KOLUMNA | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 37 poDnebna anksioznos T: MoDna MUHa , DUŠeVna M oTnja a Li Us Trezen o DziV na D ejansko neVarnos T? Climate Anxiety: Fad, Mental Health Disorder, or Rational Response to Real Existential Threat? Minea rutar Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo I zraz podnebna anksioznost se je začel v javnosti pojavljati v zadn- jem desetletju, ko so znanstvena spoznanja o podnebnih spremembah postajala vse bolj dostopna in alar- mantna. Razlogi za povečanje pod- nebne anksioznosti v zadnjih letih vključujejo naraščajočo pogostost in intenzivnost ekstremnih vremen- skih pojavov, kot so poplave, suše in gozdni požari, pa tudi naraščajoče zavedanje o dolgoročnih posledicah, kot so dvig morske gladine, izguba biotske raznovrstnosti in vplivi na kmetijstvo. Poleg tega so mediji, aktivistična gibanja (na primer Fri- days for Future, ki ga je začela Greta Thunberg) in zaskrbljujoča znanstve- na poročila prispevali k večji oza- veščenosti in s tem tudi k povečanju občutka tesnobe med ljudmi. Ker se o psiholoških posledicah pod- nebnih sprememb več govori ter se jih raziskuje šele nekaj časa, trenutno ne obstaja povsem enotna definicija podnebne anksioznosti z vidika du- ševnega zdravja. Nekateri pojav razu- mejo kot pop kulturni trend (tako je pojav označila revija Grist leta 2019, Wray, 2023), drugi kot primeren in normalen odziv na dejansko grožnjo, mnogi psihologi pa ga razumejo kot posebno klinično motnjo, ki zahteva ustrezno zdravljenje (Taylor, 2020). Ne glede na nekatera nestrinjanja lahko v splošnem podnebno anksi- oznost razumemo kot anksioznost, povezano s podnebnimi spremem- bami in pretečo nevarnostjo narav- nih katastrof. Lahko jo razumemo tudi kot zaskrbljenost glede podneb- nih sprememb in njihovih učinkov, pri nekaterih pa se kaže kot kronični strah v zvezi z okoljsko pogubo. Na splošno podnebno anksioznost torej razume- mo kot anksioznost oziroma tesnobo, povezano s podnebnimi sprememba- mi in pretečo nevarnostjo naravnih katastrof. Podnebna anksioznost vključuje tri komponente, in sicer neprijetne čustvene, vedenjske in kognitivne odzive, vezane na skrbi glede podnebnih sprememb (stalna zaskrbljenost, psihološki distres, teža- ve s spanjem), ki lahko ovirajo vsak- danje funkcioniranje (na področju šolanja, dela, odnosov in skrbi zase). Pri razmišljanju o tem, ali je za- skrbljenost v zvezi s podnebnimi spremembami običajen, pričakovan in celo normativen odziv posamez- nikov ali pa dejansko dosega klinično stopnjo oz. je izražena tako zelo, da zahteva zdravljenje, sta ključna dva kriterija. Prvi je, v kakšni meri ta zaskrbljenost vpliva na posameznikove kognitivne procese oz. jih moti (ali je zaskrbl- jenost prisotna do te mere, da povz- roča težave s koncentracijo, težave s spanjem, ruminacije) in/ali povzroča čustvene težave (pogosto jokanje, nočne more, znižano razpoloženje). Drug kriterij je, ali je zaskrbljenost tako izražena, da vpliva na posa- meznikovo zmožnost vsakodnev- nega funkcioniranja oz. opravljanja vsakodnevnih obveznosti (ali mu povzroča težave pri delu, šolanju in akademskih obveznostih, odnosih ali skrbi za zdravje). Podnebna anksioz- nost torej lahko predstavlja povsem normalen odziv na realno nevarnost, vendar postane problematična, če jo je težko nadzorovati, začne ovirati posameznikovo spanje, delo in sploš- no funkcioniranje ter vodi do izrazi- tih občutkov nemoči in obupa. Tako kot pri drugih duševnih stiskah tudi pri podnebni anksioznosti velja, da zanjo nismo vsi enako dovzetni. Raziskave konsistentno kažejo, da so negativni učinki podnebnih sprememb na duševno zdravje izrazitejši med mladimi, sploh v mladostništvu ter na prehodu v odraslost (18–29 let). Razlogov za to je več. Eden od njih je, da mladi več razmišljajo o prihodnosti in šir- ših družbenih problemih ter imajo o njih pogosto več znanja. Poleg tega pa se spretnosti spoprijemanja z negativnimi čustvi pri mladih še razvijajo, zaradi česar so tudi nasploh bolj nagnjeni k razvoju depresivne in anksiozne simptomatike kot otroci in starejši odrasli. Kako pogosta je podnebna anksioznost v splošni populaciji? Pojavnost je sicer precej različna med državami ter med starostnimi skupi- nami, a reprezentativni podatki iz ZDA kažejo, da približno 50 % vprašanih vsaj zmerno skrbi zaradi podnebnih sprememb. Pri tem naj bi vsaka četrta ali peta oseba bila zelo zaskrbljena zaradi podnebnih sprememb, kar ne- gativno vpliva na njihovo vsakdanje življenje (Schwartz idr., 2022). Daleč največ podnebne anksioznosti pa je v državah, ki so posebej pod vplivom KOLUMNA Vzgoja & izobražeVanje 38 podnebnih sprememb in okoljskih katastrof. V takih, posebej ogroženih področjih, kar 95 % vprašanih poroča, da so zelo zaskrbljeni glede podneb- nih sprememb (Gibson idr., 2020). Kaj lahko posamezniki, ki doživljajo podnebno anksioznost, v zvezi s tem naredijo oz. kako jim lahko pomagamo drugi? Pristop multiplih potreb v zvezi s podnebno anksioznostjo predpo- stavlja, da je smiselno naslavljati tri ravni potreb: individualne, družbene in okoljske (Bingley idr., 2022). Individualne potrebe se nanašajo na posameznikov motiv oz. željo, da zmanjša subjektivno doživljanje podnebne anksioznosti. Intervencije na tem področju pogosto vključujejo pristope k izboljševanju duševnega zdravja, kot so čuječnost, kognitiv- no-vedenjske intervencije, tehnike sproščanja in različni načini, s kate- rimi se posamezniki učijo prepozna- vati lastna neprijetna čustva in se spoprijemati z njimi (npr. ekspresiv- no pisanje). Družbene potrebe se nanašajo na deljene cilje skupin in drugih družbe- nih struktur, ki jih lahko dosežemo le s sodelovanjem. Intervencije na tem področju pogosto vključujejo pristo- pe k spodbujanju medosebne bližine in skupinske kohezivnosti. Okoljske potrebe pa se nanašajo na potrebe sistemov v našem fizičnem okolju in omejevanje škode, ki jo pov- zročamo okolju. Intervencije na tem področju pogosto zajemajo spodbu- janje prookoljskih stališč in vedenja. Glede na te tri različne vrste potreb obstajajo trije splošni tipi interven- cij: • k problemu usmerjene (npr. akti- vizem, prostovoljstvo, prookoljsko vedenje), • k čustvom usmerjene (npr. iz- ražanje lastnih čustev, razvijanje zdravih načinov procesiranja ne- prijetnih čustev in občutkov) ter • k skupnosti usmerjene inter- vencije (npr. grajenje občutka skupnosti, spodbujanje povezano- sti, nudenje socialne opore). Nedavna metaanaliza je pokazala, da vsi trije tipi intervencij lahko po- zitivno prispevajo k zadovoljevanju vseh treh vrst potreb. Individualne potrebe najbolj naslavljajo k čustvom usmerjene intervencije, družbene potrebe k skupnosti usmerjene inter- vencije ter okoljske potrebe k proble- mu usmerjene intervencije (Bingley idr., 2022). Z vidika posameznika sta se kot zaščitna dejavnika izkazala predvsem aktivizem ter prookoljsko vedenje, ki oba prispevata k nižji podnebni anksioznosti ter zmanjšata verjetnost, da bo posameznik, ki do- življa podnebno anksioznost, razvil depresivno simptomatiko (Schwarts idr., 2022). Pri tem je pomembno poudariti, da intervencije, ki skušajo zmanj- šati podnebno anksioznost, niso namenjene pretirano pozitivnemu ali nerealističnemu zniževanju tesnobe, ki je upravičena glede na realno grožnjo podnebnih spre- memb. Intervencije so namenjene temu, da posameznike opremijo z dovolj konstruktivnimi načini spoprijemanja z lastnimi negativ- nimi čustvi, da bi se z izzivi, ki jih v naša življenja vnašajo podnebne spremembe, laže spoprijemali ter delovali skladno s svojimi vredno- tami. Zelo močni občutki tesnobe, tudi če se nanašajo na resnične grožnje, so namreč paralizirajoči in posameznikom ne omogočajo, da bi se soočali s problemi na na- čin, kot si sami želijo. bingley, W. j., tran, a., boyd, c. P., gibson, k., ka- lokerinos, e. k., koval, P., ..., in greenaway, k. H. (2022). a multiple needs framework for climate change anxiety interventions. American Psycho- logist, 77(7), 812. gibson, k. e., barnett, j., Haslam, n., in kaplan, i. (2020). the mental health impacts of climate chan- ge: findings from a Pacific island atoll nation. Jour- nal of anxiety disorders, 73, 102237. Schwartz, S. e., benoit, l., clayton, S., Parnes, M. f ., Swenson, l., in lowe, S. r. (2023). climate change anxiety and mental health: environmental activi- sm as buffer. Current Psychology, 42(20), 16708- 16721. taylor, S. (2020). anxiety disorders, climate change, and the challenges ahead: introduction to the spe- cial issue. Journal of anxiety disorders, 76, 102313. Wray, b. (2023). Generation Dread: Finding Purpose in an Age of Climate Anxiety. the experiment, llc. Članek je nastal v okviru projekta »Zelen. kom: komuniciranje podnebne krize za uspešen prehod v zeleno družbo« na pod- lagi izobraževalnega modula, ki sva ga pri- pravila skupaj z asist. dr. Nejcem Plohlom, izvedla pa s prof. dr. Bojanom Musilom spomladi 2024 na Filozofski fakulteti Uni- verze v Mariboru. VIRI IN LITERATURA