji med ekspozicijama po mesecih po ptičjih tipih med ptičjimi tipi po mesecih Značilnost Razlike med gozdom in negozdno po" vršino (točki 15t 16) so značilne ob manj kot enem procentu tveganja. Nazorno sliko razlik prek leta daje graf na sliki 2. Iz njega vidimo, da je v gozdu najmanjše število vrst r- 1-st. vrst -- r--_r-1--r-- v februarju. Ob spomladanski selitvi v mar" cut aprilu in maju se število vrst naglo poveča. Najbolj izrazito je to povečanje v drugi polovici marca. V prvi polovici aprila je spomladanski maksimum. potem je do poletja število vrst precej konstantno. V drugi polovici julija in v prvi polovici avgusta je poletni minimumt ki nastopi zaradi mene perja. Ted aj se ptiči zelo redko oglašajo in ne pojejo, zato je določljivost zmanjšana. Jesenska selitev v gozdu ni izrazita. Maksi- mum števila vrst je v prvi polovici oktobra. število vrst upade po končani selitvi v drugi polovici novembra. Zimski maksimum je v drugi polovici januarja na vseh točkah. Ptičji tip bela pastirica (točki 15, 16) se najbolj razlikuje od drugih tipov zaradi spe- cifičnih ekoloških razmer. Temperaturna in energetska nihanja so čez leto na kmetij- skih površinah največja. Podobna nihanja G. V. 7-8/89 293 slika Št. 2 LETNA DINAMIKA PESTROST\ PTIC /\ '' -- - - - - ' J J ', ..... , ______ ./ '---, kmetijsko povrs1na gozd \ \ \ \ ' .... JAN FE8 MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC MESEC so tudi v populacijah ptičev, ki na neugodne vplive okolja reagirajo z migracije v ugod- nejše predele. Ponudba hrane je na kmetij- skih povriiinah največja jeseni, zato je v tem obdobju pestrost in gostota ptic v tem habitatu največja. V gozdu so mnogo manjša nihanja. Večja so le v marcu, ko ptiči začnejo zasedati območja. V gozdu se prej izoblikujejo terito- riji. Gnezdilna dupla so poleg ustrezne hrane faktor minimuma za sekundarne du- Velika sinica (Parus major) pozimi. Pomanjkanje dupel v gospodarskem gozdu je vzrok manj~ gostote sinic in drugih sekundarnih duplarjev 294 G. V. 7-B/89 slika št. 3 LETNA DINAMIKA PESTROSTI PTIC l- IJ) Cl:: 10 > 9 o .....J 8 > L.LJ )tr; 6 o z )u ~3 o._ > 2 ~ ~ 1 1 1 / 1 '-.... 1 '-....1 /\. / 1 ' 1 / \t 1 r-------~ prisojna lega osojna lega /' 1 \ " 1 \ ... , \ '- --, \ \ \ \ 1 \ 1 \ 1 ............. , O +-~~~--~~~-~~~--~~~~-r~--~~~~~~--~ JAN FEB MAR APR HAJ JUN JUL A'.'G SEP OKT NOV DEC MESEC plarje, zato tudi močna vrstna in medvrstna konkurenca za dupla najbrž ·pospešuje vzpostavitev teritorija. Značil_ne razlike med Malo in Veliko goro so ugotovljene tudi z analizo variance. Na prisojni legi je celo leto več vrst kot na osojni (slika 3) . Osojna stran ima dva izra· zita zimska minimuma v začetku decembra in februarja . Prisojna lega ima minimum števila vrst v drugi polovici decembra, ja- Mladiči šk~anča~a (Falco subbuteo) v gnezdu, ki ga naredi visoko v krošnji iglavcev, najpogosteje v gozdnih ostankih G V. 7-8/89 295 Jeseni je šoja (Garrulus glandarius) eden glavnih pr 3naš.alcav težjega semena drevesnih vrst. Pozimi išče hrano tudi v bližini naselij (Vse fotografije M. ·~erušek) nuarja in ves februar. V vegetacijski dobi je minimum v avgustu. Maksimuma sta ob obeh selitvah aprila in oktobra. Na prisojni legi je v marcu večji vzpon, ker je več sekundarnih duplarjev. Obe seli- tveni periodi sta na prisojni Mali gori izrazi- tejši. !z tega bi lahko sklepali, da poteka spomladi močnejša selitev na prlsojni legi, kjer je več toplote in hitrej~i razvoj flore in favne ter s tem hrane za selivce. Na prisoj ni legi je več raznovrstnega grmovja in drevja, zato je jeseni več vrst na tej, kot na osojni Veliki gori. Razlika med jelovo-bukovim gozdom \(Abieti-Fagetum) na osojni strani ter med hrastovo-gabrovim gozdom (Qerco-Carpi- netum) prikazuje graf na četrti sliki. Strmo naraščanje števila vrst je v marcu, večja nihanja so na osojni legi. V jelovo-bukovih sestojih v višjih legah je manj vrst, še posebej na .osojni strani. V selitvenem obdobju ni večjega števila vrst. Minimuma sta pozimi na osojni legi dva. Primami duplar ve1ikl detel (Dendrocopos major) je stalnica. Pogostejši je 1am, kjer je več su~ic in iglavcev 296 G. V. 7-8/89 slika št. 4 LETNA DINAMIKA PESTROSTI PTIC 11 l- ............... A-F zg. prisojna lega -- A -F z~- osojna lega -·-·-·· Querco -Carpinetum ----- A -F nizin~ki, osoj na lega .... -----. ..-'1 1 \ eJ> 10 0:::: > 9 1 ' ,...- \ 1 \ 1 ',........ \ 1 1 .,_ ~\~ / \ : \ o 8 ....J :;: 7 w , ... ., \ -'l··, 1 1 \--:.1\ 1 1 • /. 1·-t-·,_ / " 1- 5 >Cl> ~ t. v t>·/\_··~.-. \.v./·'v ,/"'~:~ ...... \., r•. .•· ·--.... ~~ , ..... ___ .. _, "• •. :;.\. ' 1 'S':~ ·,:::. )trl 3 g: 2 > o CL Zimski maksimum števila vrst na osoj ni legi je januarja, minimum pa februarja (~lika 4). Na prisojnih višjih legah imajo nekateri manjši ptiči dva zarodka. Vmesni minimum pa nastopi zaradi krmljenja prvega zaroda. Takrat so ptiči previdnejši in se manj ogla- šajo. Na prisojni legi je v času mene perja minimum števila vrst, kar je razlika v primer v javi z nižinskim jelovo-bukovim gozdom. Jeseni je več vrst ob selitvi v oktobru. Iz grafa na 4. sliki lahko tudi sklepamo, da je struktura gnezdilcev bolj v ravnovesju kot v nižinskem jelovo-bukovem gozdu, zato ker je več vrst, ki gnezdijo v duplih. Na prisojni legi v hrastovo-bukovem go- zdu je več vrst spomladi, zaradi številnejših primarnih in sekundarnih duplarjev, ki prej gnezdijo. Največje razlike v številu vrst so v poletnih mesecih. Vzroka za večje število vrst v nižinskem jelovo-bukovem gozdu v poletnih mesecih sta najbrž dva. Prvi je, da je to običajna selitev ptic iz prisojnih na osojne lege. kjer so drugi nevretenčarji s poznejšim razvojem. Drugi vzrok pa je pomanjkanje sušic, dupel in listavcev. V tem gozdu ni primarnih duplarjev, sekundarni pa pridejo šele v poletju, in to najbrž prvoletni osebki iz prvega legla. V prvem letu starosti ptiči pevci večinoma ne menjajo letalnega perja, zato najbrž tu ni minimuma števila vrst zaradi mene perja v avgustu. Največ domi- nantnih vrst je v krošnjah. Kraljički so najpo- gostejši ptiči. Menišček, gorska in čopasta sinica pa so pogostejši od julija naprej, ko je konec gnezd itve. Iz tega lahko sklepamo, da primanjkuje dupel. Stržek, taščica in vrbja listnic.a, ki se zadržujejo pri tleh, so tudi pogostejši konec gnezdenja. Te vrste so prostognezdilke, zato prej pot~jujejo prvo domnevo povečanja števila vrst. Sčinkavec, ki je po vrsti prehrane generalist, poleti odide, ker ni konkurenčen specialistom v krošnji, ki tedaj pridejo (sinice !). Največja pestrost in gostota ptic je na gozdnem robu. Na prisojni strani se poveča število vrst že v februarju in narašča do julija. Na osojnem gozdnem robu je mini- mum v februarju, potem število vrst narašča do junija. Ob jesenski selitvi je večja pe- strost na osojnem gozdnem robu. V primer- javi z drugimi rastlinskimi in ptičjimi tipi ima gozdni rob največ vrst v gnezditvenem obdobju, ker se pojavljajo tudi vrste iz kmetijskih površin (ekoton). Vrstam, ki se prehranjuj~jo na tleh, se habitat razširi na travnike in njive. Dovolj je svetlobe za razvoj grmovja, ki daje ugodne razmere za gnezdenje in prehrano. Ta robni efekt (edge effect) je najbolj izrazit spomladi in ob obeh selitvah. Zimski minimum števila vrst traja najmanj časa in se ostro loči. G. V. 7-8/89 297 slika št. 5 LETNA DINAMIKA PESTROSTI PTIC 13 12 ~ C.f) 11 ~ > 10 1 j ,-·-·-· A !i 1. i i 1 -·-·-gozd. rob 1 prisojna lega --gozd. rob 1 osojne lego o 9 __l 8 > w 7 1- . , .... ~ 1 \ 1 ..... >C.f) 6 o 5 :z i \ .... ~,(~"·~....... \/ l // / 1 ... -.......... j... \ ... -~:··· .. ·····1'\~··· .............. _ ...... -~·=-·::.·fx"~\. .>U w 3 0::: a_ 2 > 01 a_ / 1 i ',// \ ., / \ /! \ 1 - •.. / \ ,... ,j \// '·-······· ..... ) '.Jf "'/ ---- pov. v zara se. , prisojne ··· .... ............ pov. v zarašč. , osoj na ···-... ; o+-~--~~--~~,~~--~~~~~-+-.-.~~~~~~~-- JAN FEB NAR APR NAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC MESEC Površine v zaraščanju imajo veliko vrst v obeh selitvenih periodah in manj pozimi ter poleti (slika 5). To je na Mali gori izrazitejše zaradi južne ekspozicije. Na površinah v zaraščanju sonce spomladi močneje se- greje vso površino, kar je ugodno za razvoj favne, ki je hrana ptic. Jeseni je podobno, le da tedaj igrajo večjo vlogo plodovi in semena, zato je na prisojni strani tedaj več ptic, ker je bogatejša drevesna in grmovna sestava. 4. ZAKLJUČEK Ptiči so odlični bioindikatorji razmer v okolju. V gozdu so vse leto. Njihovo število in gostota niha najmanj, saj so večinoma stalnice. Največ vrst je iz reda ptičev pev- cev, ki so tudi najštevilčnejši. Selivk je največ na kmetijskih površinah in nekoliko manj na gozdnem robu ter na površinah v zaraščanju. Čez leto se ptice precej enako- merno zadržujejo v vseh habitatih, vendar različno po mesecih oziroma letnih časih. Prevladujejo vrste, ki si iščejo hrano v krošnjah in gnezdijo večinoma v duplih. Ptičji tipi, ki se tu pojavljajo, le deloma sovpadajo z rastlinskimi. Nekatere ptičje vrste se zadržujejo samo v določenem rastlinskem tipu, na iglavcih ali pretežno na 298 G. V. 7·8189 listavcih itd. Kraljička sta samo tam, kjer so iglavci, gorska sinica samo v jelovo-buko- vem gozdu, drevesne cipe ni v sklenjenem, hladnem sestoju, stržek se zadržuje v za- prtih sestoj ih z dovolj vlage itd. Zadrževanje ptic v istih ali različnih habitatih prek leta kaže na njihovo ekološko valenco. Na vrstno in številčno razporeditev ptic vpliva: - ekspozicija (na prisojni legi je večja gostota in pestrost ptic, manjša je na osoj ni ter še manjša na izpostavljenih vrhovih in grebenih); - višinski pasovi (v nižjih predelih je večja pestrost in gostota ptic); - letni časi (najnižja številčnost ptic je v februarju, večja je v celi vegetacijski dobi, največja v prvi polovici oktobra); - rastlinski tipi (v zaprtem gozdu je manjše letno nihanje pestrosti ptic, največje je na kmetijskih površinah. Površine v za- raščanju imajo najbolj pestro ptičja favno ob obeh selitvah, gozdni rob pa celo vege- tacijsko dobo. V hrastovo-gabrovem gozdu je večja pestrost v gnezditvenem obdobju, v nižinskem jelovo-bukovem gozdu pa celo vegetacijsko dobo); - ptičji tipi (ptičji tip šoja zajema več rastlinskih tipov, kjer je večja pestrost in gostota ptic. Tipi kraljiček, vrbja listnica in bela pastirica pa sovpadajo z enim od rastlinskih tipov, zato ker tam prevladujejo bolj značilne vrste). V gozdu ne bi smeli motiti gnezdečih ptic spomladi, še posebno ne vrst z nižjo repro- duktivno sposobnostjo {npr. ujede, sove). V jesenskem času pa bi morali več pozor- nosti posvetiti vrstam, ki pr-enašajo semena drevesnih in grmovnih vrst {npr. na površi- nah v zaraščanju, gozdnem robu, ob novo- zgrajenih cestah, v pomlajencih). ·Starejša drevesa, ki obilo semenijo, ter sušice {du- pla) pomenijo pogoj za obstoj nekaterih vrst, zato bi jih moralo biti več v gos.podar- skem gozdu. Pri načrtovanju v gozdu, kakor tudi v širšem prostoru bi morali bolj upošte- vati favno, da bomo ohranili in povečali preventivno varstvo gozdov, oziroma nji- hovo ekološko stabilnost. Ptice imajo po- membno vlogo kot regulatorji nevretenčar­ jev, manjših vretenčarjev ter kot prenašalci plodov in semen, zato so pomembni bioin- dikatorji ekoloških razmer. Povzetek Pticam so včasih posvečali več pozornosti ter jih delili na škodljive in koristne. Z novo ekološko miselnostjo je ta delitev izginila. V okviru diplom- ske naloge sem ugotavljal vpliv nekaterih ekolo- ških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. S tem naj bi dobili boljšo predstavo o ptičjem svetu v gozdu. Ptice sem popisoval v gozdovih Ribniške Velike in Male gore. Popisoval sem zkozi vse leto dvakrat mesečno po točkovni metodi na 28 točkah. Leta 1985 na osojni Veliki gori in 1986 na prisojni Mali gori. Višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko je 600 metrov. Opazil sem 75 vrst, največ v jesenskem in spomladanskem času ter najmanj pozimi v fe- bruarju. Dominantne vrste so bile: kraljička (Re- gulus sp.), ščinkavec (Fringilla coelebs), taščica (Erithacus rubecula), vrbja listnica (Phylloscopus collybita), kos (Turdus merula), menišček (Parus ater) in šoja (Garrulus glandarius). Na kmetijskih površinah je največ ptic septembra ob selitvi. Tu je največje letno nihanje pestrosti in gostote ptic. Gozdni rob ima skozi vso vegetacijsko dobo visoko zastopanost ptic, površine v zaraščanju pa tedaj najmanj, več ptic imajo le ob obeh selitvah. Najbolj stabilna pestrost in gostota ptic je v zaprtem gozdu, kjer je največ stalnic, ki gnezdijo v duplih. Na različnih rastlinskih tipih sta pestrost in frekvenca ptic različni. Ptičji tipi ne sovpadajo vselej z rastlinskimi. Najbolj sta si podobna tip kraljiček in jelovo-bukov gozd. Tip šoja pa edini zajema več rastlinskih tipov. Razporeditev in gostota ptic kaže na razmere v okolju, oziroma na ekološko stanje gozda, zato bi jih morali pri gospodarjenju v gozdu bolj upoštevati. THE INFLUENCE OF SOME ECOLOGICAL FACTORS UPON THE DISTRIBUTION AND DENSITY OF BIRDS IN THE FOREST Summary ln order to attain better notion about the birdlife in the forest, the influence of some ecological factors upon their distribution and density was studied. Along a transect over the Ribnica valley in Slovenia, Yugoslavia an inventory of birds was made on 28 points twice a month throughout a year. The altitudinal difference between the low- est and the highest point was 600 m, transect including several types of the forest and the agricultural land. 75 bird species were noticed, the greatest number in autumn and spring, the smallest in february. The dominant species are: crest (Regu- lus sp.), chaffinch (Fringilla coelebs), robin (Eri- thacus rubecula), chiffchaff (Phylloscopus collybi- ta), blackbird (Turdus merula), coal tit (Parus ater) and jay (Garrulus glandarius). The greatest annual oscillation of variety and number of birds occurs on agricultural land, the number of species reaching its peak in septem- ber, during the migration. Forest edge hasa high abundance of birds throughout the vegetation period, while areas under succession have the lowest abundance in this period, increasing only in the migration periods. The variety and density of birds is most stable in closed forest, where resident nesting in cavities predominate. Similarly to plant community classification an attempt to form "bird types" named by dominant species was made. Bird types don't allways coincide with the forest type. The greatest coincidence there is between the bird type "crest" and the fir-beech forest, while the type "jay" spreads over severa! plant types. The distribution and density of birds are good indicators of the environmental conditions and the state ot the forest. Being also an important part of the forest life community they should be given more attention in forest management. LITERATURA 1 . Kos, l., 1988: Problemi kvalitativnega in kvantitativnega vzorčenja skupine strig (Chilopo- da). Mag. delo, VTO biologija, Biotehniška fakul- teta, Ljubljana 2. Norušis, M. J., 1986: SPSSPC + Advanced + Advances Statistics. SPSS Inc. (Chicago), str. 203 3. Pe ruše k, M., 1988: Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v go- zdu. Dipl. delo, VTO gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, ljubljana 4. Pielou, E. C., 1984: The lnterpretation of Ecological Data. A Primer on Classification on Ordination John Wiley-Sons, Toronto, 263 str. G. V 7-8'89 299 Oxf.: 832.1 Predelava drobne oblovine iglavcev v trame Branko JUŽNIČ* Izvleček Južnič, B.: Predelava drobne oblovine iglavcev v trame. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1989. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 6. V prispevku je prikazana izdelava tramov s skobljanjem v skobljarni v Dobrepolju in z žaga- njem na žagalnici v Ribnici. Podatki so bili zbrani z dvanajstdnevnim snemanjem proizvodnje štirih delovnih skupin. Prikazan je izkoriste~ lesa, po- raba časa pri izdelavi, slika deJavnika, učinki pri delu, ekonomski izkoristek izdelave ter razlika med primerjanima metodama izdelave tramov. 1. UVOD Predelava lesa je nadaljevanje proizvod- nega procesa, ki v gozdarstvu poteka od poseka drevesa do prodaje sortimenta in je za gozdarja postranska dejavnost. Ima predvsem namen oplemenititi gozdne lesne sortimente in hkrati nudi dodatno zaposlitev delovne sile. Eden izmed načinov predelave lesa je izdelava tramov iz drobne oblovine iglav- cev. V Gozdnem gospodarstvu Kočevje jih izdelujemo na dva načina: - s skobljanjem izdelujemo trame v skobljarni v Dobrepolju (TOZD Lašče), - žagane trame izdelujemo v žagalnici na Melesu v Ribnici (TOZD Jelenov žleb). Pri velikih površinah mladih sestojev iglavcev, iz katerih napade vse več sorti- mentov, primernih za predelavo v trame, imamo vse pog.oje in možnosti, da z izde- lavo tramov pridobimo dodatni dohodek. Saditve smreke ne bomo zmanjšali. Zato bo izdelava tramov zanimiva tudi v prihod- nje. Prav zaradi tega smo tej temi posvetili nekaj več pozornosti. Podrobneje smo .. B. J., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61.330 Kočevje, Rožna ul. 39, YU 300 G. V. 7·8/89 Synopsis Južnič, B. : The Processing of Smaii-Sized Co- niferous Round Wood into Beams. Gozdarski vestnik, No. 7-8/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 6. The articfe presents the manufacturing of beams by means of planing in the Dobrepolje planing works and by means of sawing in the sawing works in Ribnica. The data were provided by means of a study of the production which included four Working teams and was going on for 12 days. lncluded are t.he wood yield, the time consumption in the manufacturing, a picture of the working day, the work performance, the eco- nomic yield of the production and the difference between the compared methods of beam manu- facturing. proučili obstoječe stanje izdelave tramov na našem območju. Namen tega prispevka je prikazati izkori- stek lesa, porabo časa pri izdelavi tramov, sliko deJavnika, učinke pri delu, ekonomski učinek izdelave ter razlike med izdelavo skobljanih in žaganih tramov. 2. OPIS ZBIRANJA PODATKOV IN OBJEKTOV RAZISKOVANJA 2.1. Opis zbiranja podatkov Podatke smo zbrali s snemanjem izde- ·lave skobljanih in žaganih tramov, uporabili smo ničelno metodo snemanja. Na vsakem objektu smo snemali šest delovnih dni, ki smo jih izbrali po naključju. S snemanjem so bile zajete vse štiri delovne skupine. Porabljeni čas smo merili v stotinkah minute (min/100). Drobno oblovino smo oštevilčili ter izmerili njeno dolžino in pre- mer, izdelanim tramom pa presek. Vse posnete podatke smo razvrstili v cm debe- linske razrede. Skupaj smo posneli izdelavo 1802 tramov. Pri snemanju smo naredili povprečno 0,64 % napake, kar je v mejah dovoljenega. 2.2. Objekta raziskovanja a) Izdelava skobljanih tramov Izdelavo skobljanih tramov smo snemali v skobljarni v Dobrepolju. Izdelava tramov ima v skobljarni že lepo tradicijo, saj je tod delo steklo že l. 1973, ko je bil nabavljen skobeljni stroj Bechautomat super 11. Ta stroj, ki še vedno obratuje, je avtomatski, upravlja ga en delavec. Skoblja z dveh strani hkrati. Oblovino in trame si prek dveh transporterjev in izmetalcev pripravlja sam. Potrebna sta le transportiranje sortimentov iz deponije do stroja ter odvoz izdelanih tramov. Zaradi nenatančnih dolžin oblovine je potrebno še dodatno krojenje na deponiji. Delo poteka v dveh izmenah. V vsaki skupini so zaposleni strojnik in trije pomoč­ niki. Pri izdelavi skobljan ih tramov nastajajo kot stranski proizvod skobljanci in odčelki. Skobljance prodajajo za kurjavo, odčelke pa za celulozo. b) Izdelava žaganih tramov Izdelavo žaganih tramov smo snemali na žagalnici v Ribnici. Z izdelavo tramov se je začelo l. 1987. Dobavitelj strojne opreme in žagalne linije je TOM - Rudnik Mežica. Osnovni stroj je štirilistna krožna žagiil (ko- pija švedske žage tovarne MABO}. Zaradi nenehnih zastojev in neenakomerne obrabe krožnih žag so prešli na rez z dvema krožnima žagama. Pot kosa drobne oblovine od trenutka, ko ga viličar položi na dozirno mizo, do žaganega trama je avto- matizirana in vodena iz komandne kabine. Izdelani trami se odlagajo v bokse, ki jih prazni viličar in vozi na prostor za zlaganje. Krajniki padajo na prečni transporter, kjer jih pomožna delavca krojita, sortirata in zlagata. Delo poteka v eni izmeni. V vsaki skupini so zaposleni strojnik in dva pomožna delav- ca. Pri žaganih tramih napadejo kot stranski proizvod krajniki, ki se jih večinoma prodaja za celulozo, in žaganje, ki ga prodajamo za kurjavo. 3. IZSLEDKI Za popolnejšo predstavo obeh načinov izdelave tramov in razlik med njima poda- jamo nekaj osnovnih povprečij znakov iz obeh vzorcev (tabela 1 ). Skoraj vsi povprečni podatki se med seboj razlikujejo in so odvisni predvsem od načina izdelave tramov. 3. 1 . Izkoristek lesa pri izdelavi tramov Izkoristek lesa smo izračunali kot raz- merje med prostornino trama in oblega lesa. To je le fizični izkoristek, kjer ne upoštevamo stranskih proizvodov. Več kot povprečni izkoristek nam pove izkoristek glede na velikost premerov drobne oblovi- ne, ki jo uporabljamo za izdelavo tramov. Dobljene podatke za izkoristek lesa smo razvrstili po cm debelinskih razredih in izra- čunali povprečne izkoristke po razredih (ta- bela 2). Opomba: V tabeli so podane tudi pov- prečne porabe časa izdelave na tekoči meter trama, obdelane v podpoglavju 3.2. Na izkoristek lesa vpliva poleg premera še dolžina. Zato smo najprej z multiplo regresijo ugotavljali odvisnost povprečnega izkoristka lesa od premera in dolžine oblega lesa. Ugotovili smo, da ni odvisnosti med povprečnim izkoristkom lesa in povprečno dolžino (Fs= 1,61, Fž = 1,19). Obratno pa Tabela 1. Povprečja za osnovne znake pri izdelavi skobljanih in žaganih tramov Znaki Premer oblovine Dolžina Prostornina oblovine Prostornina trama Dimenzija trama Izkoristek lesa Poraba časa/m Učinek Enota mere cm 0/o min/100 m/dan m3/dan Skobljarna Dobrepolje 15,65 5,78 0,12 0,08 11,0 x 12,4 72,53 20,08 1018,00 14,66 žagal nica Ribnica 19,73 5,59 0,18 0,10 12,3X13,9 57,12 34,48 693,50 12,33 G v 7-8 89 301 Tabela 2. Povprečni izkoristek lesa, povprečna dolžina oblovine in povprečna poraba časa izdelave m trama po debelinskih razredih Skobljarna Dobrepolje Žagalnica Ribnica Debelinski frek· dol· izka- poraba frek· dol- izka- poraba razred venca žina ri stek časa/m venca žina ristek časa/m m % min/100 m o;., min/100 9 6 5,00 99,99 19,11 10 32 5,19 90,96 18,04 11 49 5,18 79,74 17,59 12 87 5,59 76,64 17,23 13 94 5,60 76,42 17,81 9 5,11 78,55 30,60 14 120 5,63 72,86 18,46 15 4,93 73,36 32,82 15 134 5,72 71,00 19,11 46 5,07 64,77 33,14 16 132 5,55 70,82 19,20 56 5,25 59,00 32,92 17 107 6,05 72,33 20,12 83 5,14 58,80 34,25 18 104 6,07 71,66 20,70 63 5,25 58,56 33,59 19 78 5,97 67,42 22,69 96 5,69 56,98 33,78 20 53 6,26 68,71 23,87 70 5,44 56,26 35,05 21 27 6,22 63,71 25,84 84 5,88 55,39 34,28 22 24 6,42 59,73 32,26 92 5,71 54,91 34,77 23 10 7,60 55,52 27,90 39 5,79 55,37 34,77 24 34 6,24 52,24 35,92 25 23 6,22 50,19 34,98 26 15 6,60 48,02 37,24 27 12 6,25 46,92 43,69 28 8 6,88 50,87 44,34 Skupaj 1057 745 Povprečje 5,78 72,53 20,08 5,59 57,12 34,48 obstaja tesna povezava med povprečnim Odvisnost je visoko značilna - s stopnjo izkoristkom in premerom CFs = 639,93xxx, tveganja a = 0,001 (tž = 48,03xxx, t5 = F2 = 362,82xxx). Zato smo v nadaljevanju 55,05xxx). Izračunana determinacijska količ- vključili v analizo le debelina oblega lesa. nika kažeta, da je 76 % oziroma 7 4 % Analiza je pokazala, da povprečni izkori- variabilnosti povprečnega izkoristka lesa stek z večanjem premera oblega lesa pada pojasnjenega s premerom oblega lega. (graf 1 ). Graf 1. Odvisnost povprečnega izkoristka lesa od premera pri izdelavi skobljanih in žaganih tramov Izkoristek lesa(%) 302 G. V 7·8189 BO 70 60 50 10 15 Ys = 97,836 1,617 X (rxY = 0,86) Yž = 82,664 1,295 X (rxY = 0,87) 20 skobljani trami 25 žag ani trami 30 premer (cm) Pri izdelavi skobljanih tramov je pri naj- večjem premeru izkoristek lesa za 1 ,80-krat manjši kot pri najmanjšem premeru, pri žaganih tramih pa 1,54-krat. Povprečni iz- koristek je pri skobljanju 72,53 %, pri žaga- nju tramov pa 57,12 %. Povprečni izkori- stek za izdelavo skobljanih tramov je med 15 in 16 cm, žaganih tramov pa med 19 in 20cm. S primerjavo regresijskih enačb z analizo kovariance smo ugotavljali razlike med iz- delavo žaganih in skobljanih tramov. Pov- prečni izkoristek lesa je odvisen od različne metode izdelave tramov in debeline oblovi- ne. Z analizo kovariance smo izločili vpliv debeline oblovine. Analiza je pokazala, da je povprečni izkoristek lesa med primerja- nima metodama značilno različen (F = 14,7oxx), medtem ko test količnikov regre- sije (F = 3,74) in test homogenosti nepoja- snjenih varianc (F 1.42) ni pokazal zna- čilnih razlik. 3.2. Poraba časa pri izdelavi tramov Poraba časa je odvisna od debeline, dolžine in kakovosti oblega lesa ter sposob- nosti strojnika. Pri izračunu smo upoštevali le efektivna porabo časa, to je čas, ko strojnik dela s strojem. Tako smo izločili zastoje zaradi slabe kakovosti oblovine (o- bjektivni zastoji) in zastoje zaradi nespret- nosti delavcev (subjektivni zastoji). Z izra- čunom porabe časa za izdelavo m trama smo izločili vpliv dolžine. Te podatke smo razporedili po centimetrskih debelinskih razredih in dobili povprečno porabo časa izdelave m trama po razredih (tabela 2). Z analizo smo ugotovili, da povprečna poraba časa izdelave m trama z debelina narašča (graf 2). Odvisnost je visoko značilna - s stopnjo tveganja a = 0,001 (tž = 30,46xxx. fs = 56,80xxx). Izračunana determinacjjska količ­ nika kažeta, da je 56% oziroma 76% variabilnosti povprečne porabe časa za iz- delavo m trama pojasnjene s premerom oblega lesa. Pri izdelavi skobljanih tramov je pov- prečna poraba časa pri največjem premeru ob lovi ne za 1 ,46-krat večja kot pri najmanj- šem premeru, pri žaganih tramih pa je večja za 1,45-krat. Povprečna poraba časa je na žagalnici med 19 in 20 cm in v skobljarni med 15 in 16 cm oblega lesa. S primerjavo regresijskih enačb z analizo kovariance smo ugotavljali razliko med iz- delavo žaganih in skobljanih tramov. Po- raba časa za izdelavo m trama je odvisna od različne metode izdelave tramov in de- beline oblega lesa. Vpliv debeline oblovine smo z analizo kovariance izločili. Analiza je pokazala, da med metodama obstaja zna- čilna razlika v povprečni porabi časa za Graf 2. Odvisnost povprečne porabe časa za izdelavo m trama od premera oblovine Poraba časa za m trama (min/1 OO) 35 JO 20 15 ID 15 žagani trami Y1 = 26,032 + 0.428 X (rx9 = O, 75) Ys = 7,191 + 0,824 X (rx9 = 0,87) 20 skobljani 1rami 25 premer (cm) G V. 7·8189 303 izdelavo m trama (F = 138,85)()()(). Test količnika regresije (F = 1,25) in test homo- genosti nepojasnjenih varianc (F = 1, 15) pa ni pokazal značilnih razlik. 3.3. Slika delavnika S sliko deJavnika smo prikazali, koliko časa se porabi za posamezno opravilo, zastoje in odmere. Najpomembnejši je efektivni čas dela. V tabeli 3 je podan porabljeni čas za posamezna opravila. Tabela 3. Slika delavnika Posamezno opravilo Pripravljalno-zaključna dela Nakladanje in pripravljanje oblovine Skobljanje- žaganje Zastoji- objektivni -subjektivni Odmori Skupaj Efektivni čas Efektivnega časa je v obeh primerih manj kot 50 %. Razdeljen je na nakladanje in pripravljanje oblovine s strojem in na žaga- nje oziroma skobljanje. Na žagalnici se veliko časa porabi za nakladanje in pripravo oblovine predvsem zaradi neizurjenosti strojnikov. Veliko rezerve je v organizaciji dela, in to predvsem pri pripravljalno-za- ključnih delih. V ta dela je vključeno priprav- ljanje in pospravljanje delavnice, priprava stroja in oblovine ter pospravljanje tramov. Visok odstotek pripravljalnih del v skobljarni je posledica ročne obdelave in priprave oblovine. Vzroki za objektivne zastoje so pri skob- ljanju star izrabljen stroj, pri žaganju tramov pa sortimenti slabe kakovosti (krivost, grče) in nedodelani izmetalec krajnikov. Subjek- tivni zastoji so posledica nespretnosti de- lavcev. Iz navedenega lahko sklepamo, da je pri izdelavi tramov po obeh načinih delež efek- tivnega časa premajhen in ga bo treba z boljšo organizacijo dela, nekaterimi tehnič­ nimi izboljšavami in bolj izurjenimi delavci povečati. 3.4. Učinki pri delu Učinke smo ugotavljali v m3 in m izdela- Skobljarna Dobrepolje Žagalnica Ribnica min/100 % min/100 % 90.830 31,7 42.726 15,0 39.675 13,8 63.297 22,2 81.518 28,4 76.666 26,8 25.384 8,9 55.139 19,3 14.662 5,1 18.448 6,4 34.611 12,1 29.366 10,3 286.680 100,0 285.642 100,0 121.193 42,3 139.963 49,0 nih tramov na dan. Izračunani učinki na delavca so prikazani v tabeli 4. Učinek v· m3/dan za skupino je v skob- ljarni povprečno za 1,19-krat večji kot na žagalnici, v tekočih metrih pa je večji za 1 ,47-krat. Večja razlika je v tekočih metrih zato, ker v skobljarni predelujejo tanjši obli les. To smo potrdili s testiran jem premerov oblega lesa med primerjanima metodama (z 21.46)()()(). S Snedecor-Brantovim testom smo ugo- tovili, da je med primerjanima metodama različna struktura napadlih sortimentov po debelin.i (x2 = 189, 19xxx). Učinek delavca je v m3 večji na žagalnici, v m pa v skobljarni. Primerjava učinkov v m/dan na delavca med izdelavo skobljan ih in žaganih tramov ni pokazala značilnih razlik v učinkih Tabela 4. Učinki v m3/dan in mldan tramov na delavca Snemalni dnevi Skobljarna Dobrepolje m3/dan m/dan 1 4,120 296,50 2 2,165 182,75 3 2,695 185,25 4 3,538 279,50 5 4,808 299,25 6 4,658 284,25 Povprečno na delavca Povprečno na skupino 304 G v 7-8189 3,664 254,58 14,66 1018,00 žagalnica Ribnica m3/dan m/dan 4,673 257,67 1,551 72,33 3,828 206,00 4,61 o 236,00 4,909 302,67 5,095 312,33 4,111 231,17 12,33 693,50 (t = 0,50). Enako velja za učinke, merjene v m3/dan po delavcu (t = 0,57). Zaradi boljšega izkoristka in manjše po- rabe časa za izdelavo je ugodnejše izdelo- vati trame manjših dimenzij. Tako se učinek izdelave tramov, merjen v m, dvigne, učinek v m3 tramov pa se zmanjša. Zato je smotrno in stimulativno postaviti normo v m/dan in ne v m3/dan. Tako dobijo delavci motiv za izdelavo tanjših tramov. 3.5. Ekonomski izračun Zelo pomembna postavka pri ugotavlja- nju razlik v izdelavi skobljanih in žaganih tramov je finančni rezultat poslovanja. V izračun stroškov smo vključili vrednost po- rabljene oblovine iglavcev in stroške-pro- izvodnje. Od teh stroškov smo odšteli pri- hodke, ki jih dobimo s prodajo tramov in stranskih proizvodov, in dobili dobiček, ki nastane pri izdelavi tramov (tabela 5). Eko- nomski izračun je izdelan na podlagi ceni ka in kalkulacij GG Kočevje z dne 1. 3. 1989 in je specifičen za konkretna primera. Namen tega prispevka je bil prikazati izkoristek lesa, porabo časa pri izdelavi tramov, sliko delav- nika, učinke pri delu, ekonomski učinek izdelave ter razlike med izdelavo skob]janih in žaganih tramov. Izdelavo skobljanih tramov smo proučevali v Dobrepolju, izdelavo žaganih tramov pa na žagal- nici na Melesu v Ribnici. Snemali in opazovali smo dvanajst dni. V snemanje so bile vključene štiri delovne skupine. Povprečni izkoristek lesa je visoko odvisen od premera oblega lesa in z večanjem premera pada. Metoda izdelave tramov vpliva na razlike v povprečnem izkoristku lesa. Pri skobljanju tra- mov je povprečni izkoristek 72,53 %, pri žaganju tramov pa 57, 12 %. Povprečna poraba časa za izdelavo m trama je tesno povezana z debeline oblega lesa in z večanjem premera narašča. Metoda izdelave vpliva na razlike v povprečni porabi časa za izdelavo tramov. Povprečen izkoristek lesa in povprečna poraba časa za izdelavo skobljanih tramov je pri premeru 15-16 cm, za žagane trame pa pri premeru 19 do 20 cm oblega lesa. Efektivnega časa je pri izdelavi skobljanih ·tra- mov 42 %, pri izdelavi žaganih tramov pa 49 %. To je premalo. Povečamo pa ga lahko z boljšo organizacijo .dela pri izdelavi tramov. Učinek pri izdelavi žaganih tramov za skupino Tabela 5. Ekonomski izračun izdelave žaganih in skobljanih tramov Kazalci Cena Skobljarna Žagal nica din/m3 din/m3 tramov din/m3 tramov Drobna oblovina iglavcev 507.000 699.843 883.558 Stroški proizvodnje 233.450 350.180 Skupaj odhodki 933.293 1,233.738 Trami (povprečna cena) - skobljani 1,000.000 1,000.000 - žagani 1,305.000 1,305.000 Krajniki Žaganje Odčelki Skobljanci Skupaj prihodki Razlika (dobiček) Izračun je pokazal, da je pri izdelavi žaganih tramov v Ribnici povprečno 2,32- krat ugodnejši finančni rezultat kot pri izde- lavi skobljanih tramov v Dobrepolju. Povzetek Eden izmed načinov predelave lesa je izdelava tramov iz drobne oblovine iglavcev. V Gozdnem gospodarstvu Kočevje jih izdelujemo na dva nači­ na: - s skobljanjem izdelujemo trame v skobljarni v Dobrepolju (TOZD Lašče), - žagane trame izdelujemo v žagalnici na Me- lesu v Ribnici (TOZD Jelenov žleb). 289.300 148.990 79.750 18.821 87.000 17.313 50.000 18.950 1,036.263 1,472.811 102.970 239.073 je 12,33 m3/dan oziroma 694 m/dan, pri izdelavi skobljanih tramov pa 14,66 m3/dan ali 1018 m na dan. Testiranje povprečnih učinkov na delavca ni pokazalo razlik med metodama izdelave tramov. Zaradi boljšega izkoristka lesa in manjše po- ~abe čas? za izdelavo tanjših tramov je ugodneje rzdelovatr trame manjših dimenzij. S tem se uči­ nek izdelave tramov, merjen v m, dviga, učinek, merjen v m3 tramo.v, pa pada. Zato je smotrno postaviti normo v m tramov/dan. Tako so delavci spodbujani k izdelavi tramov iz tanjšega oblega lesa. Ekonomski izračun je pokazal, da je izdelava žaganih tramov v finančnem pogledu 2,32-krat ugodnejša kot izdelava skobljanih tramov. G. V 7-8'89 305 THE PROCESSING OF SMALL-SIZED CONIFEROUS ROUND WOOD INTO BEAMS Summary One of the ways of wood processing is the manufacturing of beams of small-sized coniferous round timber. ln the Forest Enterprise Kočevje, they are manufactured in two ways: - by means of planing, they are manufactured in the Dobrepolje (BOAL Lašče) planing works, - sawn beams are manufactured in the Meles sawing works in Ribnica (BOAL Jelenov žleb). The purpose of this article is to present the wood yield, the time necessary for beam manufacturing, a picture of the working day, the work performance, the economic performance of the manufacturing and the differences between the planed and sawn beams. The manufacturing of planed beams was researched in Dobrepolje and that of sawn beams in the Meles sawing works in Ribnica. The studies and observations were going on for twelve days and they we re carried out by four working tea ms. The average wood yield highly depends on the round wood diameter and it diminishes with the increasing of the diameter. The method of the manufacturing of beams influences the dif- ferences in the average wood yield. ln beam planing, the average yield totalls 72.73% and in be am sawing 57.12 %. The average time consumption for the manu- facturing of 1 m of a beam is in close relation to the diameter of the round wood and it increases with increased diameter. The differences in the average time consumption for the manufacturing of beams are influenced by the method of manu- facturing. The average wood yield and the average time consumption for the manufacturing of planed be am s are ach ieved at the di am eter of 15--16 cm and in sawn beams at the diameter of 19-20 cm of rou nd wood. Oxf.: 945.31 Effective time in plane beam manufacturing amounts to 42 % and in sawn beam manu- facturing to 49 %. Both valued are too low. They could be increased by better organization in the process of beam manufacturing. . The performance of sawn beam manufactunng totalls 12.33 m3/day per team i.e. 694 m/day and in plane manufacturing 14.66 m3/day or 1018 m/day. The testing of the average performance achieved by a worker did not prave any dif- ferences between the beam manufacturing methods. Due to a higher wood yield and smaller time consumption in the manufacturing of beams of smaller diameter, it is more profitable to manufacture beams of smaller dimensions. The performance of beam manufacturing, measured in m increases and the performance measured in m3 decreases. Consequently, it would be wise to set the piece work standard in m of beams/day. This provides stimulation for workers to manufacture beams of round wood of smaller dimensions. The results of the economic calculation proved, that the production of sawn beams is 2,32 times more economic than that of planed ones. LITERATURA IN VIRI 1. KOTAR, M.: Statistične metode, izbrana poglavja za študij gozdarstva, Ljubljana 1977 2. KRIVEC, A.: Organizacija dela v gozdni proizvodnji, Ljubliana 1974 3. LIPOGLAVSEK, M.: Gozdni proizvodi, Ljub- ljana 1981 4. TURK, Z.: Metodika kalkulacij ekonomično­ sti strojnega dela v gozdu, Ljugljana 1975 5. ZORE, J., VILHAR, Č., JUZNIČ, B.: Izdelava tramov na skobljarni v Dobrepolju, študija, Koče- vje 1988 ~ 6. ZORE, J., BARTOL, M., JUZNIČ, 8.: Izde- lava tramov v žagalnici Meles - Ribnica, študija, Kočevje 1988 Prva generacija študentov gozdarstva v Ljubljani Ob rob štirideseti obletnici gozdarskega študija v Ljubljani Jože KOVAČ* O UVOD Okrogle obletnice so zanimive predvsem zato, ker se v desetletnem obdobju marsi- kaj zgodi. Med jubilanti, ki smo skupaj * Prof. dr. J. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina, C. Vlil. 34, YU. 306 G. V 7-8/89 preživeli mladostna leta, in to študentska, pa to še posebno ·velja. Če pa je to že štiridesetletna obdobje, se spremembe to- liko stopnjujejo, da postanemo do njih spoštljivi in jih z vso potrebno pozornostjo začnemo obravnavati. še več, začnemo jih negovati in jim pripisovati vse večji pomen in vrednost. Z leti se namreč vedno bolj oziramo nazaj in dogodki iz preteklosti nam postajajo vedno bolj zanimivi, dragi in blizu. Ker je tudi naša prva generacija gozdarskih diplomiranih Inženirjev v Ljubljani na Go- ldarskem oddelku takratne Agronomske in gozdarske fakultete natanko takšna kot dru- ge, vendar pa za sebe nekaJ posebnega, ln ker številka 1 v generaciji nekaj pomeni, se bomo te obletnice spomnili tudi tako, da bomo spregovorili o sebi, o naših študent- skih letih, o študiju gozdarstva, o naših profesorjih ln morda še o čem. 1 NASTANEK GOZDARSKEGA OD· DEL KA Leto 1949 je bilo v znaku velikih družbe- nih in gospodarskih sprememb. Obnova porušene domovine Je še vedno trajala. Edino bogastvo, ki je bilo tedaj takoj na razpolago, je bil les v naših gozdovih, ki je moral zato nositi največjo težo pri obnovi porušene domovine. Zato ni naključje, da l;)e je tudi v Sloveniji Intenzivno razmišljalo, da bi se omogočil študij gozdarstva do najvišje stopnje izobrazbe. Gozd oz. les je tedaj dobil v družbi zelo visoko ceno. Go- spodarjenje 2: njim je pomenilo ohranjanje tega bogastva za tekoče gospodarske po- trebe ln za prihodnje rodove. To pa bi la.hko zagotovili le strokovnjaki, ki bi znali to bogastvo tudi ohraniti in plemenititi. Tako so na Ministrstvu za gozdarstvo SloveniJe razmišljali že leta 1947, da se za potrebe Slpvenije ustanovi visokošolska us- tanova za študij gozdarstva. Končno po- budo za skupno fakulteto za agronomijo in gozdarstvo je dal 1948. leta tedanji zvezni minister za gozdarstvo dr. V Čubrilovic. Vlada LAS je njegov predlog sprejela in minister za gozdarstvo in lesno industrijo Tone Fajfar je dne 28. junija 1949 izdal odločbo in Imenoval dva matičarja, diplomi- rana inženirja gozdarstva Stanka Sotoška in Franja Savnika. Skupaj z že obstoječo agronomsko fakulteto sta pripravila vse po- trebno za vpis prvih študentov v študijs~em letu 1949/50. To se je tudi zgodilo in prva generacija študentov gozdarstva se je rodi- la. 2. PRVA GENERACIJA ŠTUDENTOV Vsi, ki smo tedaj želeli študirati gozdar- stvo, smo morali misliti na odhod v Zagreb. To je seveda bila tedaj velika in zahtevna naloga. Zagotoviti si štipendijo in prostor v študentskem domu v Zagrebu ni bilo lahko. Zato so mnogi izmed nas v letu 1949 razmišljali o vpisu na druge oddelke ljub- ljanske univerze, čeprav jih je študij gozdar- stva zelo veselil. Objavljeno je sicer bilo, da se organizira v Ljubljani gozdarska fakulteta, torej tudi študij gozdarstva, vendar pa ni bilo vse do septembra jasno, kako in kje se bo študij začel. Vsi ki smo se prijavili za gozdarski študij v Ljubljani, smo končno v septembru dobili obvestilo, da je vpisovanje v 1. letnik gozdarskega študija v Hacquetovi ulici na tedanji agronomski fakulteti. Tako se nas je v šolskem letu vpisalo veliko več, kot je bilo predvideno. Prepričevali so nas, naj se vpišemo na druge fakultete. Končno se nas je vpisalo 65, ki smo kot prva generacija začeli popolnoma na novo, skupaj z učitelj­ skim kadrom, oblikovati visokošolski študij gozdarstva v Sloveniji. Naj vpisane študente navedemo po abe- cednem redu: Ahačič Janez, Ajdič Jože, Bernjak Anton, čandek Franc, Deržaj Irena, Dolgan Nikolaj, Habjan Ivan, Hafner Zdray~ ko, Hladnik Marijan, lvanek Franc, Jese Pavle, Jahanowsky Karel, Jug Dušan, Kaj- zalj Marjan, Kalin Marijana, Kamnikar Ja- nez, Kavčič Silvester, Kelih Ivan, Kocmur Alojzij, Kolarič Kristina, Koritnik Ivan, Kovač Jože, Kovač Slavko, Kovačevski Rade, Ko- šir Živko, Krapš Josip, Krasnov Boris, Ku- har Mira, Lapajne Vera, Lutman Milan, Majcen Vladimir, Matičič Marko, Mekinda Edvin, Metlika Stanislav, Morozov D. Zav, Novšak Valerija, Oblak Jože, Ocvirk Vladi- mir, Ogris Kristl, Oset Hrvoje, Pahor Miloš, Pavec Vladimir, Pavlovec Damjan, Petrič Zdenko, Pintar Jože, Pogorelc Drago, Pot- nik Nada, Potokar Bojan, Požar Ljudmila, Preželj Frančiška, Preželj Viktor, Pristav Miloš, Sadar Vladislav, Samide Valter, še- ruga Janko, šerbec Smiljan, šturm Nejko, Tavčar Marija, Turk Vladimir, Vagaja VIa- sta, Vernik Eva, Zadel Milan, Zorman Jože, Zupet Janez in Žlajpah Vladimir. V oktobru 1949 so se začela predavanja, o katerih smo vnaprej vedeli zelo malo. Začeli smo s temeljnimi predmeti skupaj s tretjo generacijo agronomov. Ti so bili pre- cej na boljšem od nas .• saj so že imeli dve G. V 7-8t89 307 generaciji predhodnikov. Veliko prepotreb- nih informacij smo zato lahko dobili le od agronomov v višjih letnikih, ki so nam tudi pomagali prebroditi prve težave. Sicer pa smo bili prepuščeni sebi in svoji iznajdljivo- sti. Predavanja so bila praktično po celi Ljub- ljani, saj smo temeljne predmete poslušali na matičnih fakultetah. Tako smo poslušali anorgansko kemijo in matematiko na ta- kratni realni gimnaziji v Vegovi, geologijo in meteorologijo v zasilni stavbi na Hacquetovi ulici, organsko kemijo v )>stari kemiji« na Aškerčevi cesti, itd. Stanje se je nekol.iko izboljšalo, ko je fakulteta dobila poslopje na Krekovem trgu in se vanj vselila 1. februarja leta 1951. Vendar pa je bilo še veliko predmetov, ki smo jih morali poslušati zunaj matične stavbe na Krekovem trgu. Poleg težav s prostori smo občutili tudi stisko in zadrego novih učiteljev, ki so bili vsi po vrsti, razen učiteljev splošnih pred- metov, strokovnjaki iz gozdarske operative in nevešči pedagoškega dela. Veliko impro- vizacij smo doživeli na lastni koži, saj smo bili največkrat poizkusni zajčki in smo pač morali prevzeti nase vse nevšečnosti prve generacije. Posebno nam je v spominu ostala se- mestrska praksa na terenu. Ta je na mnoge od nas tako močno vplivala, da smo precej spremenili dotedanje navade in obnašanje. V petem semestru smo odšli na teren, kjer smo praktično preizkusili delo v gozdu in na žagarskem obratu. Tako so posamezne skupine študentov odšle za nekaj časa v Stahovica na žagarski obrat, v Kamniško Bistrico, Veliko Nedeljo, T emnar, Vinski vrh pri Jeruzalemu, Kromberg, Komen in Kla- nec pri Kozini, kjer smo opravljali razna gozdna dela od pogozdovanja, redčenja, do sečnje in izdelave drv. Pomagali smo tudi pri urejevalnih delih in računanju uredi- tvenega elaborata. Prehrano smo si morali na posameznih mestih {Velika Nedelja) sami oskrbeti, kar je bilo v tistih časih precejšnjega pomanjkanja kar težavno. Ve- liko veselega, zabavnega in tudi neprijet- nega smo doživeli. Danes ocenjujemo, da je bila semestrska praksa tedaj premalo strokovno oziroma pomanjkljivo organizi- rana in preveč razvlečena, vendar pa nam 308 G. V 7-8.'89 je vsem začetnikom dala dragocenih stro- kovnih in življenjskih izkušenj. V času študije. ..,.,.v ..-'ltJ.Jvluv""-11 v~~::;~ vttčje in pomembn&jše gozdove v Sloveniji. Z absolventsko ekskurzijo smo spoznali tudi slavonske in bosanske gozdove. Temeljite vaje iz strokovnih predmetov so nam prak- tično približale teoretično snov s predavanj. Lahko sklenemo z mislijo, da je bil takratni študij gozdarstva, kljub vsem začetnim po- manjkljivostim, kvaliteten, saj smo dobili dovolj teoretičnega in praktičnega znanja za uspešno delo v gozdarski operativi. 3. PROGRAM ŠTUDIJA IN NAŠl UČITELJI Zanimivo za primerjavo nadaljnjega raz- voja je, kakšen je bil prvi program študija gozdarstva. Naj ga opišemo tako, kot smo ga vpisali v indekse, z vsemi učitelji in urami predavanj in vaj v zimskem in polet- nem semestru. Študijski program je bil v drugem letniku izredno natrpan s predmeti, ker je bilo predvideno, da bo v tretjem letniku semestr- ska praksa. Večja obremenitev je zaradi tega nastala tudi v VIl. semestru. Zdaj pa še nekaj besed o naših učiteljih. Lahko že takoj na začetku poudarimo, da so nam vsi, posebno pa še učitelji strokov- nih predmetov, ostali na različne načine trajno v spominu. Prof. Sotošek prav gotovo po uspešnih ekskurzijah v sloven~ke go- zdove. Posebno ekskurzije na Pohorje ne bomo pozabili, kq je večina prespala na prostem, ker so se izgubili v obsežnih gozdovih. Ali pa prof. Šlebinger, ki je znal povedati anekdoto o vsakem pomembnej- šem kamnu v Sloveniji, prof. Manohin, ki je vedno nosil dežnik, tedaj ko je sijalo sonce. Prof. Petkpvšek je bil skupaj s kemiki in prof. Vadnalom glavni selektor na prehodu iz prvega v drugi letnik. Vendar pa so bile njegove ekskurzije in vaje izredno zanimive in dobro organizirane. Prof. Šlander je bil pravi gozdarski romantik in velik ljubitelj narave, medtem ko nam je prof. Sgerm pokvaril veliko študentskih uric s svojo na- tančnostjo in doslednostjo. Vseeno pa je prav o njem največ zgodb in z njim prežive- tih največ dogodivščin, ki se jih prav radi spominjamo. Pri prof. Možini smo posebno cenili zelo korekten odnos do študentov in bogato strokovno znanje s področja lesne industrije. Prav gotovo so nam ostali v lepem spominu prof. Klemenčič, prof. Turk in prof. Ditrich. Prvi po izrednem talentu za govorništvo in očetovskem nastopu, drugi po svoji izredni zagnanosti za delo in priza- devanju, da študente čim več nauči (neu- smiljen je bil posebno pri praktičnem delu na terenu, kjer nas je neutrudna ves dan, ne glede na vreme, mučil s standardi in metodami gozdarskega dela) in tretji po zelo humanem odnosu do študentov, ven- dar po govorniško malce monotonih preda- vanjih. Seveda ne smemo pozabiti tudi prof. Sevnika, ki je predaval tudi bolj dolgo- časno, se je pa kot matičar vseskozi trudil, da bi bil študij gozdarstva na dostojni ravni. Posebno njegova skrb za lep slovenski jezik je marsikomu pri seminarju podaljšala delo. Prof. Rainer je bil naš zgled pravega učitelja pokončne drže, neomajno samoza- vestnega in strokovno pertektnega. Mar- sikdo od nas študentov si ga je stavil za l. Jetnik UČITELJ PREDMET B. Brčič Anorganska kemija L. Guzelj Analitska kemija Vaje V. Petkovšek Splošna botanika Vaje C. Bernot Zoologija Vaje zgled kot diplomiranega gozdarskega inže- nirja. Seveda ne bomo pozabili asistentov Cveka, Varacha in Petričeve, ki so nam veliko pomagali, da smo lahko uspešno študirali. Naj se na koncu spomnimo še tistih, ki smo jih na.jprej srečali, ko smo prišli kot bruci v kvesturo. To so bili Marija Acceto, ki nas je imela včasih zelo rada in nam je pomagala, včasih pa nas ni mogla videti, tajnik Z. Lapajne, ki nam je dajal napotke za naše delo tudi zunaj študija, pa K. Medved, ki je bil naš dober tovariš in svetovalec v stiskah. 4 SKLEP Seveda je še veliko zanimivih stvari, ki bi jih želeli zapisati. Vendar ne spadajo v tak informativni članek. So le preveč osebne dogodivščine, zato bodo ostale samo last prve generacije. Pa še od teh vpisanih 65 bo o njih govorilo z veseljem le 34, kolikor jih je tudi diplomiralo oz. 37, če štejemo še tri, ki so se nam pridružili SEMESTER 1 IJ 3 2 5 3 3 1 1 1 C. Šlebinger Geolog~ja, mineralogija in petrografija 2 2 Vaje 1 2 A. Vandal Višja matematika 3 3 Vaje 2 3 V. Manohin Meteorologija s klimatologijo 2 1 Vaje 1 Predvojaška vzgoja 2 2 J. Gričar Marksizem, leninizem 2 2 F. Premrl Organska kemija 3 V. Petkovšek Gozdarska botanika 2 Vaje 2 S. Sotošek Dendrologija 2 Vaje 2 S. Sotošek Uvod v študij gozdarstva 1 M. Radin Opis na geometrija 2 Vaje 2 SKUPAJ 31 36 G. V. 7·8'89 309 .. Il. letnik UČITELJ PREDMET SEMESTER 111 IV B.Vovk Pedologija 4 1 Vaje 2 3 G. Tomažič Gozdarska ekologija in fitocenologija 2 2 Vaje 1 1 J.Šiander Gozdarska entomologija in fitopatologija 2 2 Vaje 1 1 l. Možina Anatomija in tehnologija lesa 3 3 Vaje 2 2 A. Kuhelj Tehnična mehanika 3 2 Vaje 2 2 8. Ditrich Lesna kemija 2 Vaje 1 M. Radin Opisna geometrija 2 A. Trček Geodezija 3 3 Vaje 3 4 A. Orthaber Politična ekonomija 2 2 Predvojaška vzgoja 2 2 A. Konjajev Mikrobiologija 2 Vaje 1 F. Kovačec Splošno strojništvo 2 F. Sgerm Dendrometrija 2 Vaje 2 S. Valentinčič Lovstvo 1 1 SKUPAJ 39 41 111. Letnik UČITELJ PREDMET SEMESTER v S. Sotošek (vodja) Semestrska praksa (5. semester) x J.Šiander Varstvo gozdov in čuvanje lesa 3 Vaje 2 F. Rainer Zagrad be hudournikov in plazov 5 Vaje 2 J. Klemenčič Gozdne in lesnoindustrijske gradnje 4 Vaje 2 F. Sgerm Dendrometrija 2 Vaje 2 R. Turk Metod ika raziskovalnega dela 2 Vaje 1 S. Sotošek Gojenje gozdov 3 Vaje 2 Z. Turk Izkoriščanje gozdov 3 F.Kovačec Splošno strojništvo 2 Vaje 2 Predvojaška vzgoja 2 SKUPAJ 41 310 G. V 7-8189 pozneje in z nami diplomirali. O teh dogo- divščinah bomo zelo radi govorili, ko se bomo srečevali osebno, službeno ali pa na podobnih jubilejih, kot je sedanja štirideset- letnica. Vse več stvari pa bo šlo v pozabo. Z njimi kmalu tudi prva generacija. Ostalo bo le to, kar je zapisano ali kako drugače ohranjeno, v naše zadovoljstvo seveda in v poduk našim zanamcem. IV. letnik UČITELJ F. Rainer J. Klemenčič l. Možina .8. Ditrich F. Tavčar F. Sevnik S. Sotošek F.Sgerm Z. Turk G. Kušej G. Jeglič O. Muck Vsega skupaj PREDMET Urejanje hudourniških področij Vaje Gozdne in lesnoindustrijske gradnje Vaje Predelava lesa Vaje Kemijska predelava lesa Vaje Računovodstvo Ekonomika gozdarstva in lesne industrije Vaje Gojenje gozdov Vaje Urejanje gozdov Vaje Izkoriščanje gozdov Vaje Predvojaška vzgoja Osnove prava in zakonodaje Pejsažna dendrologija Kmetijstvo za gozdarje SKUPAJ l. letnik 11. letnik 111. letnik IV. letnik SKUPAJ SEMESTER VIl Vlil 2 2 4 2 2 2 2 4 1 1 2 1 2 2 4 4 -2 3 1 2 3 1 2 3 2 2 2 2 2 2 36 30 31 + 36 = 67 39 + 41 = 80 -+41 =41 36 + 30 = 66 =254 + semestrska praksa G. V 7·8i89 311 SREČANJA Oxf.: 156:5(497.12 Pohorje) Konfliktne razmerje med gozdom in divjadjo Društvo gozdarskih inženirjev in telinikov Maribor in Gozdno gospodarstvo Maribor sta 14. marca 1989 organizirala v Mariboru enodnevno posvetovanje na temo gozd - divjad. Namen posvetovanja je bil seznaniti čim širši krog gozdarjev, lovcev in drugih upo- rabnikov gozdnega prostora s stanjem, ugotovitvami, problemi in predlaganimi reši- tvami za sanacijo propadajočih gozdov na Pohorju, ki jih vse bolj ogroža preštevilna divjad. Na posvetovanju naj bi bil dosežen tudi miselni in akcijskih premik za izboljša- nje razmer. Zanimanje za tvorno razreševanje kon- fliktnega razmerja med gozdom in divjadjo je pokazalo kar 68 udeležencev: gozdarji GG Maribor, direktor DO GG Maribor, direk- tor TRS Maribor in predstavniki Mestnega komiteja za gradbene in komunalne zade- ve, Gozdarska inšpekcija Maribor, Zavod za spomeniško varstvo Maribor, gozdarji iz Lesne Slovenj Gradec in GG Celje, tajnik SlS za gozdarstvo Maribor, republiški lovski inšpektor. V skladu s programom prirediteljev smo bili na posvetovanje povabljeni predstavniki Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo iz Ljubljane, kjer smo predstavili izsledke večletne inštitutske raziskovalne naloge: POŠKODBE MLAJŠIH SMREKOVIH MO- NOKULTUR ZARADI DIVJADI NA PO- HORJU TER IZDELAVA METODOLOGIJE ZA OBNOVO PRIZADETIH SESTO ... IEV. Vsebinsko in metodološko kompleksnost raziskovalne naloge smo predstavili v petih sklopih oz. referatih: - opredelitev problematike škod zaradi divjadi na Pohorju, metodologija in potek raziskave, naravni ekosistemi in gozdna vegetacija, - ocena odnosov med gozdom in divja- djo, - dendrometrijske analize poškodova- nega drevja, - fitopatološke posledice poškodova- nega drevja, 312 G. V. 7-8189 - gozdnogospodarske posledice škode zaradi divjadi in gozdnogojitveno ukrepanje v prizadetih sestojih. Tu podajamo nekaj bistvenih ugotovitev raziskave. Gozdni masiv Pohorja je za slovensko gozdarstvo, gospodarstvo in družbo nadvse pomemben naravni vir lesa. Les je ob vsesplošnem pomanjkanju drugih naravnih virov še toliko pomembnejši, ker se obnav- lja. Še večji pomen kot lesnoproizvodni imajo gozdovi Pohorja po svojih varovalnih in o~oljetvornih funkcijah, še zlasti zaradi specifične ekološke zgradbe in izredno ob- čutljivega, labilnega ekosistema, ki lahko nemoteno in brez posledic deluje le v urav- noteženem biotopu rastlinstva, živalstva in človeka. Vsako večje spreminjanje teh od- nosov oz. poseganje v zgradbo ekosistema z biotskimi dejavniki, slabi ali celo uničuje gozdno vegetacijo, kar lahko sproža vrsto regresijskih procesov: zamočvirjanje, ero- zijo tal, hudourniško delovanje, zemeljske usade in plazove idr. Postavlja pa se lahko tudi vprašanje varnosti človekove poselitve in njegovih dejavnosti ob vznožju masiva, če bi prišlo do večjih degradacij gozdov na Pohorju. Kljub tej labilnosti ekosistemov pa go- zdove Pohorja vse bolj obremenjujemo z različnimi negativnimi vplivi, ki po vseh dosedanjih napredujočih težnjah zanesljivo vodijo v njihovo postopno odmiranje in celo popolno· propadanje. S tem pa ne prepa- data le gozd in gozdni prostor, ampak tudi ves ostali naravni prostor, skupaj s kulturno krajino in človekom. Poleg vsesplošnega propadanja gozdov zaradi onesnaževanja ozračja, ki na Pohorju že presega vrednost 50% poškodovanega drevja in še narašča, uničuje gozdove tudi preštevilna rastlino- jeda divjad. Če k temu dodamo še vse večje pritiske družbe za povečanje sečnje, vdor >>sodobnega« kmetijstva in gozdne paše, urbanizacije in vikendaštva, nadaljnji razvoj infrastrukturnih omrežij~ negativni učinki turizma in rekreacije, razne deponije idr., potem grozi gozdovom Pohorja re- snično najhujše. Pol1orske gozdove odlikujejo precej skrajne ekološke razmere. Kislost podlage in tal kot prevladujoča ekološka dejavnika Pohorja pogojujeta skromno grmovno in zeliščno rastje, tako glede vrstnega sestava kot glede pokrovnosti. To ima za posledico skromen osnovni naravni vir prehrane rast- linojede ·divjadi. Že tako skromen prehram- beni vir pa je še dodatno osiromašen zaradi neustreznih oblik gozdnih sestojev (mona- kulture smreke, enodobni sestoji idr.) - podedovanih iz preteklosti, velike gozdna- tosti brez večjih travniških, pašniških po- vršin in gozdnih jas ter z vse večjim zara- ščanjem kmetijskih površin. Ne oziraje se na navedene prehranske, pa tudi bivalne neugodnosti, so na Pohorju v treh desetletjih prekomerno pospeševali rastlinojedo divjad in celo naseljevali neav- tohtono, ne glede tudi na pričakovane uni- čevalne posledice na gozdovih. Kot nikjer drugod po Sloveniji in sosedstvu, se v mnogo skrornnejših eksistenčnih razmerah za divjad na Pohorju znajdejo kar štiri vrste parkljaste rastlinojede divjadi: jelenjad, srnjad, gams in jelen-lopatar in to v preve- likih staležih. Zadnje čase vdira v gozdove tudi paša goveje živine in drobnice, kar še dodatno obremenjuje skromno prehransko ponudbo. Ker preštevilna divjad nima dovolj naravne paše niti v gozdnem podrastju niti zunaj gozda, prihaja do katastrofalnega uničevanja pohorskih gozdov v vseh njego- vih pojavnih oblikah in razvojnih fazah. Pri uničevalnem početju je ne zaustavlja niti človek, še manj pa naravni sovražniki (volk, ris), ki jih tu ni. Politika gospodarjenja z veliko divjadjo se mora prilagoditi današnjemu stanju go- zdov na Pohorju in ne idealnim stanjem, ki jih nikoli ne bo. Varovati je treba avtohtono vrsto divjadi - srno in gamsa, jelenjad, številčnost neavtohtone pa je treba zmanj- šati na minimum. Škode zaradi divjadi se pojavljajo v vseh oblikah: od neopaznega po pašen ja klic dre- vja (ta pojav radi pripisujemo naravnemu nepomlajevanju!! !), opaznega objedanja mladja in nasadov do zelo vidnega lupljenja in ogrizovanja debel mlajših smrekovih se- stojev. Čeprav so vse škode potrebne prou- čevanja in saniranja, smo se pri navedeni raziskavi največ zadržali pri proučevanju slednjih -- poškodovanih mlajših smrekovih sestojih, ki zahtevajo takojšnjo sanacijo. Teh je na Pohorju nad 700 ha, na 4 kompleksih nad Lovrencem na Pohorju in na Močnik Planini -v pasu 1 000 do 1300 m n.v. Zaradi obgrizovanja in lupljenja poškodo- vano drevje začne gniti, se lomiti, pridružu- jejo se še sekundarni škodljivci ter razne bolezni in sestoji so zapisani popolnemu propadu. Z dendrometrijskimi analizami poškodo- vanega drevja smo proučevali pojavnost ran na drevju, njihove dimenzije in vpliv na trohnenje in zlome drevja, širjenje trhnob po drevju, odnos prirastka in trohnobe, propadanje lesa idr. Največ tror~nenja drevja smreke pov- zroča gliva krvavordeči skladanec (Stereum sanguinolentum), manj pa smrekova rdeča gniloba (Heterobasidion annosum), ki bi sicer pomenila veliko nevarnost za smreko tudi v prihodnje. Škode, ki jih povzroča divjad v gozdovih, nimajo le velikih gozdnogojitvenih in goz· dnogospodarskih posledic, ampak prispe- vajo tudi k splošnemu siromašenju gozdnih združb. Poleg gozda divjad uničuje tudi kmetijske kulture Pohorja in tako prispeva k opuščanju rabe kmetijskih zemljišč, kar ima za posledico zmanjševanje proizvodnje hrane in pospešuje praznenje naselij zaradi odhajanja ljudi v dolino, propadanja kul- turne krajine, slabitev vlog SLO idr. Nujno potrebno gozdnogojitveno ukrepa- nj~ v gozdovih, ogroženih zaradi divjadi, bo še nadalje neuspešno, če bomo zdravili le posledice in ne odpravljali vzrokov. Da ne bo 1ako, mora čimprej priti do uskladitve odnosov med lovstvom, gozdarstvom in kmetijstvom: lovstvo mora poskrbeti za zmanjšanje staležev in smotrno gospodar- jenje z divjadjo v obsegu neškodljivosti, kmetijstvo ukiniti gozdno pašo v vseh go- zdovih Pohorja, največ nalog pa čaka go- zdarstvo. Sanacije poškodovanih sestojev ne bo mogoče izvesti radikalno in kratkoročno, ampak postopno in dolgoročno. Glavne naloge gozdarjev bodo pri tem: iz sestoj ev izsekati najbolj poškodovano drevje, ostalo G. V 7-889 313 puščati v sestojih, nastale praznine zaščititi za nemoten razvoj naravnega mladja ali nasadov, pospeševati listavce, ki jih po potrebi tudi saditi - vse skupaj usmerjati v mešane gozdove. Gozdove bo treba sani- rati po izdelanem gozdnogojitvenem načrtu ter upoštevati merilo nujnosti, kakovosti rastišča, vrste poškodb, razvojne faze pri- zadetega gozda, dostopnosti idr. Tako bo ob sanaciji poškodovanih go- zdov kakor ob snovanju novih sestojev nujno sodelovanje gozdarjev in lovcev, kmetijcev, naravovarstvenikov idr., kajti le ob skupnem in usklajenem delu se bodo našle najboljše rešitve za vse uporabnike Pohorja, s čim manj konfliktov in nadaljnjih uničeni naravnega prostora. V nadaljevanju programskega dela po- svetovanja so problematiko škode zaradi divjadi v gozdovih Pohorja predstavili tudi strokovnjaki Gozdnega gospodarstva Mari- bor, in sicer v treh referatih: - gozdnogojitvena problematika sanacije poškodovanih in snovanja novih sestojev na Pohorju v trenutnih razmerah neusklaje.- nosti med gozdom in divjadjo, -posek smrekovega drogovnjaka, ki ga je poškodovala divjad, da bi finančno ovred- notiti predčasni posek, - prikaz poškodb zaradi divjadi na Po- horju z diapozitivi. Po vseh referatih, ki so dovolj nazorno in argumentirano osvetlili celovitost ogrože- nih gozdov na Pohorju, se je razvila živahna razprava. Vsi prisotni so si bili edini, da je treba navedeno problematiko čimprej rešiti. Dosedanje razreševanje problematike, ko so se kljub povečanemu odstrelu škode še širile in poglabljale, ni prineslo pozitivnih rezultatov. Ogrožene so vse razvojne faze gozda, dolgoročno najbolj pomlajenci, saj škoda v njih pomeni izginjanje naravnih drevesnih vrst: jelke, jesena, javorja, delno bukve. V takšnih razmerah so gozdarji prisiljeni snovati biološko nestabilne smrekove se- stoje, kar pa vodi k nadaljnjemu siromaše- nju rastišč in zmanjšanju prehranskih zmož- nosti že tako preštevilne divjadi Pohorja. Nad 800 m n.v. se na Pohorju naravno ne obnavlja nobena drevesna vrsta več, zelo negotove pa so tudi vsakršne umetne obno- ve. 314 G. V. 7-8189 Nesporno je dejstvo, da na Pohorje sodi divjad 1 vendar usklajena s prehranskimi in bivalnimi možnostmi, kajti sicer bo tudi · sama ogrožena. Odstrela odvečne divjadi se je treba lotiti temeljito, vzdrževati pra- vilna spolna razmerja (ne le po merilu trofej), se dogovoriti o režimih in čimprej doseči uravnoteženost njene številčnosti ter spolne in starostne sestave z okoljem. Na osnovi široke razprave so bili obliko- vani naslednji sklepi in predlogi: 1 . Usklajevanje odnosov med gozdar- stvom in lovstvom zaradi problematike škod, ki jih povzroča parkljasta divjad, po- teka na podlagi osnov sanacijskega pro- grama GOZD-DIVJAD od l. 1982. Cilji sanacijskega programa še niso doseženi. Zato si morajo vsi uporabniki gozdnega in negozdnega prostora na Pohorju prizade- vati odpraviti vzroke nastajanja škod. 2. Povečati moramo selektivni odstrel parkljaste divjadi v takšne·m obsegu, da bo mogoče sonaravne. gospodarjenje in da bodo doseženi cilji sanacijskega programa GOZD-DIVJAD. Lovskirn .organizacijam se nalaga, da z odstrelno politiko v kratkem času zmanjšajo stalež parkljaste divjadi. 3. Ugotoviti in odpraviti moramo vzroke, ki motijo usklajeno gospodarjenje lovstva, gozdarstva, kmetijstva in drugih uporabni- kov gozdnega in negozdnega prostora na Pohorju. 4. Vpeljati moramo kakovostno vsako- letno ugotavljanje novih škod ter učinkovito informiranje o pojavih vseh vrst in obsega škod. Gozdnogospodarskim organizacijam na- ročamo, naj sproti ugotavljajo škode zaradi divjadi in nadomestila zanjo uveljavljajo pri področnih lovskih organizacijah. 5. Pohorje moramo obravnavati kot ce- loto ·in kot občutljiv ekosistem, katerega ravnotežje je že porušeno. 6. Na podlagi analize stanja moramo z načrtnim delom sanirati poškodovane se- stoje in doseči njihovo stabilnost ob zmanj- ševanju staleža parkljaste divjadi. 7. Na neograjenih ploskvah s kontrolno metodo sproti ugotavljati vpliv divjadi na gozd. 8. Z merljivimi kazalci stanja posameznih vrst rastlinojedih živali moramo spremljati njen razvoj po k~kovosti in strukturi ter dinamično uravnavati stalež. 9. V okviru rastiščnih prostorskih možno~ sti bomo zagotavljali prehrambene pogoje za divjad tako, da bomo pospeševali pol~ nilni sloj ter ohranjali travne površine. 1 O. Zaščita pred divjadjo bo še naprej individualna, postavitev ograje pa le izjemni ukrep. 11. S prilagajanjem dela v gozdu na območju zimovališč in rastišč ter z :zaporo GOZD - DIVJAD Organiziranje raziskovalnega dela Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo je bila 22. junija 1988 razširjena seja Odbora za gojenje, varstvo in urejanje go- zdov, posvečena vprašanju organiziranja raziskovalnega dela na področju odnosov gozd-divjad. Na seji so poleg članov od- bora sodelovali tudi direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo z razisko- valci tega področja, predstavnik SlS za gozdarstvo Slovenije, Lovske zveze Slove- nije in republiški lovski inšpektor. Tema seje odbora je bila izbrana na pobudo Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo, ki so jo spodbudile predhodne razprave raziskovalcev inštituta, predstav- nikov raziskovalnega sosveta Lovske zveze Slovenije in seja Komisije SlS za gozdar- stvo Slovenije za usklajevanje odnosov gozd-divjad. Na seji odbora so obravnavali dosedanje raziskovalno delo na področju odnosov gozd-divjad in se dogovorili za način, kako še učinkoviteje organizirati raziskovalno de- lo, v čem dopolniti program dela s tega področja in kako izsledke raziskav in vsa nova spoznanja tudi čim učinkoviteje prene- sti v prakso. Bilo je poudarjeno, da število raziskoval- cev in strokovnih delavcev za področje gozd-divjad pri nas ni v ustreznem raz- merju z obsežnostjo te problematike v na- šem prostoru. posameznih gozdnih cest bomo zagotovili mir za divjad. 12. Prek SlS za gozdarstvo GGO Maribor naj se nadaljujejo do sedaj zastavljena dela in naloge v odnosih gozd-divjad. 13. Delovati moramo tudi s propagan- dnimi akcijami in osveščanjem širše javno- sti o pomembnosti gozdov kot ekosistema z večnamensko vlogo. Lojze Čampa Dr. Kotar - predstavnik raziskovalnega sosveta pri Lovski zvezi Slovenije - je poudaril, da je Lovska zveza Slovenije spoznala, da je lovstvo stroka, ki ji je potrebno znanje. Če bi se dogovorili za ustrezen dolgoročni raziskovalni program tega zelo kompleksnega raziskovalnega področja, bi Lovska zveza Slovenije vseka- kor pomagala pri financiranju raziskovalne dejavnosti na tem skupnem raziskovalnem področju. Naj navedemo še nekaj misli iz razpra- ve: - Raziskovalno delo mora potekati ce- lostno, podrejeno zahtevam gozdnega eko- sistema, gozdarstvo pa ga mora uveljaviti pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo. - Celoviteje in prioritetno je treba skrbeti za pretok znanja iz okolij. ki imajo bolje razvito raziskovalno delo s tega področja. - Gozdarji bi morali aktivneje, brez dvo- ličnosti in na osnovi enotnih strokovnih izhodišč sodelovati pri oblikovanju lovnogo- spodarske politike. Iz bogate razprave je bilo povzetih vrsta predlogov in usmeritev: 1. Na osnovi celovitega raziskovalnega programa s področja odnosov gozd-okolje, ki naj ga pripravi raziskovalni sosvet pri Lovski zvezi Slovenije in uskladi pri SlS za gozdarstvo Slovenije, je treba pri Inštitutu G. V. 7-8189 315 za gozdno in lesno gospodarstvo oblikovati jedro treh raziskovalcev za to področje. S timskim delom in vključevanjem zunanjih sodelavcev je treba zagotoviti interdiscipli- narni pristop k raziskavam, ki postajajo v zaostrenih ekoloških razmerah še posebno zahtevne. Vzporedno z oblikovanjem pro- grama, ki mora biti dolgoročen, se morajo zagotoviti tudi stalni viri financiranja (Lov- ska zveza Slovenije, SlS za gozdarstvo Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije in slovensko združeno delo), ki bodo omo- gočili stabilno ·raziskovalno delo na tem področju. 2. Ob številnih prireditvah v zvezi z razre- ševanjem neusklajenib odnosov med go- zdom in divjadjo je bilo sprejetih že veliko predlogov in sklepov, ki postajajo vse bolj aktualni. Tisti, ki so zadolženi za njihovo uresničevanje, naj v vseh okoljih poskrbijo, da se ti predlogi in sklepi čim hitreje uvelja- vijo v praksi. 3. Čim hitreje in ustrezno je treba rešiti zlasti naslednje: - spremeniti lovnogojitvena območja in jih prilagoditi gozdnogospodarskim območ­ jem; - spremeniti sistem lovnogospodar- skega načrtovanja; - spremeniti lovne dobe, režim lova in napraviti ustrezno rajonizacijo divjadi; - zagotoviti usklajeno izobraževanje go- zdarjev in lovcev s tega področja; - dopolniti in spremeniti dogovore in sporazume na osnovi že znanih enotnih strokovnih izhodišč. 4. Republiški komite za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano naj čimprej: - začne postopek za spremembo za- kona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, - zagotovi učinkovito lovsko inšpekcijo pri razreševanju neusklajenosti gozd-di- vjad. Po zabeležki mag. Janeza Pogačnika pripravil ž. Veselič ~oročilo o srečanju .projektne skupine IUFRO P1.13_00 »Herbicidi v gozd.arstvu« V času od 22. do 26. maja sem se udeležila posvetovanja o herbicidih v go- zdarstvu, kije potekalo v največjem gozdar- skem institutskem. centru Francije IN RA v Champenouxu pri Nancyju. Posvetovanje je bilo organizirano' v okviru projektne sku- pine P1.13.00 (»Herbicides in Forestry«) mednarodne gozdarske organizacije IUFRO. Na posvetovanju so bili navzoči najvid- nejši strokovnjaki tega področja iz Amerike in Evrope. Iz Jugoslavije sva bila dva ude- leženca. Prvi trjje dnevi posvetovanja so bili name- njeni referatom in delovnemu sestanku, druga dva dneva pa sta bila namenjena terenskim ogledom. Iz povedanega je bilo mogoče ugotoviti, da prevladujeta v gozdarstvu nekako dva trenda obravnave herbicidov. 316 G. V. 7-8/89 - Iz ameriških referatov je bilo razvidno, da je poraba herbicidov v Ameriki velika (odvisna je tudi od vremena v posameznih letih), kar omogoča predvsem avionsko škropljenje v različnih izvedbah in metodah dela. Hkrati z veliko uporabo herbicidov pa potekajo tudi intenzivne raziskave glede vpliva na okolje, predvsem na vodne ekosi- steme in talne mikroorganizme. Na območju vzhodnega dela Severne Amerike, na te predele so se v glavnem nanašali referati, se za pripravo površin pri obnovi gozdov s herbicidi škropi kar 78% površin, 20% površin je prepuščeno na- ravni obnovi, 2% površin pa genetski izbiri. Glavni herbicidi, ki jih uporabljajo so: glyfosat, 2,40, triclorpir, heksazinom in si- mazin. To so herbicidi, ki jih poznamo tudi pri nas. Poleg teh herbicidov pa uporabljajo za lesnate rastline, predvsem za Rubus vrste še novejše herbicide, ki jih pri nas ne poznamo: metsulforon, imazapyr in sul- fometuron methyl. Velika poraba herbicidov je odraz pred- vsem velikih gozdnih kompleksov in zahtev papirne industrije, ki izkorišča velik del teh gozdov. -Težnja, ki jo je bilo slediti v evropskih referatih, pa je bila poleg zmerne uporabe herbicidov tudi iskanje še drugih načinov zatiranja plevelov. Med temi načini zastopa vidno mesto zamenjava vegetacije (compe- titive replacement), tako s setvijo kmetijskih rastlin kot s herbicidi povzročeno zame- njavo nekaterih plevelnih vrst, ki ugodno vplivajo na gozdne sadike. Zanimiva je bila ugotovitev, da imamo gozdarji podobne poglede na obravnavano problematiko, ko skušamo porabo herbici- dov tako prikrojiti, da bo poseganje v okolje čim manjše. Tudi na našem inštitutu smo začeli že pred leti samoiniciativno z zame- njavo vegetacije, tako s setvijo bele detelje kot s širjenjem že rastočih plevelov, ki lahko v posameznih primerih vplivajo pozi- tivno na določene kulture. Iz referatov je bilo razvidno, da tudi drugod uporabljajo za te pomožne rastline poleg različnih rastlinskih mešanic pred- vsem razne vrste detelj; pri naravnem širje- nju rastlin pa dajejo prednost predvsem plazeči zlatici (Francija). Pozitivna vloga teh pomožnih rastlin se lahko odraža v zadrževanju vlage v tleh, v dušenju nadležnih plevetov in v mikoriznem delovanju. O mikorizi določenih plevelov in drave- snih vrst je bilo veliko povedanega in iz teh raziskav sem tudi jaz našla odgovor na nekatera naša vprašanja. Glede uporabljenih herbicidov pri nas in v drugih evropskih državah lahko rečem, da ni bilo govora o herbicidih, ki jih pri nas ne bi poznali vsaj po imenu. Veliko je bilo povedanega o novem her- bicidu za trave Fusiladu (pri nas naj bi bil namenjen kmetijstvu), ki naj bi zamenjal sredstva na osnovi dalapona (Nemčija). Vsi referati, ameriški in evropski so se nanašali tako na nasade kot gozdove ter tako na uporabo herbicidov pri pripravi površin kot pri negovalnih delih. Terenski del posvetovanja je bil v različ­ nih predelih. v neposredni bližini Nancyja, v širšem področju Lorraine in Bourgundije. Vse terenske oglede bi lahko strnili v nekaj značilnih skupin. - Ogledali smo si razne izvedbe in de- monstracije mehanizacije )) T ecnoma« za uporabo herbicidov v nasadih in za pripravo površin pri obnovi gozdov ter posebne kul- tivatorje za mehanično odstranjevanje le- snatih plevelov, predvsem Rubus vrst, ki predstavljajo velik problem pri pogozdova- nju in negovalnih ukrepih. - Na številnih primerih smo si ogledali učinke različnih herbicidov na različne dre- vesne vrste in ,plevele. - Na številnih poizkusnih površinah smo si ogledali različne druge možnosti zatiranja plevelov z mulčenjem, črno folijo in s poseb- nimi ščitniki za sadike. - Zanimivi so bili prikazi zamenjave nad- lažnih plevelnih vrst z vrstami, ki jih je bilo ob škropljenju manj, a so se nato razširile kot monokulture in so ugodno vplivale na sadike drevja. - Vpliv brezplevelnih površin pri oskrbO- vanju sadik stalno vodo smo si ogledali na poizkusih, kjer so obravnavali s herbicidi različno široke pasove med sadikami, pri tem pa so merili fotosintezo sadik in talni vodni potencial. Omenila bi še, da so bile na delovnem sestanku dane smernice za prihodnje delo skupine P1.13.00 na osnovi referatov in terenskih ogledov ter informacij, ki smo jih podali za posamezne države. Potekati naj bi tudi že začele priprave za posvetovanje, ki bo v naslednjem letu v Montrealu v okviru svetovnega IUFRO kongresa. Ugotovljeno je bilo, da je področje uporabe herbicidov v gozdarstvu preraslo dosedanje okvire, ker gre za širši pogled na omenjeno proble 8 matiko. Tako gledanje pa narekuje, da se ime IUFRO skupine P1.13.00 »Herbicides in Forestrycc preimenuje. IUFRO odboru bo predana želja za novo ime skupine in sicer »Forestry weed management«. Za~ljučki posvetovanja so bili predloženi tudi navzočim ljudem od tiska in televizije. Marjana Pavle G. v. 7-8/89 317 Oxf.: 903 Poročilo SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE O URESNIČEVANJU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1988 Za področje gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom v naši republiki je bil za sedanje srednjeročno plansko obdobje v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990, katerega podpisnik je tudi Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije (republiška skupnost za gozdarstvo). v prvi polovici leta 1986 sprejet samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (samoupravni sporazum 1986-1990) in nato na njegovi osnovi srednjeročni plan Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za obdobje 1986-1990 (srednjeročni plan 1986-1990). Samou- pravni sporazum 1986-1990 je bil hkrati temeljni planski akt, v okviru katerega so samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdnogospodarskih območij (območne skupnosti za gozdarstvo) sprejemale samoupravne sporazume o temeljih svojih srednje- ročnih planov za obdobje 1986-1990. Udeleženci samoupravnega sporazuma 1986-1990 so območne skupnosti za gozdar- stvo ter temeljne organizacije, ki so ustanovile in se združujejo v območnih skupnostih za gozdarstvo, njegovi neposredni podpisniki pa so poleg območnih skupnosti za gozdarstvo tudi temeljne organizacije združenega dela in temeljne organizacije kooperan-. tav v okviru gozdnogospodarskih organizacij. Samoupravni sporazum 1986-1990 sq v letu 1986 sprejeli in podpisali vsi njegovi potencialni podpisniki, tj. 14 območnih skupnosti za gozdarstvo, 57 temeljnih organizacij združenega dela v okviru gozdnogospodarskih organizacij in 41 temeljnih organizacij kooperantov v okviru gozdnogospodarskih organi- zacij. Na podlagi in v skladu z opredelitvami samoupravnega sporazuma 1986-1990 in srednjeročnega plana 1986-1990 se planski cilji in naloge na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom za posamezno leto v obdobju 1986-1990 določijo z letnimi plani republiške skupnosti za gozdarstvo. Plan samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1988 je skupščina republiške skupnosti za gozdarstvo sprejela na svojem zasedanju junija 1988. V tem poročilu prikazano uresničevanje del in nalog na posameznih področjih gospo- darjenja z gozdovi ter oskrbe z lesom in lesnobilančnih razmerij v letu 1988 temelji na podatkih temeljnih organizacij v gozdarstvu· in predelavi lesa, statistike in drugih informacij. Uspešnost uresničevanja teh del in nalog pa je podana v primerjavi z ustreznimi postavkami v planu republiške skupnosti za gozdarstvo za leto 1988 in samoupravnemu sporazumu 1986-1990 ter doseženo realizacijo v letu 1987. Podatki razčlenjeni po gozdnogospodarskih območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ali drugače razčlenjeni podatki iz tega poročila so prikazani v priloženih tabelah št. 1-11 . 1. POSEK V letu 1988 je bilo v vseh gozdovih posekana 3.433.000 m3 (iglavci 2.045.000 m3 , listavci 1.388. 000 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.603.000 m3 ( iglavci 1.013.000 m3, listavci 590.000 m3) in v zasebnih gozdovih 1.830.000 m3 (1.032.000 m3 iglavci, 798. 000 m3 listavci). Posek je v lanskem letu bil na približno isti ravni oziroma za 0,5% manjši kot v letu 1987, in sicer za 0,9% manjši pri iglavcih in za 0,2% večji pri listavcih. Posek 318 G. V. 7-8189 gozdnega drevja v letu 1988 na podlagi gozdnogospodarskih načrtov predstavlja: osnovni posek 78% (iglavci 83%, listavci 70 %), posek v mladih in srednjedobnih sestojih z redčenji 19% (iglavci 16%, listavci 24 %) in posek v malodonosnih gozdovih, ki so bili lani meliorirani 3% (iglavci 1 %, li stavci 6 %). Poleg poseka lesa v gozdovih na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bilo v lanskem letu posekana tudi 27.000 m3 lesa (iglavci 6. ooo m3, listavci 21.000 m3) v plantažnih in drugih zunajgozdnih lesnih nasadih, od tega v družbenem setorju 16. 000 m3 (~lavci 1.000 m3 , listavci 15.000 m3) in v zasebnem sektorju 11.000 m3 (iglavci 5.000 m , listavci 6.000 m3). Posek lesa na podlagi gozdnogospodarskih načrtov je bil v letu 1988 v odnosu do poprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednje- ročnim planom 1986-1990, odstotno realiziran takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Posek 103% 90% 95% -iglavci 106% 99% 102% -listavci 98% 80% 87% V primerjavi s planiranim posekom na podlagi gozdnogospodarskih načrtov za leto 1988 je bil v lanskem letu ves posek skupaj realiziran 99% (iglavci 103 %, listavci 93 %), pri tem v družbenih gozdovih 106% (ig la vel 107%, listavci 104 %) in v zasebnih gozdovih 93% (iglavci 1 oo% , listavci 86 %). Planirani posek so v letu 1988 dosegli oziroma presegli v štirih gozdogospodarskih območjih, med 90%-98% so ga realizirali v osmih območjih in v dveh območjih 86% oziroma 89 %. (Tabele št. 1.1 in 1.2.1-1.2.3) . 2. BLAGOVNA PROIZVODNJA GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je v letu 1988 znašala 2.540.000 m3 (iglavci 1.616.000 m3, listavci 924.000 m3), od tega v družbenih gozdovih 1.412. 000 m3 ali 56% (iglavci 873.000 m3 ali 54 %,.1istavci 539.000 m3 ali 58%) in v zasebnih gozdovih 1 .128.000 m3 ali 44% (iglavci 7 43.000 m3 ali 46%, listavci 385.000 m3 ali 42 %). Ta proizvodnja je bila v letu 1988 nasproti letu 1987 manjša za 46.000 m3 ali 2% (pri iglavcih manjša za 97.000 m3 ali 6% in pri listavcih večja za 51.000 m3 ali 6 %), od tega v družbenih gozdovih za 28.000 m3 ali 2% (pri iglavcih manjša za 55.000 m3 ali 6% in pri listavcih večja za 27.000 m3 ali 5 %) in v zasebnih gozdovih za 18.000 m3 ali 2% (pri iglavcih manjša za 42.000 m3 ali 5% in pri listavcih večja za 24.000 m3 ali 7 %). V odnosu do povprečih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bila blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1988 odstotno dosežena takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov 105% 98% 102% -iglavci 106% 103% 105% -listavci 102% 89% 96% V primerjavi s planiranim obsegom blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov za leto 1988 je bila ta proizvodnja v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani dosežena 104% ( iglavci 106%, listavci 101 %), pri tem v družbenih gozdovih 109% (iglavci 108%, listavci 11 O%) in v zasebnih gozdovih 1 OO% (iglavci 104%, listavci 92 %). V družbenih gozdovih so planirani obseg blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli ali G.V.7-8189 319 presegli v dvanajstih gozdnogospodarskih območjih, v preostalih dveh območjih pa so ga realizirali 96% oziroma 97%. V zasebnih gozdovih so svoj letni plan blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov dosegli ali presegli v sedmih gozdnogospodarskih območjih, v treh območjih so ga realizirali med 90 %--93% in v štirih območjih med 85%--89%. (Tabele št. 2.1 in 2.2.1-2.2.3). 3. LESNOBILANČNA RAZMERJA Bilanca lesa v letu 1988 (Tabela št. 3) zajema tako kot že vsa leta nazaj vso porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov v primarni predelavi lesa ter ostalo neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov (tehnični les za druge namene in drva). Podatki o porabljenem lesu v mehanski predelavi lesa, v proizvodnji celuloze in lesovine in proizvodnji lesnih plošč izvirajo od proizvajalcev in porabnikov lesa ter statistke, medtem ko so podatki o porabi tehničnega lesa za druge namene in drv ocenjeni na podlagi podatkov statistike in podatkov gozdnogospodarskih organizacij. Bilanca lesa obravnava izključno le neposredno porabo gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov in ne zajema podatkov o uvoženih ali v drugih republikah nabavljenih polproizvodih, kot so žagan les, furnir, lesne plošče, celuloza in lesovi na ter podobno. Bilanca lesa tudi ne zajema gozdnih lesnih sortimentov, ki jih gozdni posestniki porabijo v svojih gospodinjstvih in gospodar- stvih, ker te količine ne sodijo v blagovno proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov. Bilanca lesa je grajena na predpostavki, da je poraba lesa enaka dobavljenim količinam gozdnih lesnih sortimentov in lesnih ostankov, pri čemer pa so zaradi prehodnih zalog lesnih surovin možna manjša odstopanja v odnosu do dejanske porabe lesa. Pripomniti je še, da je v bilanci lesa po področjih porabe lesne surovine podatkovno upoštevana dejanska poraba gozdnih lesnih sortimentov po namenu predelave ali. uporabe ne glede na njihovo siceršnjo standardno asortimentacijo. Skupna poraba lesne surovine je v SR Sloveniji po bilanci lesa v letu 1988 znašala 3.656.000 m3, od tega 2.192.000 m3 ali 60% iglavcev in 1.464.000 m3 ali 40% listavcev. V tej skupni porabi je bilo v mehanski predelavi porabljeno 1. 590.000 m3 ali 44% (iglavcev 1.020.000 m3 ali 46% in listavcev 570.000 m3 ali 39 %), v proizvodnji celuloze in lesovi ne 883.000 m3 ali 24% (iglavcev 649.000 m3 ali 30% in listavcev 234.000 m3 ali 16 %), v prozvodnji lesnih plošč 695.000 m3 ali 19% (iglavcev 264.000 m3 ali 12% in listavcev 431.000 m3 ali 29 %), tehničnega lesa za druge namene 290.000 m3 ali 8% (iglavcev 259.000m3 ali 12% in listavcev 31.000m3 ali 2%) in lesa listavcev za drva 198.000m3 ali 5% oziroma 14% od vse porabe lesa listavcev. V primerjavi z letom 1987 je skupna poraba lesa bila lani večja za 1 % (pri iglavcih manjša za 3% in v listavcih večja za 8 %). Pri tem je bila večja v mehanski predelavi lesa za 1 % (v iglavcih manjša za 3% in v listavcih večja za 8 %), v proizvodnji celuloze in lesovi ne za 1 % (v iglavcih manjša za 3% in v listavcih večja za 14 %) in v proizvodnji lesnih plošč za 17% (v iglavcih za 4% in v listavcih za 26%); manjša pa je bila pri tehničnem lesu za druge namene za 8% (pri iglavcih večja za 6% in pri listavcih manjša za 55%) in pri drveh (li stavci) za 21 %. V odnosu na plan za leto 1988 pa je realizacija lanskoletne porabe lesa bila naslednja: vsa poraba lesa skupaj 100% ( iglavci 103%, listavci 97%), poraba lesa v mehanski predelavi 103% (iglavci 107%, listavci 95 %), poraba lesa v proizvodnji celuloze in lesovine in proizvodnji lesnih plošč ter poraba tehničnega lesa za druge namene skupaj 98% (iglavci 1 oo%, listavci 96 %) in porabe lesa listavcev za drva 1 04%. Skupna poraba lesa v obsegu 3.656.000 m3 je bila v letu 1 ~88 pokrita z lesno surovino iz Slovenije 78% (z gozdnimi sortimenti 70% in z lesnimi ostC!nki 8 %), z dobavami lesa iz drugih republik 16% in iz uvoza 6 %. Po posameznih področjih porabe lesa so se lesnobilančna razmerja lani oblikovala takole: - V mehanski predelavi je bila poraba lesa v obsegu 1.590.000 m3 pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije 89%, iz drugih republik 1 O% in iz uvoza 1 %. Pri tem je bila poraba lesa iglavcev skoraj v celoti, tj. 98 %, pokrita z gozdnimi sortimenti iz Slovenije, poraba 320 G V 7-8189 lesa listavcev pa je bila pokrita iz Slovenije 73 %, iz drugih republik 26% in iz uvoza 1 %. Dobave hlodovina listavcev iz drugih republik so bile lani na približno enaki ravni oziroma za 3% večje kot leta 1987, izrazito pa je zopet upadel uvoz hlodovina tropskih listavcev, in sicer od 30.000 m3 v letu 1986 in 18.000 m3 v letu 1987 na vsega 8.000 m3 v letu 1988. - V proizvodnji celuloze in lesovi ne je bila poraba lesne surovine v obsegu 883.000 m3 pokrita z dobavami iz Slovenije 55% (z gozdnimi sortimenti 45% in z lesnimi ostanki 1 O%), iz drugih republik 21 % in iz uvoza 24%. Pri iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 64% (z gozdnimi sortimenti 50% in z lesnimi ostanki 14 %), iz drugih republik 6% in iz uvoza 30% ter pri listavcih iz Slovenije 32%, iz drugih republik 61 % in iz uvoza 7%. Dobave lesnih ostankov iz Slovenije ter gozdnih sorti metov in lesnih ostankov iz drugih republik za proizvodnjo celuloze in lesovine so bile lani količinsko enake kot leto poprej. Dobave gozdnih sortimentov iz Slovenije pa so bile za to proizvodnjo lani v primerjavi z letom 1987 manjše za 8.000 m3 ali 2% (pri iglavcih manjše za 29.000 m3 ali 8% in pri listavcih večje za 21.000m3 ali 38%) in iz uvoza večj~ za 20.000m3 ali 10% (pri iglavcih večje za 22.000 m3 ali 13% in pri listavcih manjše za 2.000 m3 ali 11 %). - V proizvodnji lesnih plošč je bila poraba lesne surovine v obsegu 695.000 m3 pokrita z dobavami iz Slovenije 64% (z gozdnimi sortimeti 34% in z lesnimi ostanki 30%) in iz drugih republik 36%. Uvoza lesa za proizvodnjo lesnih plošč v letu 1988 ni bilo. Pri iglavcih je bila ta poraba pokrita iz Slovenije 83% (z gozdnimi sortimenti 13% in z lesnimi ostanki 70%) in iz drugih republik 17% ter pri listavcih 'iz Slovenije 53% (z gozdnimi sortimenti 48% in z lesnimi ostanki 5%) in iz drugih republik 47%. V primerjavi z letom 1987 so bile dobave lesne surovine za proizvodnjo lesnih plošč iz Slovenije lani večje za 37.000m3 ali 9% (pri iglavcih za 4.000m8 ali 2% in pri listavcih za 33.000m3 ali 17 %), pri tem gozdnih sortimentov za 21. 000 m3 ali 1 O% (pri iglavcih manjše za 11.000 m3 ali 25% in pri listavcih večje za 32.000 m3 ali 18 %) in lesnih ostankov za 16.000 m3 ali 9% (pri iglavcih za 15.000 m3 ali 9% in pri listavcih za 1.000 m3 ali 5 %). Prav tako so bile tudi dobave gozdnih sortimentov in lesnih ostankov iz drugih republik za proizvodnjo lesnih plošč lani večje kot leto poprej, in to za 63.000 m3 ali 34%, od tega iglavcev za 7.000m3 ali 18% in listavcev za 56.000m3 ali 38%. - Poraba tehničnega lesa za druge namene v obsegu 290.000 m3 in poraba drv za kurjavo v obsegu 198.000 m3 sta bili v celoti pokriti iz Slovenije. 4. OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV Pri obnovi gozdov so bila dela v letu 1988 opravljena na površini 4. 719 hal od tega v družbenih gozdovih na 2.324 ha in v zasebnih gozdovih na 2.395 ha. Njihova razčlenitev je naslednja: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Obnova gozdov-ha 2.324 2.395 4.719 -priprava tal 77~ 929 1.704 -priprava sestaja 478 360 838 -sajenje 701 808 1.509 - podsajanje 17 3 20 -setev 93 39 132 -spopolnjevanje 135 72 207 -gnojenje 113 159 272 -ostalo 12 25 37 Obseg opravljenih del pri obnovi gozdov je bil lani za 627 ha, ali 12% manj~i kot leta 1987. od tega v družbenih gozdovih za 37 ha ali 2% in v zasebnih gozdovih za 590 ha ali 20%. G. V. 7-8189 321 V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjefočnim planom 1986-1990, so bila dela pri obnovi gozdov v letu 1988 odstotno dosežena takole: Obnova gozdov Družbeni gozdovi 83% Zasebni gozdovi 86% Vsi gozdovi 84% V odnosu na plan za leto 1988 so bila dela v obnovi gozdov lani izvršena v družbenih gozdovih 103% in v zasebnih gozdovih 1 04 %, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 1 04 %. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v obnovi gozdov dosegli oziroma presegli v enajstih gozdnogospodarskih območjih, v treh območjih pa so ga realizirali med 58%-90 %. V zasebnih gozdovih je bil letni plan obnove gozdov dosežen ali presežen v desetih gozdnogospodarskih območjih, v štirih območjih pa so ga realizirali med 29%-90%. (Tabela št. 4) Pri negi gozdov so bila dela v lanskem letu opravljena na površini 24.204 ha, od tega v družbenih gozdovih na 12.767 ha in v zasebnih gozdovih na 11.437 ha. Njihova razčlenitev je naslednja: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Nega gozdov -ha 12.767 11.437 24.204 -obžetev 3.888 3.749 7.637 -čiščenje 4.530 5.129 9.659 -uravnavanje zmesi 319 513 832 -prvo redčenje 2.252 1.381 3.633 -drugo redčenje 1.696 663 2.359 - obžagovanje vej 82 2 84 V primerjavi z letom 1987 je bil lani obseg opravljenih del pri negi gozdov v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj manjši za 360 ha ali 1 %, od tega v družbenih gozdovih za 11 O ha ali 1 % in v zasebnih gozdovih za 250 ha ali 2%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, so bila dela pri negi gozdov v letu 1988 odstotno dosežena takole: Nega gozdov Družbeni gozdovi 95% Zasebni gozdovi 91% Vsi gozdovi 93% Glede na planirani letni obseg je realizacija dela pri negi gozdov lani znašala tako v družbenih kot v zasebnih in torej tudi v vseh gozdovih skupaj 98%. V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg del v negi gozdov dosegli ali presegli v šestih gozdnogospo- darskih območjih, v sedmih območjih so ga realizirali med 74%-93% in v enem območju pod 50%. V zasebnih gozdovih je bil letni plan nege gozdov dosežen oziroma presežen v šestih gozdnogospodarskih območjih, v osmih območjih pa je bil realiziran med 71%-97%. (Tabela št. 5) Dela v varstvu gozdov je zaradi njihove narave in različnosti možno na skupnem imenovalcu prikazati le vrednostno. Za dela v varstvu gozdov je bilo v letu 1988 porabljeno 4.201 milj din, od tega v družbenih gozdovih 2.895 milj din in v zasebnih gozdovih 1.306 milj. din. 322 G. V. 7·8/89 5. MELIORACIJE GOZDOV IN POGOZDOVANJE V letu 1988 je bilo meliorirano 2.700ha malodonosnih gozdov, od tega v družbenih gozdovih 1.249 ha in v zasebnih gozdovih 1.451 ha. Z direktno premeno je bilo meliorirano 706 ha (družbeni gozdovi 265 ha, zasebni gozdovi 441 ha) in z indirektno premeno 1.994 ha {družbeni gozdovi 984 ha, zasebni gozdovi 1.01 O ha). V letu 1988 je bilo meliorirano za 612 ha ali 29% več malodonosnih gozdov kot leta 1987 (z direktno preme no za 116 ha ali 20% in z indirektno premeno za 496 ha ali 33 %), in to v družbenih gozdovih za 218 ha ali 21 % več kot leta 1987 (z direktno premeno za 11 ha ali 4% in z indirektno prem eno za 207 ha ali 27 %) in v zasebnih gozdovih za 394 ha ali 37% več kot leta 1987 {z direktno premeno za 105 ha ali 31 % in z indirektno preme no za 289 ha ali 40 %). V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986--1990, je bilo melioriranje malodonosnih gozdov v letu 1988 odstotno doseženo takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Melioracije gozdov 89% 43% 56% -direktna prem ena 98% 75% 82% - indirektna premena 87% 36% 50% Plan melioracij malodonosnih gozdov je bil v letu 1988 realiziran 83% (direktna preme na 94%, indirektna premena 80 %), pri tem v družbenih gozdovih 88% (direktna premena 96%, indirektna premena 86 %) in v zasebnih gozdovih 80% (direktna pre mena 92%, indirektna preme na 75 %). V družbenih gozdovih so svoj planirani letni obseg melioracij malodonosnih gozdov dosegli ali presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali med 51 %-97% in v enem območju pod 50%. V gozdno- gospodarskem območju Slovenj Gradec melioracij malodonosnih gozdov za leto 1988 v družbenem sektorju niso planirali. V zasebnih gozdovih pa so svoj plan melioracij malodonosnih gozdov dosegli ali presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali med 52%-92% in v dveh območjih pod 50%. (Tabele št. 6.1 .1-6. 1.~) Plan za leto 1988 je predvideval pogozditev 17 ha negozdnih zemljišč, pogozdeno pa je lani bilo 22 ha, in to v družbenem sektorju 17 ha in v zasebnem sektorju 5 ha. Leta 1987 je bilo pogozdeno 11 ha negozdnih zemljišč. Poprečni letni obseg pogozdovanja negozdnih zemljišč določen s samoupravnim sporazumom 1986--1990 znaša 62 ha. Med neposredne naloge pri melioracijah malodonosnih gozdov in pogozdovanju sodi tudi vzdrževanje že osnovanih nasadov. Ta vzdrževalna dela so bila v letu 1988 opravljena na površini 5.458 ha, od tega v družbenih gozdovih na 2.189 ha in v zasebnih gozdovih na 3.269 ha. Plan vzdrževanja nasadov za leto 1988 je bil tako lani realiziran v družbenih gozdovih 101 % in v zasebnih gozdovih 117%, oziroma v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj 11 O%. Vzdrževalna dela v že osnovan ih nasadih so bila lani opravljena na 1.028 ha ali 23% večjih površinah kot leta 1987, od tega za 531 ha ali 32% večjih površinah v družbenih gozdovih in za 497 ha ali 18% večjih površinah v zasebnih gozdovih. (Tabela št. 6.2) 6. ZUNAJGOZDNA NAMENSKA PRIDELAVA LESA Zunajgozdna namenska pridelava lesa sicer ni predmet obravnave in sklepanja v okviru samoupravnega sporazuma 1986-1990, je pa to področje obravnavano in opredeljeno v srednjeročnem planu 1986-1990, kar je narekovala po eni strani zahteva celovitosti prikaza pridelave lesa v našem prostoru in po drugi zahteva kontinuitete glede na pretekla srednjeročna obdobja. G. V. 7-8189 323 V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa je bilo v letu 1988 osnovano 49 ha topolovih nasadov in opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih topolovih nasadih na površini 414 ha. Vsi ti to polovi nasadi se nahajajo na zemljiščih družbenega sektorja lastništva. Topolove nasade so v letu 1988 osnovale in izvajale vzdrževalna dela v že osnovanih topolovih nasadih naslednje organizacije: Gozdno gospodarstvo Ljubljana Gozda gospodarstvo Brežice Gozdno in lesno gosp. Murska Sobota Ljubljanske mlekarne-TOZD Posestva Osnovanje nasadov ha 8 25 16 Vzdrževanje nasadov ha 353 21 40 Za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov je bilo v letu 1988 porabljeno 415.034.000 din (lastna sredstva 133.152.000 din, sredstva SOZD "Slovenija papir« 281.882.000 din), od tega za osnovanje nasadov 237.339.000 din (lastna sredstva 82.849.000 din, sredstva SOZD »Siovel')ija papir« 154.490.000 din) in za vzdrževanje nasadov 177.695.000 din (lastna sredstva 50.303.000 din, sredstva SOZD »Slovenija papir« din 127.392.000). V okviru programa zunajgozdne namenske pridelave lesa, ki ga izvaja SOZD »Slovenija papir«, je bilo v letu 1988 na kraškem območju osnovano 5 ha intenzivnih nasadov iglavcev in opravljena vzdrževalna dela v že osnovanih nasadih iglavcev na površini 56 ha. Za osnovanje teh nasadov je bilo porabljeno 13.138.000 din in za vzdrževanje 66.330.000 din, tj. skupaj 79.468.000 din (vsa sredstva SOZD >>Slovenija papir«). 7. GRADNJA GOZDNIH CEST V letu 1988 je bilo zgrajeno ali rekonstruirano 209 km gozdnih cest, od tega 112 km v družbenih gozdovih in 97 km v zasebnih gozdovih. V vseh gozdovih je bilo lani zgrajeno ali rekonstruirano za 19 km ali 8% manj gozdnih cest kot leta 1987, in to v družbenih gozdovih za 4 km ali 3% in v zasebnih gozdovih za 15 km ali 13% manj kot leta 1987. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je bila gradnja gozdnih cest v letu 1988 odstotno dosežena takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Gradnja gozdnih cest 73% 56% 64% - novogradnja 77% 53% 64% - rekonstrukcija 61% 72% 66% Letni plan novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest je bil v obeh sektorjih lastništva gozdov skupaj lani realiziran 92 %, pri tem v družbenih gozdovih 96% in v zasebnih gozdovih 87 %. V družbenih gozdovih so svoj letni plan gradnje gozdnih cest dosegli oziroma presegli v šestih gozdnogospodarskih območjih, v sedmih območjih so ga realizirali med 52%-95% in v enem območju pod 50%. V zasebnih gozdovih pa so svoj letni plan v gradnji gozdnih cest dosegli oziroma presegli v štirih gozdnogospodarskih območjih, v šestih območjih so ga realizirali med 66%-87% in štirih območjih pod 50%. (Tabele št. 7.1-7.3) 324 G, V. 7·8189 8. IZVAJANJE DEJAVNOS"rl POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA NA KRAŠKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Na podlagi in v skladu z 20. in 33. členom zakona o gozdovih se iz združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo zagotavljajo sredstva in sofinancira izvajanje naslednjih dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju: varstvo gozdov pred boleznimi in škod ljivci, gradnja in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek, obnova gozdov na pogoriščih, odkazilo drevja za posek v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdovih ter urejanje gozdov. Za izvajanje teh dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju je bilo v letu 1988 vloženo 917.620.000 din, od tega 31.960.000 din lastnih sredstev Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana in 885.660.000 din združenih sredstev pri republiški skupnosti za gozdarstvo. Ta sredstva so bila porabljena za (1) varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 34.645.000 din (družbeni gozdovi 13.594.000 din, zasebni gozdovi 21.051 .000 din), (2) gradnjo in vzdrževanje protipožarnih zidov in presek 194.331.000 din (družbeni gozdovi 174.883.000 din, zasebni gozdovi 19.448.000 din), (3) obnovo gozdov na pogoriščih 95.267.000 din (družbeni gozdovi 58.037.000 din, zasebni gozdovi 37.230.000 din), (4) odkazilo drevja za posek 283.195.000.din (družbeni gozdovi 55.492.000 din, zasebni gozdovi 227.703.000 din) in (5) urejanje gozdov 310.182.000 din (zase bi gozdovi). 9. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE V letu 1986 je bil sklenjen družbeni dogovor o mladinskem prostovoljnem delu v obdobju 1986-1990, katerega podpisnik je tudi republiška skupnost za gozdarstvo. V skladu s tem dogovorom in na njegovi osnovi sklenjenim samoupravnim sporazumom o medseboj- nih obveznostih ter načinu združevanja dela in sredstev in koriščenja sredstev za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji v letu 1988 je republiška skupnost za gozdarstvo prispevala 15.892.000 din za sofinanciranje mladinskih delovnih akcij v lanskem letu. 1 O. RAZISKAVE IN PUBLIKACIJE Republiška sku post za gozdarstvo je z Institutom za topolarstvo iz Novega Sada sklenila pogodbo za obdobje 1987-1992 o sofinaciranju znanstveno raziskovalnih projektov (1) Pospeševanje proizvodnje in predelave hitrorastočih listavcev - topolov in vrb in (2) Aplikacija raziskav za pospeševanje proizvodnje trepetlike na območju SR Slovenije. V ta namen porabljena sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo so v letu 1988 znašala 6.600.000 din. Republiška skupnost za gozdarstvo je v letu 1988 izdala publikacijo »Kako rešiti gozdove«, ki je veljala 23.500.000 din in so·financirala izdajo seminarskega gradiva »Gozd - divjad« v znesku din 12.000.000 din ter sodelovala pri postavitvi gozdarskega dela razstave )) Tehnika za okolje~< in v ta namen prispevala 15.126.000 din. Tako kot v prejšnjih letih je republiška skupnost za gozdarstvo tudi v letu 1988 sofinancirala izdajanje strokovnih revij Gozdarski vestnik in Les, in to revije Gozdarski vestnik v znesku 24.840.000 din in revije Les v znesku din 12.890.000 din. 11. VREDNOSTNI OBSEG VLAGANJ V GOZDOVE V tem poročilu so v kompleks vlaganj v gozdove všteti obnova, nega in varstvo gozdov, melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov z G. V. 7-8189 325 direktno premeno in pogozdovanjem), odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostala poraba sredstev za GBR (znanstveno raziskovalno delo, poslovanje območnih skupnosti za gozdarstvo, odkup gozdov idr.) ter gradnja gozdnih cest. Ta vlaganja v gozdove so bila v letu 1988 financirana iz naslednjih virov: lastna sredstva gozdnogospo- darskih organizacij, sredstva porabnikov lesa (združena sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo in združena sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD )•Slovenija papir«), združena sredstva v okviru republiške skupnosti za gozdarstvo ter krediti bank in ostali viri. Za vsa vlaganja v gozdove je bilo v letu 1988 porabljeno 65.118 milj. din (1986: 12.086 milj. din, 1987:24.176 milj. din), od tega lastnih sredstev gozdnogospodarskih organizacij 52.581 milj. din ali 80,8% (1986: 75,3%, 1987:77,8%), sredstev porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 3.041 milj. din ali 4,7% (1986: 8,1 %, 1987: 6,5%), sredstev industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir<' 1 .180 milj. din ali 1,8% (1986: 1,2 %, 1987: 5,0 %), sredstev republiške skupnosti za gozdarstvo 6.131 milj. din ali 9,4% (1986: 11 ,8 %, 1987: 8,6 %), kreditov bank 270 milj. din ali 0,4% (1986: 2,1 %, 1987: 0,9 %) in ostalih sredstev 1.915 milj. din ali 2,9% (1986: 1,5 %, 1987: 1,2 %). Po posameznih področjih vlaganj v gozdove je bil njihov vrednostni obseg v lanskem letu naslednji: - za obnovo, nego in varstvo gozdov je bilo porabljeno 26.346 milj. din ali 40,5% (1986: 38,0%, 1987: 45,2%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 97,0%, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 0,8 %, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ))Slovenija papir« 1,0 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1,1 %, ostala sredstva 0,1 %) ; . - za melioracije gozdov in pogozdovanje (vključno z vzdrževanjem že osnovanih nasadov) je bilo porabljeno 7.327 milj. din ali-11,2% (1986: 12,4%, 1987: 9,6%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 12,2 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 1 0,0 %, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD »Slovenija papir« 9,7%, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 67,9 %, ostala sredstva 0,2 %) ; - za odkazovanje drevja za posek, urejaje gozdov in ostalo porabo sredstev za GBR je bilo porabljeno 17.252 milj. din ali 26,5% (1986: 22,9, 1987: 24,6%) od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 95,7 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo O, 1 %, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 3,4 %, ostala sredstva 0,8 %) ; - za novogradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest je bilo porabljeno 14.193 milj. din ali 21,8% (1986: 26,7%, 1987: 20,6%} od vsote vseh vlaganj v gozdove (lastna-sredstva gozdnogospodarskih organizacij 67,8 %, sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 14,6 %, sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ,,Slovenija papir<< 1 ,4%, sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1 ,9%, krediti bank 1,9% ostala sredstva 12, 4%). Razčlenitev vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letu 1988 po gozdnogospodar- skih območjih oziroma gozdnogospodarskih organizacijah ter vrstah vlaganj in virih financiranja je podana v tabelah št. 8.1-8.3 in 9.1-9.3. Od skupne vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v obsegu 2.540.000 m3 (1986: 2.625.000 m3, 1987: 2.586.000 m3), kj je v letu 1988 znašala 320.395 milj. din (1986: 50.787 milj. din, 1987:106.129 milj. din} (družbeni gozdovi 173.011 milj. din, zasebni gozdovi 147.384 milj. din}, je delež sredstev za obravnavana vlaganja v gozdove lani znašal 20,3 % (1986: 23,8%, 1987: 22,7%). Razčlenitev tega deleža po posameznih virih sredstev za vlaganja v gozdove je naslednja: lastna sredstva gozdno- gospodarskih organizacij 16,4% (1986: 17,9%, 1987: 17,7%), sredstva porabnikov lesa v okviru območnih skupnosti za gozdarstvo 0,9% (1986: 1,9 %, 1987: 1,5 %), sredstva industrije celuloze in papirja v okviru SOZD nSiovenija papir« 0,4% (1986: 0,3%, 1987: 326 G. V. 7-8/89 1,1 %), sredstva republiške skupnosti za gozdarstvo 1,9% (1986: 2,8%, 1987: 1,9%), krediti bank 0,1% (1986: 0,5%, 1987: 0,2%) in ostala sredstva 0,6% (1986: 0,4%, 1987: 0,3%). V preteklem srednjeročnem obdobju, tj. 1981-1985, v vrednostnem prikazu vlaganj v gozdove ni bilo všteto odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostala poraba sredst~v za GBR. Zato moramo za primerjavo med sedanjim in preteklim srednjeročnim obdobjem v tem pogledu od vrednostnega obsega vlaganj v gozdove v letih 1986-1990 odšteti porabljena sredstva za odkazovanje drevja za posek, urejanje gozdov in ostalo porabo. sredstev z~ GBR ter prišteti porabljena sredstva za osnovanje in vzdrževanje topolov1h nasadov 1n tako za leto 1988 dobimo znesek 48.361 milj. din (1986: 9.389 milj. din, 1 ~87: 1 ~.344 r:nilj. din), katerega delež v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesmh sort1mentov v tem letu znaša 15,1% (1986: 18,5, 1987: 17,2%). Na enak način izračunan d~lež sredstev za vlaganje v gozdove v odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je v obdobju 1981-1985 znašal popr(3čno letno 17,2% (1981: 15,3, 1982: 18, 7%, 1983: 19,0%, 1984: 17,1 %, 1985: 15,9%). Poleg obravnavanih vlaganj v gozdove porabijo gozdnogospodarske organizacije znatna sredstva tudi za vzdrževanje gozdnih cest in gradnjo gozdih vlak. V letu 1988 je bilo porabljeno za vzdrževanje gozdnih cest 11.428 milj. din (1986: 1.999 milj. din, 1987: 4.475 milj. din), od tega 90% za redno vzdrževanje in 10% za investicijsko vzdrževanje. Za gradnjo gozdnih vlak je bilo v lanskem letu porabljeno 8.432 milj. din (1986: 2.044 mio din, 1987:4.476 mio din). Zgrajeno je bilo 1.203 km (1986: 1.871 km, 1987: 1.339 km), od tega 605 km v družbenih gozdovih in 598 km v zasebnih gozdovih. V odnosu do vrednosti blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov je delež porabljenih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v letu 1988 znašal 3,6% (1986: 3,9%, 1987: 4,2%) ter d~lež porabljenih sredstev za gradnjo gozdnih vlak 2,6% (1986: 4,0 %, 1987: 4,2% ). (Tab eli št. 1 O in 11 ) 12. OCENA USPEŠNOSTI URESNIČEVANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 1986--1990 V LETU 1988 Planski cilji in naloge na področju gospodarjenja z gozdovi in oskrbe z lesom so bili za leto 1988 določeni na podlagi in v skladu s smernicami in opredelitvami samoupravnega sporazuma 1986-1990 in srednjeročnega plana 1986-1990, pri čemer so bile upoštevane danosti in pogoji za njihovo realizacijo v tem letu. Podatki o izvršenih delih v gozdovih, lesnobilančnih razmerjih, porabljenih sredstvih za vlaganja v gozdove in druge informacije kažejo, da so bili tako postavljeni planski cilji in naloge v letu 1988 na splošno vzeto zadovoljivo uresničeni ali presežni v poseku; b·lagovni proizvodnji gozdnih les ih sorti men- tov. oskrbi z lesom iz Slovenije ter obnovi in negi gozdov, medtem ko so v t.i. razširjeni gozdni reprodukciji bili realizirani zaznavno pod planirano ravnijo, in to v melioracijah malodonosnih gozdov za skoraj 20% in v gradnji gozdnih cest za okoli 1 O%. V odnosu do povprečnih letnih obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 in srednjeročnim planom 1986-1990, je realizacija v letu 1988 globalno vzeto bila dosežena Je v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov in oskrbi z lesom iz Slovenije, na vseh področjih vlaganj v gozdove pa v tej primerjavi beležimo zaostajanja, ki še posebej izrazito izstopajo v melioracijah malodonosnih gozdov in gradnji gozdnih cest. V lanskem letu je bilo posekana 3.433.000 m3 lesa, kar predstavlja 95% realizacijo pose kov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990. V družbenih gozdovih je bil posek v odnosu do obsegov, določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990 dosežen 1 03% in v zasebnih gozdovih 90 %. Dejanski posek v zasebnih gozdovih pa je bil verjetno večji, kajti v tem prikazu niso zajete t.i. neevidentirane črne sečnje v gozdovih zasebnega sektorja. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je lani znašala 2.540.000 m3 . Obseg te proizvodnje, določen s samoupravnim sporazumom je bil G. V. 7-8/89 327 realiziran 102 %. V poseku in blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov se že vrsto let kot z neko stalnico soočamo z zaznavanirni razhajanji med planiranimi in realiziranimi razmerji med iglavci in listavci. To seveda velja tudi za leto 1988, čeprav morda v nekoliko manjšem razkoraku kot prejšnja leta. Tako so ta razmerja med iglavci in listavci s samoupravnim sporazumom 1986--1990 predvidena v poseku 56:44 in v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 62:38, realizirana v letu 1988 pa so bila v poseku 60:40 in v blagovni proizvodnji gozdnih lesnih sortimentov 64:36. Kot je bilo ugotovljeno že za leti 1986 in 1987, so na strukturo posekov in blagovne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov tudi v letu 1988 vplivali sanacijski poseki zaradi propadanja in umiranja gozdov ter ujm. Ocenjuje se, da od vseh posekov v naši republiki v zadnjih treh letih že ena tretjina in v nekaterih predelih še znatno več odpade na poseke hirajočega ali odmrlega drevja zaradi onesnaženega okolja ter drevja prizadetega po ujmah in tudi gozdnih škodljivcih. Skupna poraba lesa je v lanskem letu znašala 3.656.000 m3 (iglavci 2.192.000 m3, li stavci 1.464.000 m3), kar je 93% v odnosu na obseg te porabe, planiran s samoupravnim sporazumom 1986--1990, (iglavci 93%, listavci 93 %) in 1 OO% v odnosu na plan za leto 1988 (iglavci 1 03 %, li stavci 97 %) . Pokritje te skupne porabe v lanskem letu je bilo v odnosu na samoupravni sporazum 1986--1990 uresničeno z dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz Slovenije 1 02% ( iglavci 1 OS%, listavci 96 %) in lesnih ostankov iz Slovenj je 75% (iglavci 75 %, listavci 73 %). V odnosu na plan za leto 1988 pa je bilo pokritje te skupne porabe v lanskem letu uresničeno z dobavami gozdnih lesnih sortimentov iz Slovenije 104% (iglavci 106%, listavci 102 %) in lesnih ostankov iz Slovenije 89% (iglavci 97%, listavci 44 %). Kar zadeva oskrbo z gozdnimi Jesnimi sortimenti v letu 1988 iz Slovenije, je potrebno tako kot v letih 1986 in 1987 izpostaviti oskrbo z gozdnimi lesnimi sortimenti iglavcev za proizvodnjo celuloze in lesovine. Le-ta je v letu 1988 znašala 320.000 m3, kar je sicer za 8% manj kot v letu 1987, vendar še vedno na zadovoljivi ravni, doseženi v letu 1986, saj se je v preteklem srednjeročnem obdobju ta oskrba gibala od 172. OOOm3 v letu 1981 do 281.000m3 v letu 1985. Takšni trendi oskrbe z gozdnimi lesnimi sortimenti za proizvodnjo celuloze in lesovine so po eni strani odraz napadle sortimentne strukture, cenovnih razmerij in stanja na lesnem trgu ter po drugi angažiranja industrije celuloze in papirja v okviru SOZD ))Slovenija papir cc, da si z vlaganji v gozdove zagotovi čim boljšo trajno oskrbo z lesom iz domačih virov. Obseg vlaganj v gozdove, določen s samoupravnim sporazumom 1986--1990 in srednje- ročnim planom 1986--1990, ni bil v letu 1988 globalno vzeto v celoti dosežen ne na področju gojenja gozdov ne na področju gradnje gozdnih cest. Kar zadeva področje gojenja gozdov, so bili planski cilji in naloge za obdoje 1986--1990 določani na podlagi in v skladu z opredelitvami gozdnogospodarskih načrtov območij za obdobje 1981-1990. S tem v zvezi je omeniti, da so za obdobje 1986--1990 planirani znatno večji povprečni letni obsegi v melioracijah malodonosnih gozdov kot v obdobju 1981-1985, in to za 1.760 ha ali 58%, od tega z direktno premeno za 646 ha ali 43% manj in z indirektno premeno za 2.406 ha ali 15p% več, kot tudi da je realizacija planiranih melioracij malodonosnih gozdov v preteklem srednjeročnem obdobju bila dosežena vsega 56% (direktna preme na 69 %, indirektna pre mena 48 %). Kar zadeva gradnjo gozdnih cest, je njen obseg za obdobje 1986--1990 bil planiran v okviru realnih danosti in možnosti, tj. predvsem predvidevanj o razpoložljivih sredstvih za te namene, kar velja tudi za plan in njegovo realizacijo v letu 1988. Vzrok teh odstopanj oziroma zaostajanj na področju vlaganj v gozdove med samoupravnim sporazumom 1986--1990 in doseženo realizacijo v letu 1988 je predvsem finančne narave, kar je nesporno tudi odraz našega splošnogo- spodarskega stanja in trendov v zadnjih letih in znotraj tega doseženih poslovnih rezultatov v gozdnem in lesnem gospodarstvu. To stanje in trendi se manifestirajo v upadanju združevanja sredstev porabnikov lesa za gradnjo gozdnih cest v območnih skupnostih za gozdarstvo, nadalje v upadanju in razvrednotenju t.i. bencinskega dinarja, krediti bank 328 G. V. 7·8/89 za gradnjo gozdnih cest so le še simbolični itn. Propadanje in umiranje gozdov, pogoste naravne ujme in porast pojavov gozdnih škodljivcev zvišujejo stroške gospodarjenja z gozdovi, tako v izkoriščanju gozdov kot vlaganjih v gozdove (sanacije), ob hkratnem zniževanju tržne vrednosti pri tem napadle strukture gozdnih lesnih sortimentov. V nekaterih gozdnogospodarskih območjih v povezavi s tem ugotavljajo, da niso več ali da ne bodo več z lastnimi sredstvi finančno sposobni izvajati gospodarjenja z gozdovi v smislu zakona o gozdovih, skladno z gozdnogospodarskimi načrti ter stvarnimi potrebami in stanjem njihovih gozdov. Z letom 1988 smo stopili v drugo časovno polovico izvajanja in uresničevanja planskih ciljev in nalog določenih s samoupravnim sporazumom 1986-1990, tako da na podlagi doseženih realizacij v letih 1986--1988 že lahko dobimo globalno predstavo o stanju in trendih na področju gospodarjenja z gozdovi v sedanjem srednjeročnem planskem obdobju. To predstavo dajejo realizirana letna povprečja 1986-1988, ki so v odnosu do planiranih letnih poprečij 1986-1990 bila odstotno dosežena takole: Družbeni Zasebni Vsi gozdovi gozdovi gozdovi Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov 106% 101% 103% - iglavci 110% 108% 109% - listavci 98% 90% 94% Obnova gozdov 83% 99% 91% Nega gozdov 94% 91% 93% Melioracjje gozdov 94% 45% 59% - direktna preme na 127% 83% 97% - indirektna premena 86% 37% 51% Gradnja gozdnih cest 85% 69% 76% - novogradnja 82% 65% 73% - rekonstrukcija 94% 85% 90% Za popolnejšo predstavo o realizaciji gradnje gozdnih cest v letih 1986--1988 je prednji prikaz treba dopolniti še s potekom teh gradenj v preteklih treh letih, kot sledi: samoupravni sporazum 1986-1990- 325km (100%), 1986- 307km (94%), 1987- 228km (70%), 1988- 209km (64%). (Za leto 1989 je planirana gradnja 195km gozdnih cest.) Republiška in območne skupnosti za go~darstvo ter gozdnogospodarske organizacije so v skladu z zakonskimi obveznostmi in usmeritvami srednjeročnega plana 1986--1990 v letu 1988 nadaljevale z ugotavljanjem vplivov imisjj škodljivih snovi v gozdove ter po enotni metodologiji organizirano in celovito spremljale stanje in trende propadanja in umiranja gozdov zaradi teh imisij. Hkrati je v zvezi s tematiko propadanja in umiranja gozdov potekala v letu 1988 na republiški ravni vrsta aktivnosti, med njimi: (1) Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo je računalniško obdelal podatke popisa propadanja in umiranja gozdov iz leta 1987 in rezultate te obdelave objavil v ))Črni knjigi o propadanju gozdov v Sloveniji leta 1987 - nadaljevanje«, ki jo je predstavil širši javnosti na tiskovni konferenci. (2) Republiška skupnost za gozdarstvo je za širšo javnost izdala publikacijo >>Kako rešiti gozdove<<, v katero je vključila rezultate popisa propadanja in umiranja gozdov v letu 1987 in v posebnem poglavju tudi predstavila vlogo samoupravnih interesnih skupnosti za gozdarstvo in gozdnogospodarskih organizacij v procesu propadanja in umiranja gozdov. (3) V okviru razstave ))Tehnika za okolje 88« je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavljena tudi tematska razstava o pomenu gozdov pri ohranjanju naravnega okolja. (4) Lani so bile pripravljene in februarja 1989 sprejete spremembe in dopolnitve plana SR Slovenije za obdobje 1986--2000. Dopolnitve s področja gozdarstva opozarjajo na katastrofalne posledice, ki se na nekaterih območjih Slovenije kažejo zaradi propadanja gozdov ter hkrati opredeljujejo tudi naloge posameznih G. V. 7-8/89 329 nosilcev planiranja v skrbi za ohranitev in krepitev gozdov in njihovih funkcij. Lani je bil dopolnjen tudi dolgoročni plan gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, ki v svojih opredelitvah in usmeritvah upošteva novonastale razmere zaradi propadanja in umiranja gozdov. (5) V letu 1988 je Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju Splošnega združenja gozdarstva Slovenije in republiške skupnosti za gozdarstvo pripravil »Poročilo o umiranju gozdov in o možnostih za zagotavljanje sredstev za ohranitev gozdov«, ki je letos bilo posredovano v obravnavo, presojo in sklepanje Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije in nato Skupščini SR Slovenije. (6) Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo sta v letu 1988 pripravila raziskovalni projekt »Poškodovanost gozdov in gospodarjenje z njimi v razmerah obreme- njenega okolja«, ki naj bi že v bližnji prihodnosti dal strokovno aplikativne odgovore in usmeritve o gospodarjenju z gozdovi v ekološko ogroženih in prizadetih območjih. Na področju usklajevanja odnosov gozd-divjad je republiška skupnost za gozdarstvo v mesecu marcu 1988 organizirala posvetovanje gozdarskih in lovskih organizacij v SR Sloveniji o urejanju odnosov gozd-divjad. Osnovni namen posvetovanja je bil pripraviti, uskladiti in sprejeti skupna izhodišča in predloge gozdarskih in lovskih organizacij za skladno in medsebojno povezano načrtovanje ob hkratni zagotovitvi take organiziranosti, ki bo to omogočala ter zagotavljala uresničevanje načrtovanih medsebojno usklajenih obveznosti na tem področju za plansko obdobje 1991-1995 in do leta 2000. Zbirka referatov in razprav je bila, skupaj z ugotovitvami in predlogi posvetovanja, objavljena v brošuri ))Gozd--divjad<(, ki je v 800 izvodih izšla v mesecu oktobru 1988 v založbi republiške skupnosti za gozdarstvo. Tabele k poročilu Tabela 1.2.1. Posek lesa v letu 1988 Družbeni gozdovi iglavci lis tav ci skupaj ma %do m3 %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 73.125 122 64.361 131 137.486 126 2. Bled 96.755 110 10.510 102 107.265 109 3. Kranj 63.188 97 21.847 97 85.035 97 4. Ljubljana 68.370 110 36.156 103 104.526 108 5. Postojna 143.975 108 30.830 121 174.805 110 6. Kočevje 121.203 111 102.755 99 223.958 105 7. Novo mesto 67.508 107 94.632 106 162.140 106 8. Brežice 11.333 116 34.068 102 45.401 105 9. Celje 27.235 97 21.539 92 48.774 95 10. Nazarje 45.700 101 16.178 98 61.878 100 11. Slovenj Gradec 115.932 109 10.811 81 126.743 106 12. Maribor 111.490 100 60.080 103 171.570 101 13. Murska Sobota 6.620 93 26.210 95 32.830 95 Radgona 1.606 85 6.265 114 7.871 106 14. Kras 6.740 107 7.470 170 14.210 133 Skupaj 1-14 960.780 107 543.712 105 1,504.492 106 Gozdovi pri drugih OZD 52.000 105 46.000 100 98.000 103 Vse skupaj 1,012.780 107 589.712 104 1,602.492 106 330 G V 7·8189 Tabela 1.1. Posek lesa v letu 1988 m3 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi iglavci listavci skupaj iglavci listavci skupaj ig lav ci listavci skupaj 1. Tolmin 73.125 64.361 137.486 45.207 75.024 120.231 118.332 139.385 257.717 2. Bled 96.755 10.510 107.265 71.253 9.909 81.162 168.008 20.419 188.427 3. Kranj 63.188 21.847 85.035 121.896 56.047 177.943 185.084 77.894 262.978 4. Ljubljana 68.370 36.156 104.526 185.004 142.015 327.019 253.374 178.171 431.545 5. Postojna 143.975 30.830 174.805 80.854 34.476 115.330 224.829 65.306 290.135 6. Kočevje 121.203 102.755 223.958 49.765 22.785 72.550 170.968 125.540 296.508 7. Novo mesto 67.508 94.632 162.140 27.770 80.700 108.470 95.278 175.332 270.610 8. Brežice 11.333 34.068 45.401 9.690 53.269 62.959 21.023 87.337 106.360 9. Celje 27.235 21.539 48.774 66.590 102.696 169.286 93.825 124.235 218.060 10. Naza~e 45.700 16.178 61.878 95.620 12.726 108.346 141.320 28.904 170.224 11. Slovenj Gradec 115.932 10.811 126.743 152.841 15.795 168.636 268.773 26.606 295.379 12. Maribor 111.490 so.oao 171.570 98.954 124.675 223.629 210.444 184.755 395.199 13. MurskaSobota 6.620 26.210 32.830 15.356 25.325 40.681 21.976 51.535 73.511 Radgona 1.606 6.265 7.871 2.927 8.999 11.926 4.533 15.264 19.797 14. Kras 6.740 7.470 14.210 8.490 33.550 42.040 15.230 41.020 56.250 Skupaj 1-14 960.780 543.712 1,504.492 1,032.217 797.991 1,830.208 1,992.997 1,341.703 3,334.700 Gozdovi pri drugih OZD 52.000 46.000 98.000 - - - 52.000 46.000 98.000 Vse skupaj 1,012.780 589.712 1,602.492 1,032.217 797.991 1,830.208 2,044.997 1,387.703 3,432.700 p <:: "'-1 &:. (i) U) (...) (...) ..... Tabela 1.2.2. Posek lesa v letu 1988 Zasebni gozdovi iglavci listavci skupaj m3 %do m3 %do m3 %do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 45.207 141 75.024 90 120.231 104 2. Bled 71.253 98 9.909 37 81.162 81 3. Kranj 121.896 126 56.047 105 177.943 118 4. Ljubljana 185.004 102 142.015 88 327.019 96 5. Postojna 80.854 105 34.476 96 115.330 102 6. Kočevje 49.765 90 22.785 40 72.550 64 7. Novo mesto 27.770 90 80.700 66 108.470 71 8. Brežice 9.690 88 53.269 74 62.959 76 9. Celje 66.590 87 102.696 100 169.286 94 10. Nazarje 95.620 89 12.726 108 108.346 91 11 . Slovenj Gradec 152.841 109 15.795 99 168.636 108 12. Maribor 98.954 BO 124.675 108 223.629 93 13. Murska Sobota 15.356 85 25.325 105 40.681 96 Radgona 2.927 84 8.999 101 11.926 96 14. Kras 8.490 88 33.550 86 42.040 86 Skupaj 1-14 1,032.217 100 797.991 86 1,830.208 93 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj 1,032.217 100 797.991 86 1,830.208 93 Tabela 1.2.3. Posek lesa v letu 1988 Vsi gozdovi iglavci listavci skupaj m3 %do m3 %do ma %'do let. pi. let. pi. let. pi. 1. Tolmin 118.332 129 139.385 105 257.717 115 2. Bled 168.008 104 20.419 55 188.427 95 3. Kranj 185.084 114 77.894 102 262.978 110 4. Ljubljana 253.374 104 178.171 91 431.545 98 5. Postojna 224.829 107 65.306 106 290.135 107 6. Kočevje 170.968 104 125.540 78 296.508 91 7. Novo mesto 95.278 102 175.332 83 270.610 89 8. Brežice 21.023 101 87.337 83 108.360 86 9. Celje 93.825 90 124.235 98 218.060 94 10. Naza~e 141.320 93 28.904 102 170.224 94 11. Slovenj Gradec 268.773 109 26.606 91 295.379 107 12. Maribor 210.444 90 184.755 106 395.199 97 13. MurskaSobota 21.976 87 51.535 100 73.511 96 Radgona 4.533 84 15.264 106 19.797 100 14. Kras 15.230 95 41.020 94 56.250 94 Skupaj 1-14 1,992.997 103 1,341.703 93 3,334.700 99 Gozdovi pri drugih OZD 52.000 105 46.000 100 98.000 103 Vse skupaj 2,044.997 103 1,387.703 93 3,432.700 99 332 G. V. 7-8189 Tabela 2.1. Blagovna proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v letu 1988 m3 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi iglavci li stavci skupaj iglavci listavci skupaj iglavci lista v ci skupaj 1. Tolmin 62.091 59.544 121.635 29.865 47.585 77.450 91.956 107.129 199.085 2. Bled 74.509 10.200 84.709 57.070 1.220 58.290 131.579 11.420 142.999 20.504 112.414 148.820 41.268 190.088 74.153 219.648 207.098 111.136 318.234 s·. Kranj 56.910 20.764 77.674 91.910 4. Ljubljana 61.603 36.983 98.5.86 145.495 8.767 65.449 185.261 35.654 220.915 12.680 55.522 149.124 106.737 255.861 5. Postojna 128.579 26.887 155.466 56.682 6. Kočevje 106.282 94.057 200.339 42.842 7. Novo mesto 58.648 85.097 143.745 15.410 45.987 61.397 74.058 131.084 205.142 8. Brežice 11.359 30.413 41.772 3.686 38.407 42.093 15.045 68.820 83.865 9. Celje 23.965 20.850 44.815 40.838 76.298 117.136 64.803 97.148 161.951 10. Nazarje 39.845 14.893 54.738 69.053 4.239 73.292 108.898 19.132 128.030 11. Slovenj Gradec 97.037 8.875 105.912 115.014 2.854 117.868 212.051 11.729 223.780 12. Maribor 96.024 54.594 150.618 66.346 29.326 95.6'72 162.370 83.920 246.290 13. Murska Sobota 5.625 26.273 31.898 2.920 1.872 4.792 8.545 28.145 36.690 2.456 2.815 2.168 8.115 10.283 18.500 24.240 11.130 25.290 36.420 Radgona 1.809 5.659 7.468 359 14. Kras 5.390 6.790 12.180 5.740 Skupaj 1 ~572.906 886.727 2,459.633 Gozdovi OZD 43.000 37.000 80.000 43.000 37.000 80.000 Vse skupaj 872.676 538.879 1,411.555 743.230 384.848 1,128.078 1,615.906 923.727 2,539.633 o < ...... 0:, a; ~ ..... Co as 1.0 c.u ~ Tabela 8.1. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1988 Družbeni gozdovi Odkazovanje, Obnova, nega urejanje in ostala Melioracije gozdov in varstvo gozdov poraba sredstev in pogozdovanje zaGBR 2 3 1. Tolmin 1,229.492 442.478 342.818 2. Bled 847.299 538.192 1.914 3. Kranj 707.227 337.971 163.862 4. Ljubljana 1,568.459 657.326 53.239 5. Postojna 1,280.409 314.351 198.978 6. Kočevje 1,224.610 1,110.201 666.052 7. Novo mesto 1,568.440 614.615 373.856 8. Brežice 415.806 350.923 257.973 9. Celje 533.837 154.839 163.981 10. Naza~e 603.908 460.719 15.496 11. Slovenj Gradec 1,538.243 739.905 12. Maribor 1,225.274 1,709.205 357.941 13. Murska Sobota 466.123 56.833 120.964 Radgona 101.880 49.871 29.558 14. Kras 292.608 63.432 246.722 Skupaj 1-14' 13,603.616 7,600.861 2,993.354 Gozdovi pri drugih OZD 563.000 350.000 40.000 Vse skupaj 14,166.616 7,950.861 3,033.354 v OOOdin Gradnja Vsa vlaganja gozdnih cest v gozdove skupaj (4 + 5) Gojenje, varstvo in urejanje gozdov skupaj (1+ 2+ 3) 4 5 6 2,014.788 837.238 2,852.026 1,387.405 981.129 2,368.534 1,209.060 720.011 1,929.071 2,279.024 227.435 2,506.459 1,793.738 955.000 2,748.738 3,000.863 726.311 3,727.174 2,556.911 432.104 2,989.015 1,024.702 155.105 1,179.807 852.657 312.177 1,164.834 1,080.123 390.587 1,470.710 2,278.148 456.406 2,734.554 3,292.420 452.717 3,745.137 643.920 14.781 658.701 181.309 181.309 602.763 12.552 615.315 24,197.831 6,673.553 30,871.384 953.000 224.000 1,177.000 25,150.831 6,897.553 32,048.384 cu +>- 1\) p ~ '-1 cD iii "' Tabela 8.2. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1988 Zasebni gozdovi Odkazovanje, Obnova, nega urejanje in ostala Melioracije gozdov in varstvo gozdov poraba sredstev in pogozdovanje zaGBR 2 3 1. Tolmin 758.019 297.496 383.562 2. Bled 601.537 619.123 12.442 3. Kranj 1,255.256 820.517 349.606 4. Ljubljana 2,815.735 1 ,07b.vvi ..... ...",.., .. ...,~/!! 5. Postojna 1,226.392 165.692 157.697 6. Kočevje 356.086 313.608 123.728 7. Novo mesto 809.661 745.917 632.158 8. Brežice 309.594 402.430 641.967 9. Celje 943.135 629.465 328.776 10. Nazarje 505.942 870.951 101.774 11 . Slovenj Gradec 1,501.008 1,142.872 22.781 12. Maribor 789.804 1,589.956 392.617 13. Murska Sobota 46.643 33.225 174.052 Radgona 19.977 32.899 55.680 14. Kras 240.594 561.142 626.309 Skupaj 1-14 12,179.473 9,301.300 4,293.681 Gozdovi pri drugih OZD Vse skupaj 12,179.473 9,301.300 4,293.681 v OOOdin Gojenje, varstvo in urejanje gozdov skupaj (1+ 2 + 3) Gradnja Vsa vlaganja gozdnih cest v gozdove skupaj (4 + 5) 4 5 6 1,439.077 800.978 2,240.055 1,233.102 466.091 1,699.193 2,425.379 540.153 2,965.532 4,182.274 682.244 4,864.518 1,549.781 955.000 2,504.781 793.422 489.326 1,282.748 2,187.736 589.920 2,777.656 1,353.991 61.051 1,415.042 1,901.376 352.848 2,254.224 1,~78.667 378.892 1,857.559 2,666.751 493.406 3,160.157 2,772.377 1,374.794 4,147.171 253.920 - 253.920 108.556 7.590 116.146 1,428.045 103.211 1,531.256 25,774.454 7,295.504 33,069.958 25,774.454 7,295.504 33,069.958 0 :< -.J Oo Ci 10 (.,.) ~ (.,.) Tabela 8.3. Porabljena sredstva za vlaganja v gozdove v letu 1988 Vsi gozdovi Odkazovanje, Obnova, nega urejanje in ostala Melioracije gozdov in varstvo gozdov poraba sredstev in pogozdovanje zaGBR 2 3 1. Tolmin 1,987.511 739.974 726.380 2. Bled 1,448.836 1,157.315 14.356 3. Kranj 1,962.483 1,158.488 513.468 4. Ljubljana 4,384.194 1,733.333 343.771 5. Postojna 2,506.801 480.043 356.675 6. Kočevje 1,580.696 1,423.809 789.780 7. Novo mesto 2,378.101 1,360.532 1,006.014 8. Brežice 725.400 753.353 899.940 9. Celje 1,476.972 784.304 492.757 10. Nazarje 1,109.850 1,331.670 117.270 11. Slovenj Gradec 3,039.341 1,882.777 22.781 12. Maribor 2,015.078 3,299.161 750.558 13. MurskaSobota 512.766 90.058 295.016 Radgona 121.857 82.770 85.238 14. Kras 533.203 624.574 873.031 Skupaj 1-14 25,783.089 16,902.161 7,287.035 Gozdovi pri drugih OZD 563.000 350.000 40.000 Vse skupaj 26,346.089 17,252.161 7,327.035 v OOOdin Gradnja Vsa vlaganja gozdnih cest v gozdove skupaj (4 + 5) Gojenje, varstvo in urejanje gozdov skupaj (1 + 2 + 3) 4 5 3,453.865 1,638.216 5,092.081 2,620.507 1,447.220 4,067.727 3,634.439 1,260.164 4,894.603 6,461.298 909.679 7,370.977 3,343.519 1,910.000 5,253.519 3,794.285 1,215.637 5,009.922 4,744.647 1,022.024 5,766.671 2,378.693 216.156 2,594.849 2,754.033 665.025 3,419.058 2,558.790· 769.479 3,328.269 4,944.899 949.812 5,894.711 6,064.797. 1,827.511 7,892.308 897.840 14.781 912.621 289.865 7.590 297.455 2,030.808 115.763 2,146.571 49,972.285 13,969.057 63,941.342 953.000 224.000 1,177.000 50,925.285, 14,193.057 65,118.342 (JJ ~ ..j::,.. 0 ~ -..1 Oo 05 tO Tabela 9.1. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj ln virih flnanclranta v letu 1988 Družbeni gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. bank sredstva g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije mio din % % miodin % % mlodin % % miodin % % miodin % % mlodln % % mlodin % % 1 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje 96 gozdov 25.151 78 100 21.963 60 87 163 19 1 627 82 2 2.247 9 - - - 151 27 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 14.167 44 100 13.702 50 97 26 3 206 27 1 222 10 2 - - - 11 2 - Obnova gozdov 3.435 11 100 3.194 12 93 - - - 195 26 6 46 2 1 - Nega gozdov 7.837 24 100 7.803 28 100 26 3 8 1 - - - - Varstvo gozdov 2.895 9 100 2.705 10 94 - - - 3 176 8 6 - - - 11 2 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 3.033 9 100 512 2 17 121 14 4 421 55 14 1.970 84 65 - - - 9 2 - Melioracije gozdov 1.760 5 100 233 1 13 9 1 1 343 45 19 1.195 51 67 · direktna premena 1.124 3 100 143 1 13 9 1 1 336 44 30 636 27 56 · indirektna preme na 656 2 100 90 14 - - - 7 1 1 559 24 85 - Pogozdovanje 68 100 36 53 - - - 32 4 47 - - - - Vzdrževanje nasadov 1.185 4 100 243 1 21 112 13 9 46 6 4 Tf5 33 65 - - - 9 2 3. ~drevjazaposek 3.784 12 100 3.729 14 99 - - - - - - 55 2 1 4. Urejanje gozdov 2.324 7 100 2.324 8 100 - - - - - - - - - 5. Ostala poraba sred. za GBR 1.843 6 100 1.696 6 92 16 2 1 - - - - - - - - - 131 23 7 11. Gradnja gozdnih cest 6.897 22 100 5.532 20 80 678 81 10 140 18 2 92 4 1 49 100 1 406 73 6 Skupaj l. + 11. 32.048 100 100 27.495 100 86 841 100 3 767 100 2 2.339 100 7 49 100 557 100 2 Tabela 9.2. Vrednostni obseg ln struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj ln virih financiranja v letu 1988 Zasebni gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. bank sredstva g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije mlodln % % miodin % % miodin % % miodin % % mlodin % % miodin % o/o miodin % % 1 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 2s.n4 78 100 20.999 84 82 801 36 3 353 86 1 3.614 95 14 - - - 7 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 12.179 37 100 11.853 47 97 189 8 2 62 15 70 2 1 - - - 5 - Obnova gozdov 3.223 10 100 3.138 12 97 - - - 53 13 2 32 1 - Nega gozdov 7.650 23 100 7.455 30 97 189 B 3 6 1 - - .,... Varstvo gozdov 1.306 4 100 1.260 5 97 - - - 3 1 38 1 3 - - - 5 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 4.294 13 100 383 2 9 612 28 14 291 71 7 3.006 79 70 - - - 2 - Melioracije gozdov 2.305 7 100 162 1 7 239 11 10 270 66 12 1.634 43 71 · direktna pre mena 1.640 5 100 94 6 239 11 15 270 66 16 1.037 27 63 · indirektna pre mena 665 2 100 68 10 - - - - - - 597 16 90 - Pogozdovanje 21 100 - - - - - - 21 5 100 - - - - Vzdrževanje nasadov 1.968 6 100 221 1 11 373 17 19 - - - 1.372 36 70 - - - 2 3. ()d(azovanje drevja za posek 5.061 15 100 4.833 19 95 - - - - - - 228 6 5 4. Urejanje gozdov 3.157 10 100 2.847 12 90 - - - - - - 310 8 10 5. Ostala poraba sred. za GBR 1.063 3 100 1.083 4 100 - - - - - - - - - Il. Gradnja gozdnih cest 7.296 22 100 4.087 16 56 1.399 64 19 60 14 1 178 5 2 221 100 3 1.351 99 19 Skupaj l. + IL 33.070 100 100 25.086 100 76 2.200 100 7 413 100 1 3.792 100 11 221 100 1 1.358 100 4 p ~ ...... Co iXi . <.n t.) +>-m p ~ '-1 o, ii; (D Tabela 9.3. Vrednostni obseg in struktura porabljenih sredstev za vlaganja v gozdove po vrstah vlaganj in virih financiranJa v letu 1988 Vsi gozdovi Viri financiranja Vrsta vlaganj Vrednostni obseg Sredstva porabnikov lesa Sredstva Krediti Ostala lastna sredstva območna SlS SOZD SlS za gozdar. bank sredstva g. g. organizacij za gozdarstvo Slovenija papir Slovenije mio din % % miodin % % mlodin % % mlo~in % % mlodln % % miodln % % miod+n % % 2 3 4 5 6 7 l. Gojenje, varstvo in urejanje gozdov 50.925 78 100 42.962 82 B4 964 32 2 980 83 2 5.861 96 12 - - - 158 8 1. Obnova, nega in varstvo gozdov 26.346 40 100 25.555 49 97 215 7 1 268 23 1 292 5 1 - - - 16 - Obnova gozdov 6.658 10 100 6.332 12 95 - - - 248 21 4 78 1 - Nega gozdov 15.487 24 100 15.258 29 99 215 7 1 14 1 - - - Varstvo gozdov 4.201 6 100 3.965 8 95 - - - 6 1 214 4 5 - - - 16 2. Melioracije gozdov in pogozdovanje 7.327 11 100 895 2 12 733 24 10 712 60 10 4.976 81 68 - - - 11 - Melioracije gozdov 4.085 6 100 395 1 10 248 8 6 613 52 15 2.829 46 69 · direktna pre mena 2.764 4 100 237 9 248 8 9 606 51 22 1.673 27 60 · indirektna premena 1.321 2 100 158 12 - - - 7 1 1 1.156 19 87 - Pogozdovanje 89 100 36 40 - - - 53 4 60 - - - - Vzdrževanje nasadov 3.153 5 100 464 1 15 485 16 15 46 4 2 2.147 35 68 - - - 11 3. Odkazov8f1e drevja za posek 8.845 14 100 8.562 16 97 - - - - - - 283 5 3 4. Urejanje gozdov 5.481 8 100 5.171 10 94 - - - - - - 310 5 6 5. Ostala poraba sred. za GBR 2.926 5 100 2.779 5 95 16 1 1 - - - - - - - - - 131 7 4 11. Gradnja gozdnih cest 14.193 22 100 9.619 18 68 2.077 68 15 200 17 1 270 4 2 270 100 2 1.757 92 12 Skupaj l. + 11. 65.118 100 100 52.581 100 81 3.041 100 5 1.180 100 2 6.131 100 9 270 100 1.915 100 3 Tabela 10. Porabllena sredstva za vzdrževanje gozdnih cest v letu 1988 v OOOdin Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi redno invest. skupaj redno invest. skupaj redno invest. skupaj 1. Tolmin 215.003 22.779 237.782 76.785 5.083 81.868 291.788 27.862 319.650 2. Bled 273.460 14.258 287.718 41.001 23.459 64.460 314.461 37.717 352.178 3. Kranj 125.570 - 125.570 145.000 - 145.000 270.570 - 270.570 4. Ljubljana 89.423 40.778 130.201 455.044 186.634 641.678 544.467 227.412 771.879 5. Postojna 1,238.153 - 1,238.153 542.857 - 542.857 1,781.010 1,781.010 6. Kočevje 968.512 - 968.512 76.399 - 76.399 1,044.911 1,044.911 7. Novo mesto 720.000 - 720.000 227.000 - 227.000 947.000 - 947.000 8. Brežice 96.400 - 96.400 24.780 - 24.780 121.180 - 121.180 9. Celje 250.558 29.892 280.450 316.379 16.072 332.451 566.937 45.964 612.901 10. Nazarje 177.343 129.581 306.924 480.784 82.694 563.478 658.127 212.275 870.402 11. Slovenj Gradec 494.207 136.677 630.884 507.027 491.340 998.367 1,001.234 628.017 1,629.251 12. Maribor 1,866.152 - 1,866.152 641.013 - 641.013 2,507.165 - 2,507.165 13. Murska Sobota 81.418 - 81.418 6.000 - 6.000 87.418 - 87.418 Radgona 14.227 - 14.227 7.589 - 7.589 21.816 - 21.816 14. Kras 3.963 - 3.963 26;569 - 26.569 30.532 - 30.532 Skupaj 1-14 6,614.389 373.965 6,988.354 3,574.227 805.282 4,379.509 10,188.616 1,179.247 11,367.863 Gozdovi pri drugih OZD 60.000 - 60.000 - - - 60.000 - 60.000 Vse skupaj 6,674.389 373.965 7,048.354 3,574.227 805.282 4,379.509 10,248.616 1,179.247 11,427.863 p .< ...... m iii w cu .p.. ...... w ~ oo p ~ -..J Co (j) <.0 Tabela 11. Gradnja gozdnih vlak v letu 1988 Družbeni gozdovi Zasebni gozdovi Vsi gozdovi zgrajeno vložena sredstva zgrajeno vložena sredstva zgrajeno vložena sredstva km OOOdin km OOOdin km OOOdin 1. Tolmin 32,7 319.335 52,8 247.562 85,5 566.897 2. Bled 19,5 193.088 15,0 164.249 34,5 357.337 3. Kranj 20,4 528.692 70,1 591:505 90,5 1,120.197 4. Ljubljana 48,2 195.345 103,8 363.690 152,0 559.035 5. Postojna 177,5 998.720 112,5 813.926 290,0 1,812.646 6. Kočevje 133,7 1,445.990 10,4 246.889 144,1 1,692.879 7. Novo mesto 60,0 332.238 31,0 62.162 91,0 394.400 8. Brežice 24,9 74.589 25,2 79.827 50,1 154.416 9. Celje 14,3 128.225 53,2 216.288 67,5 344.513 10. Nazarje 17,9 143.043 32,7 183.360 50,6 326.403 11. Slovenj Gradec 8,6 79.395 49,0 316.239 57,6 395.634 12. Maribor 34,9 518.471 30,1 77.144 65,0 595.615 13. Murska Sobota Radgona 14. Kras 2,3 5.250 11,9 37.227 14,2 42.477 Skupaj 1-14 594,9 4,962.381 597,7 3,400.068 1.192,6 8,362.449 Gozdovi pri drugih OZD 10,0 70.000 - - 10,0 70.000 Vse skupaj 604,9 5,032.381 597,7 3,400.068 1.202,6 8,432.449 SKLEP o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1989* l. V skladu s finančnim načrtom skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1989 bo v tem letu porabljeno za melioracije gozdov in pogozdovanja 23.000.000.000 din in za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami 500.800.000 din. 11. Sredstva za melioracije gozdov in pogozdovanja v znesku 23.000.000.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem razpisa v skladu s kriteriji, navedenimi v točki A 1.2 osnov in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove in upoštevanju, da znaša strošek za delovni dan, upoštevajoč pri tem 8 urni delovni dan, za dela pri melioracijah gozdov in pogozdovanju 450.000 din. 111. Sredstva za odpiranje z gozdnimi cestami v znesku 500.800.000 din se s tem sklepom dodeli v skladu s kriteriji, navedenimi v točki B 1.2 osnov in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganje v gozdove, tistim območnim gozdnogospo- darskim organizacijam, ki imajo najmanjšo odprtost gozdov z gozdnimi cestami in ki po obsegu pripadajočih sredstev predstavljajo 50% delež. IV. V skladu z določili v 11. in 111. točki tega sklepa se posameznim udeležencem razpisa za melioracijo gozdov in pogozdovanja ter za odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1989 dodelijo sredstva do naslednjih zneskov: Udeleženci razpisa 1. SGG Tolmin 2. GG Bled 3. GG Kranj 4. GG Ljubljana 5. GG Postojna 6. GG Kočevje 7. GG Novo mesto 8. GG Brežice 9. GGCelje 1 O. GG Nazarje 11. LESNA Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. GLGMurskaSobota 14. ZPMK Sežana 15. KK Radgona 16. SNEŽNIK Kočevska Reka 17. M-Ljubljanske mlekarne 18. KK Vipava SKUPAJ Sredstva za melior. gozdov in pogozdov. din 2.476.112.000 64.017.000 1.383.240.000 1.243.772.000 420.687.000 1.438.111.000 2.727.610.000 4.282.324.000 1. 623.304.000 219.488.000 148.612.000 1.865.657.000 1.158.183.000 3.591.848.000 220.481 .000 61.740.000 27.951.000 46.863.000 23.000.000.000 Sredstva za odpiranje gozdov z gozd. cestami din 155.773.000 62.019.000 82.978.000 62.019.000 49.805.000 88.206.000 500.800.000 G. V. 7·8/89 349 V zneskih sredstev za melioracije gozdov in pogozdovanja je pri GLG Murska Sobota vštet tudi znesek 40.340.000 din za semensko plantažo ozkolistnega jesena v k.o. Gančani (2. faza). V znesku za odpiranje gozdov z gozdnimi ·cestami je pri SGG Tolmin vštet tudi znesek 50.080.000 din za gradnjo gozdnih cest, ki jih je potrebno graditi zaradi naravnih nesreč. v. Pogodbene pravice in obveznosti med posameznimi udeleženci razpisa in skupnostjo za gozdarstvo Slovenije se v skladu z osnovami in merili za dodeljevanje sredstev uredijo s posebnimi pogodbami. VI. Pogodbena razmerja po tem sklepu ureja odbor za planiranje in razvoj družbenoeko- nomskih odnosov skupnosti za gozdarstvo Slovenije. OBRAZLOžrrEV PREDSEDNIK SKUPŠCINE Dušan Novak, dipl. ing. k sklepu o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z gozdnimi cestami v letu 1989 Po sklepu 5. seje strokovne komisije za usmerjanje sredstev v melioracije gozdov in pogozdovanja ter gradnjo gozdnih cest z dne 15. 2. 1989 in 9. seje odbora za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov z dne 23. 2. 1989 je bil objavljen razpis za dodelitev sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za sofinanciranje vlaganj v gozdove v letu 1989. V razpisu za dodelitev sredstev za melioracije gozdov in pogozdovanja je bilo udeležencem razpisa sporočeno, n~j zahtevke za tonamenska sredstva pripravijo v skladu z določili točk A 1.3 in A 1.4 osnov in meril za dodeljevanje sredstev skupnosti za gozdarstvo Slovenije za vlaganja v gozdove (nadalje: osnov in meril). Sporočen jim je bil tudi znesek stroška za delovni dan 350.000 din, ki ga naj udeleženci razpisa upoštevajo pri vlaganju zahtevkov ter predračunska vrednost zahtevka, ki je bila izračunana po kriterijih točke A 1.2 osnov in meril in na osnovi višine razpoložljivih sredstev po osnutku finaričnega načrta skupnosti ia gozdarstvo Slovenije za letošnje leto. V zvezi s sredstvi so bili udeleženci razpisa tudi seznanjeni s stališči odbora za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov, da se bodo zneski zaradi inflacije v teku leta valoriziral i. Razpisa za pridobitev sredstev za melioracije gozdov se je udeležilo 18 organizacij združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi. Zahtevki se nanašajo na sofinanciranje- melioracij malodonosnih gozdov in grmišč ter semenskih plantaž oziroma nasadov. O zahtevkih, ki so bili pregledani, je bilo sestavljeno poročilo, ki ga je obravnavala strokovna komisija za usmerjanje sredstev v melioracije gozdov in pogozdovanja ter gradnjo gozdnih cest na seji dne 18. 5. 1989. Glede na to, da so bili zahtevki usklajeni z razpisnimi pogoji, se je komisija z njimi strinjala. Ker je obseg sredstev t. i. ,>bencinskega dinarja((, ki je pri skupnosti za gozdarstvo Slovenije praktično edini vir za sofinanciranje gradnje gozdnih cest, zelo majhen, je odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih · odnosov sklenil predlagati skupščini te skupnosti, da se v letošnjem letu dodeli ta sredstva tistim območnim gozdnogospodarskim * Sklep je bil sprejet na 20. zasedanju Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije, dne 14. junija 1989. 350 G. V. 7-B/89 organizacijam, ki imajo najmanjšo odprtost gozdov z gozdnimi cestami in ki po obsegu pripadajočih sredstev predstavljajo 50% delež, drugo leto pa vsem ostalim območnim organizacijam. Na osnovi tega predloga bodo v letošnjem letu dodeljena ta sredstva naslednjim območnim organizacijam: SGG Tolmin, GG Kranj, GG Novo mesto, GG Brežice, GLG Murska Sobota in ZPMK Sežana. V razpisu je bil prej navedenim območnim organizacijam sporočen znesek pripadajočih sredstev za sofinanciranje gradnje gozdnih cest v letošnjem letu, izračunan na osnovi določil točke B 1.2 osnov in meril Pristojna komisija in odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pa skupščini tudi predlagata, da se 10% razpoložljivih sredstev za sofinanciranje gradnje gozdnih cest, ki se na osnovi določil ,točke B 1 .1 osnov in meril lahko dodeli za sanacijo posledic naravnih nesreč, v letošnjem letu dodeli Saškemu gozdnemu gospodarstvu Tolmin. Predlog sklepa o dodelitvi sredstev udeležencem razpisa za sofinanciranje melioracij gozdov in pogozdovanj ter odpiranje gozdov z go?dnimi cestami je obravnaval odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov na seji dne 25. 5. 1989. S predlogom se je strinjal in predlaga skupščini skupnosti za gozdarstvo Slovenije, da ga sprejme. SKLEP TAJNIK SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Janez Trošt, dipl. ing. o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju v letu 1989* l. Za varovalne in lesnoproizvodno manj pomembne gozdove na kraškem gozdnogospo- darskem območju se dodeli Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana 2.693.428.000 din in sicer za: 1. varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci 2. gradnjo in vzdrževanje protipožarnih- zidov in presek 305.900.000 din 988.239.000 din 282.511.000 din 3. obnovo gozdov na pogoriščih 4. odkazilo 1.116.778.000 din 11. Za urejanje gozdov na kraškem gozdnogospodarskem območju se dodeli Zavodu 1.906.572.000 din. 111. Skupni obseg sredstev, ki jih bo za namene v točki l. in 11. v letu 1989 skupnost za gozdarstvo Slovenije zagotovila Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa znaša 4.600.000.000 din. PREDSEDNIK SKUPSČINE SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Dušan Novak, dipl. ing. G. V. 7·8/89 351 OBRAZLOŽITEV k sklepu o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju za leto 1989 Na podlagi in v skladu z določili 4. in 5. alineje 20. člena zakona o gozdovih je Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana poslal skupnosti za gozdarstvo Slovenije zahtevek za zagotovitev sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju v letu 1989 za naslednja dela: A. 1. Pri varstvu gozdov pred boleznimi in škodljivci bo opravljenih 4.500 ur dela. 2. Izdelanih bo 18,00 km protipožarnih presek; vzdrževalna dela bodo potekala na protipožarnih zidovih v dolžini 7,1 O km in protipožarnih presekah v dolžini 113,25 km. 3. Obnovljeno bo 153,50 ha pogorišč in sicer s setvijo 153,00 ha· in s sadnjo 0,50 ha. 4. Odkazano bo 43,700 m3 gozdnega drevja. B. Pri urejanju gozdov bo v tem letu v rednem delovnem času opravljeno 19.800 ur in preko rednega delovnega časa 3.600 ur. Urejevalna dela bodo potekala v GGE Vremščica, Čičerija in Istra. Poleg tega pa bodo v tem letu zaključeni elaborati vseh ostalih GGE in opravljena potrebna dela za območni načrt 1991-2000. Zahtevek je obravnavala strokovna komisija za dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju na 7. seji dne 11. 5. 1989 in se z njim strinjala. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije je na svojem 20. zasedanju dne 14. junija 1989 obravnavala zaključni račun Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije za leto 1988 in o tem sprejela naslednji Sklep o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje dejavnosti posebnega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju za leto 1989 je skupaj s poročilom o zahtevku Zavoda obravnaval tudi odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov na seji dne 25. 5. 1989. S sklepom se je strinjal in ga posreduje v sprejem skupščini za gozdarstvo Slovenije. TAJNIK SKUPNOSTI ZA GOZDARSTVO Janez Trošt, dipl. ing. " Sklep je bil sprejet na 20. zasedanju Skupščine Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije, dne 14. junija 1989. 352 G. v. 7-8/89 YU ISSN 0017-2723