St. 13 Ptitsiu platane f irtovlii (toii ttrriiti cw li Etila)
>v. Franka ii-a. Nelr
Izhaja, fzvze.nši ponedeljek, vsak dan zjutraJi-U^1 AsiSkega št. 20, L nadstropje. Dopis" =•
pfsaa se ne sprejemajo, rokopisi Sc	-j.« clj In odgovo' ** i T :r'
Štefan God!*- — LastnikH<đr«r*i
(cl- ti-!'-—- P-"---•
V Trstu, V wdeiio 15. januarja 1922 _
niMACT
Posamezna številka 20 stolink
Letnik XLVll
Posamezne številke v Trsta !n okolic! po 20 stottnk. — Oglasi se računajo v Čirokostt ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovce.* la obrtnikov ir.m po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice la vaMU po L 1.—, o^lnl denarnih zavodov
t. busala, naj nanj pa L 2. — Oglas! iliučaa noravl Edinosti, v Trstu, ulica sv» z. — Teieioa are Jniitva ia uprave 11-51
m inveresr cieiavstva
Prve občinske volitve v Trstu pod novo vlado so našle tržaški proletariat v zelo neugodnem položaju. Voditelji takoime-novanih proletarskih strank se koljejo, delavske organizacije, ki bi morale služiti izključno obrambi gospodarskih interesov delavskih množic, so postale pozorišče naj-brezobzirnejših političnih in osebnih borb. Delavske stanovske zveze so po krivdi delavskih »voditeljeve nehale biti trdnjave delavskega stanu. In to se godi ravno v dobi največje gospodarske krize, kar jih pomni no\i čas, v dobi največjih nevarnosti za izmučeni delavski sloj!
Sredi preteklega tedna je objavil »odbor socialističnih sindikatov« v socialističnem > Lavoratoruc proglas na delavstvo, v katerem slika sedanji položaj delavskih strokovnih zvez v naravnost strašnih barvah, r Prišel je hip — pravi omenjeni odbor — ko si moramo pogledati v obraz, ko si več cc smemo prikrivati resnice samim sebi. Razredna organizacija v Julijski Krajini se nahaja v zelo težki krizi. Delavci rok nimajo več do svojih organizacij tiste vzajemne ljubezni kot prej, ker čutijo da se te organizacije vodijo v duhu katastrof in razkolov in da so se vanje vgnezdila osebna sovraštva in divje kritike. Delavci uma in misli, ki so že z veseljem prihajali v veliko delavsko družino in vsrkavali duh razred-
Liii jezni in preplašeni radi teh prerekanj in nasprotij med delavstvom.. Delavska zbornica, ki je še pred. enim letom imela bujno življenje moderne strokovne organizacije, ne kaže več svojega navadnega delovanja, kajti njeni najboljši in najzvestejši člani, tisti, za katere je bila drugi dom in
nizacije,ki iSJaVno očitajo, da so nepravilno gospodarili^4metjem organiziranih delavcev, stopajo sedaj spričo občinskih volitev zopet pred opeharjene delavce in zahtevajo od njih, naj jim s svojimi glasovi omogočijo, da bodo na škodo delavstva lahko dalje politizirali. Stare obljube se nadomeščajo z novimi. Rabijo se vsa mogoča sredstva, da bi delavstvo pozabilo na obljube iz prejšnjih časov, ki seveda niso bile izpolnjene.
Notranje- protislovje, ki ga vsebuje nastop >proletarskih voditeljev«, je napravilo na vse delavstvo zelo mučen vtis. Zbegane delavske množice se nahajajo pred velikim vprašanjem, kje so pravzaprav njih pravi interesi in kako bi jih prihodnjo nedeljo pri občinskih volitvah najbolj« naglasile. V tej zmešnjavi pa jim bolj in bolj postaja jasno, da interesi celokupnega tržaškega proletariata niso nikakor odvisni samo od tega, ali bodo poglavarji dalje uganjali dosedanjo osebno politiko ali ne- Delavstvo se je začelo zavedati, da so njegovi življenski interesi v tesni zvezi z gospodarskim razvojem tržaškega pristanišča.
Gospodarsko življenje Trsta se nahaja sedaj v popolnem zastoju in mrtvilu. Posledica tega je pomanjkanje dela in brezposelnost, radi katere trpi predvsem pro-
ne zavednosti, so se umekniii stran, kot bi jetariat. Trstu in njegovemu delavstvu je
I>i<< i»vni in nronl.ičotii rarli if*h rvr<»r<>lran« . « ___ . _______ia ____.
potreben nov procvit gospodarskega življenja v našem mestu. Vse dosedanje izkušnje so dokazale, da more novo življenje priti le tedaj, ako se bodo našega pristanišča posluževale države, ki so nastale na ozemlju bivše Avstrije. To so države malega sporazuma. Uvozno in izvozno trgovino držav mora Trst
druga družina, ne hodijo več vanjo. To pa j tej1 * držav mora Trst zopet privabiti k se ne godi radi tega, ker bi bila njih vera j	noĆ2 gospodarski trajno propasti,
in njih zaupanje v razredno organizacijo To i,omo dosegli le tedaj, ako se povrnejo
Ao^n	7aln L-pr «f> iim l5,"!H5	' 1 _--- -------a -- n /vt« a lr! kniiA n n trrl n -
osladela, temveč zalo, ker se jim gabi si stem strankarstva in strahovanja, ki se je razpasel po delavskih organizacijah.«
Takšen je položaj tržaških delavskih organizacij, kakor ga slikajo proletarski voditelji sami. Delavci se nahajajo pod navzkrižnim ognjem političnih borb, ki so jih v njihovih organizacijah zanetili komunistični in socialstični poglavarji. Posledice take zlorabe strokovnih organizacij v borbi 7.a osebno prvenstvo med komunističnimi in socialističnimi prvaki so nepopisne. Vsa nesreča pada seveda na delavca, ki dovoljuje, da se njegovo zaupanje zlorablja na velikansko škodo njemu samemu In njegovi družini ter na škodo ugleda delavskega sloja. Politika, ki se uganja z delavskimi organizacijami, je le na korist kapitalistu. Kapitalist ima ves razlog, da se zadovoljno smeje, ko vidi, kako se delavske oragnizacije med seboj ruvajo in suvajo radi vprašanj, ki nimajo s pravimi interesi tržaškega delavstv a prav nič opra* vitt Zveza industrialcev, brodolastnikov itd. si niti ne more misliti večje usluge, k >t ji jo delajo c proletarski * politikanti s tem, da odvračajo pažnjo organiziranega delavstva od njihovih gospodarskih koristi in mezdnih borb ter ga pitajo s politiko osebnosti in brezobzirnosti do njegovih stanovskih interesov. Zadnja nesrečna splošna stavka je jasno dokazala, da so in-dustrialci lahko po vsej pravici veseli!
Komunistični in socialistični poglavarji, ki sami priznavajo, da so s svojo poltično in osebno gonjo vpropastili delavske orga-
k nam normalne razmere, ki bodo navdajale države malega sporazuma s popolnim zaupanjem napram našemu mestu. Te države pa prav dobro vedo« da je v Trstu poleg italijanske večine tudi močna slovenska manjšina, ki bi pri normalnih razmerah morala priti do veljave in ne biti tlačena kakor dosedaj. To vprašanje ima naravnost odločilno važnost, kajti najvažnejši državi malega sporazuma Čehoslovaška in Jugoslavija, ki štejeta blizu 30 miljonov prebivalcev, sta slovanski državi. Prepričanje trgovskih in uradnih krogov teh dveh najvažnejših držav pa je, da bodo zavladale v Trstu normalne razmere le tedaj, ko bo o usodi mesta in njegove uprave soodločalo zastopstvo slovenske manjšine tržaškega prebivalstva.
Predstojeće obč. volitve in nastop naše stranke imajo torej veliko gospodarsko-politično važnost. Slovenski delavci, ki so bili do sedaj glavna opora komunistične in socialistične stranke, bodo stali pred iz-bero, ali naj tudi to pot glasujejo za komunistične in socialistične glavarje, ki sami pravijo, da so uničili delavsko zbornico, ali pa naj dajo svoje glasove naši domači slovenski stranki in s tem pripomorejo Trstu, da pride spet do svojega starega glasu resnega in delavnega pristanišča, katerega se bodo države malega sporazuma z veseljem posluževale na blagor vsega tržaškega prebivalstva in predvsem tržaškega delavstva samega.
Odločitev je na dlani!
Jugoslavija
Povratek kralja Aleksandra v Belgrad,
BELGRID, 14. Včeraj se je vrnil kralj Aleksander iz Sinaje v Belgrad, kjer je bil sprejet na naravnost veličasten način. Mesto je vse v zastavah in ulice so polne občinstva, ki prireja kralju burne ovacije. Dvorni vlak, s katerim se je kralj pripeljal, je bil okrašen z jugoslovenskimi in romunskimi zastavami.
Dan in kraj poroke kralja Aleksandra.
BELGRAD, 14. cPravda* priobčuje iz najzanesljivejšega vira sledečo informacijo o poroki kralja Aleksandra I. Kralj Aleksander se je odločil, da se izvrši prstenje (zamenjava prstanov) v Bukarešti, ' konča dvorno žalovanje. Kakor konča dvorno žalovanje dne 17. februarja t. L Nato sledeče venčanje pa se ima izvršiti meseca maja v Belgradu.
cPravda» pripominja, da je prejela tudi cvvestilo, da vesti o obisku romunskega kralja Ferdinanda niso točne. Kralj Ferdinand pride v Belgrad ob priliki svatbe.
Bolgarska
Makedonske grožnje grškemu podaniku
v Sofiji.
SOFIJA, 14. Bolgarska brzojavna agentura poroča: Iz Aten javljajo, da je po brezžični vesti grški opravnik v Bolgarski Pa-nurias prejel pismo od revolucionarnega bolgarskega komiteja, ki mu sporoča, da je obsojen na smrt. Kakor javlai ta brezžična vest, je opravnik Par.urias dostavil pismo bolgarskemu zunanjemu ministrstvu ter označil za odgovorno bolgarsko vlado. Pooblaščeni smo, da popolnoma demontiramo Co vest. Grški upravnik ni ukrenil pri bolgarskem zunanjem ministrstvu nobenega uradnega koraka. V ostalem pa revolucionarni macedonski komiteji ne obstojajo v Bolgarski. Obstoje samo udruženja, ki i-majo namen, pomagati bolgarskim begun-
cem iz Macedonije in Tracije. Grški tisk ne preneha posluževati se takih podtikanj napram Bolgarski.
Rusija
Koliko prebivalcev ima Rusija
VARŠAVA, 13. Revija «L est Polonais» priobčuje statistiko ruskega prebivalstva. Iz tega pregleda se da posneti:
Prvo in edino popolno ljudsko štetje se je v Rusiji izvršilo leta 1897. Takrat je v 50 gubernijah evropske Rusije stanovalo 93,442.864 ljudi, v Poljskih gubernijah 9,402.253, v celi ruski državi pa 125,600.682.
Le deloma se je ljudsko štetje izvršilo med vojno L 1916/17; takrat se je v 50 gu-cim-bernijah evropske Rusije naštelo 123 mi-znan?j lijonov 796.300 duš, v celi Rusiji pa 175 milijonov 134.000 duš.
Zadnje, boljševiško ljudsko štetje se je vršilo 1. 1920., a se ni popolnoma izvedlo radi vojnih dogodkov. V 50 gubernijah današnje evropske in azijske Rusije se je naštelo 76,807.343 prebivalcev (moških 34 in pol milijona, žensk pa preko 42 milijonov). Ce prištejemo v približnih številkah še n. pr. ukrajinske gubernije, kjer se štetje ni moglo izvršiti, dobimo število od 100 do 110 milijonov. V primeri s predvojnim številom se je rusko prebivalstvo zmanjšalo za 40 odstotkov, in sicer, ker so deli nekdanje Rusije sedaj samostalne države in pa ker je vojna in potem revolucija vzela mnogo. Petrograd je pred vojno štel 1,191.908 prebivalcev, sedaj jih ima za 705.908 manj, nova prestolnica Moskva je padla od 1.505.000 na 1,027.982.
Jtalua zadovoljna z izidom konference v Cannesu.
RIM, 14. Agencija cSiefani» javlja, da je Italija lahko zadovoljna z izidom konference c Cannesu, toliko s političnega, kolikor z gospodarskega in finančnega stališča. Italijanska delegaciji je dosegla, da bo nemška odškodnina v naravi, ki ji pri-tiče, znašala 240 miljonov zlatih mark in da ostane Italiji 175 milpnov lir, vloženih pri italijanski banki od prve miljarde, ki jo je plačala Nemčija odškodninski komisiji.
Nov pomen konference v Genovi.
RIM, 14. Posebni poročevalec agencije «Stefani» javlja iz Cannesa: Vsled včeraj-njega sklepa vrhovnega sveta glede konference v Genovi je ta dobila povsem politični značaj, ker se lyo moralo razpravljati o vzpostavitvi miru v Evropi. V ta namen bo morala konferenca raztegniti na vso Evropo obrambne dogovore, podobne onemu* sklenjenem v Washingtonu glede Tihega oceana in onemu med Francijo in Anglijo. Pomirjenje Evrope se smatra za predpogoj za gospodarsko in finančno obnovitev. Italiji se je poverila naloga, da omeji splošni program, ki je bil sestavljen v Cannesu in da organizira razpravo na konferenci tako, da bo prišlo pri političnih in gospodarskih vprašanjih do konkretnih rešitev« Konferenca v Cannesu tvori, čeravno |e bila prekinjena, zelo dobro pripravo v genovski konferenci.
Ansilia
Irski politični jetniki izpuščeni.
DUBLIN, 14. Danes je bilo izpuščenih 360 političnih jetnikov. Ob tej priložnosti so se vršile burne manifestacije. Odhajanje angleških čet se bo začelo bržkone popoldne.
Nova knjiga ekoaoaiista Kcjnesa.
LONDON, 13. Znani angleški ekonomist in pisec znane knjige ^Gospodarske poslcdice miru- je ravnokar izdal covo knjiga z naslovom «Sprememba mirovne pogodb V tem svojem delti predlaga Keynes v glavnem sledeče: 1. naj se briše tisti del nemške odškodnine, ki je namenjen za povrnitev pokojnin in vzdrževalnin, kajti zahtevati od Nemčije ta del odškdnine je v nasprotju z duhom in z določbami sporazumov, ki so se sklenili pred premirjem; 2. Odškodnina za fckodo, ki jo je povzročila vojna, naj se skrči-, 3. Anglija naj se nemški odškodnini popateoma odreče; 4. naj se odškodnina, ki jo Nemčija dolguje ^ Italiji in malim državam, »»oravna s tem, da se vračunajo zneski, Id pi-He države same dolgujejo; 5. Ostala odškodnina naj se prepusti Franciji in Belgija« da bo tako zagotovljena obnovitev razdejanih pokrajin. Po Keynoso-vem računu bi se na ta način znižala nemška odškodnina na 21 milja mark v zlatu. Nemčija bi jih odštevala v letaih brokih, ki bi znašali (>% celokupne odškodnine^ in sicer 5% za obresti in 1% za amortizacijo. Na ta način bi bila odškodnina plačana v 30 letih. Keynes misli, da bi Nemčija tako odškodnino lahko odrajtovala; Francija in Belgija pa bi bili lahko zadovoljni, ker itak &e bosta mogli dobiti nikdar več.
Listi so sprejeli novo Kevnesovo knjigo z različnim razpoloženjem. cDaily Chronicle>% ki je tolmač naziranj aog&Skih vladnih krogov, je Keynesova blagohotnost napram Nemčiji presenetila in prestrašila. List očita Key-nesu, da je popolnoma prezrl angleške koristi, kajti edina država, ki bi Upeia vsled takega znižanja odškodnine, bi bila Anglija. < Times* pravi, da promatra Keyacs vprašanje vojne
tfolilcl trttktsn mesto in oholite!
V nedeljo, 22. januarja t. L, se bodo vršile občinske volitve za Trst in okolico. Ta dan stopimo na volišče, da kot pripadniki naroda* ki živi tu že od pradavnih časov, izvršimo svojo pravico in dol2nos!.
Stopamo v volilno borbo v glavnem v znak protesta proti dejstvu, da je naša o-kolica oropana stare pravice do svojega lastnega zastopstva v občinskem svetu.
Dvigamo odločen protest proti temu volilnemu reda, ki nam z umetno prikroji-tvijo jemlje lastno zastopstvo, pravico, ki gre slovanskemu življu kot važnemu činitelju občinskega življenja,
Vstrajamo pri svoji stari zahtevi po proporcionalnem volilnem sistemu tudi za občinske volitve, ki edini odgovarja duhu časa in demokratičnim načelom, katera nam morajo edina jamčiti za pravično razdelitev dolžnosti in tudi pravic vseh občanov.
Volilci! udeležite se volitev polnošte-vilno! Nihče naj ne izostane! Ne puščajte se ne strahovati, ne premamiti od nikogar! Vaše glasovnice naj glasno pričajo, da še živimo tu, da smo tu doma in da hočemo biti enakopravni in enakoveljavni občani!
Volilci! Naši kandidat je za tržaško občino so:
Dr. Josip Wilfan, odvetnik, Gregor Babic, uradnik. Makso Cotič, časnikar. Stanico Čok, uradnik. Dr. Dioniz Godina, pravnik. Pavel Gulič, obrtnik. Karol Gregorič, posestnik. Matko Hrovatin, obrtnik. Miloš Kamuščič, zasebnik. Josip Križmančič, kmet. Dragotin Martelanc, stavbenik. Dr. Fortunat Mikuletič, pravnik* Matko Milic, kmet« Dr. Josip Sedmak, odvetnik. Dr. Edvard Slavik, odvetnik, Ivan Švab, posestnik.
Volilci! V nedeljo vsi na volišče! Glasujte složno za to našo listo in edino le zanjo! Naša stranka se ne druži z nobeno drugo, marveč se hoče uveljaviti samostojno, čisto, brez kompromisov.
Odsek poL društva < Edinost > za Trst in okolico.
Italija
Bonomi v Rimu.
RIM, 14. Danes ob 12.33 so se povrnili v Rim z genovskim vlakom Bonomi in
ministri Delta Torretta. De Nava in Ral- __________,__________
neri, kakor tudi vsi funkcionarji, ki so jih j rope nasproti vprašanju,
spremljali v Cannes.
odškodnine bolj in bolj po nemškem kopitu. Skrčenje odškodnine, kakor 49 predlaga Key-nCs — pravi c Times - — bi pomenilo, da so zavezniki priznali, da jih je Nemčija s svojim odporom gospodarski premagala.
Lloyd George v Parizu.
PARIZ, 14. Danes se pričakuje prihod Lloyda Georgea v Pariz. Obiskal bo MU-leranda in Poincareja. Listi pripisujejo temu sestanku veliko važnost in izjavljajo, da se bo ob tej priložnosti položaj popolnoma zjasnil, tako da se bodo pogajanja glede odškodnine lahko brez ovir nadaljevala.
Amerika in konferenca v Genovi.
WASHINGTON, 14. *Washington Post» pravi, da bodo Zedinjeae države še nekoliko dni počakale, preden odgovore na vabilo h konferenci v Genovi Ta zakasnitev je potrebna vsled tega. ker se mora videti, kaj bo naredila Francija. Zdi se, da se nista ne Francija ne Anglija pripravljeni določno obvezati na priznanje sovjetske Rusije. Zedinjene države žele počakati, da se ti državi odločite o tem vprašanju. Mogoče je, da pride na konferenci v Genovi do razprave o vprašanju zavezniških dolgov nasproti Ameriki. Će pride do razpra- j ve o tem vprašanju — pravi list — bo mo- J rala biti amerikanska delegacija priprav-« Ijena, da ga sprejme po želji in koristih amerikanskega naroda. V evropskih državah se govori z veliko lahkoto o brisanju dolgov. Gotovo se ne misli na breme, ki bi merali vsled takega brisanja prenašali amerikanski davkoplačevalci.
Kar se tiče gospodarskega izkoriščanja Rusije, smatra list, da je zastonj govoriti o trgovskih stikih z Rusijo, dokler vlada tam sedanja vlada in dokler kakih 15 miljonov Rusov ob Volgi umira cd lakote. V Rusiji je dosti rudnikov in drugih bogastev, ki bi jih nemška induslrij-i izkoristila. Nemčija bi hotela narediti iz Rusije, kar Japonska iz Kitajske. Zedinjene države so pripravljene, da naredijo, kar morejo za gospodarstveno obnovitev Ev#rope, toda videti hočejo jasno, kakšno '"•stališče Ev-
katerem so
j prizadete tudi Zediniene di fave.
Francija
Konec konference v Cannesu — Italijanski protest zaradi izključitve iz irancosko-angleškega dogovora in angleški odgovor.
CANNES, 14. Včeraj ob 11 se je vršila zadnja seja vrhovnega sveta. Lloyd George je sporočil vrhovnemu svetu, da je Briand poslal brzojavko, v kateri izraža svoje obžalovanje, da se je moralo zborovanje v Cannesu prekiniti zaradi njegove demisije. Briand je izrazil željo, da bi se moglo delo, začeto v Cannesu, kmalu nadaljevati in končati.
Lloyd George je poslal v imenu vrhovnega sveta Briandu odgovor, v katerem mu izraža svoje obžalovanje zaradi njegove demisije. V brzojavki se naznanja Briandu, da se je zborovanje prekinilo, da pa se bodo udejstvili sklepi, glede katerih se je dosegel popoln sporazum, in sicer predvsem sklep glede konfercnce v Genovi.
Razpravljalo se je nato zopet o odškodninskem vprašanju. Nemški delegaciji je bilo sporočeno, da se vsled francoske krize ne morejo nadaljevati začeta pogajanja glede odškodnine. Vprašanje se je izročilo odškodninski komisiji, katera je sporočila nemški delegaciji začasno rešitev, to je, kaj in kako bo morala Nemčija plačevati, dokler se sporazumno, s francosko vlado ne določi sistem moratorija, o katerem se je razpravljalo v Cannesu. Nemčija ne bo morala plačati 15. januarja in 15. februarja svote določene v Londonu v minulem majniku, to je pol miljarde mark, temveč bo morala plačevati 13 miljonov mark vsakih deset dni. Vsakih petnajst dni bo morala predlagati načrt finančnih reform za izboljšanje bilance in zmanjšanje prometa papirnatega denarja. Ta začasna plačilna doba bo končala, ko bodo mogli zavezniki končnoveljavno odločili o načrtu za moratorij, o katerem se je razpravljalo v Cannesii. Vprašanje je že rešeno za Itaiijo, Anglijo in Belgijo, ker so tozadevni delegati že odobrili omenjeni načrt.
Lloyd George je nato prosil Bonomija, naj pospeši organizacijo konference v Genovi, za katero želi, da bi se začela že 8. marca. Vrkovni svet se je nato razšel. Vse delegacije so tekom včerajšnjega dne zapustile Cannes.
Lloyd George je odpotoval v Pariz, kjer želi priti v stik s člani nove francoske vlade. Obiskal bo predsednika republike Mil-leranda in komisarja, kateremu je bila poverjena sestava nove francoske vlade.
Dopoldne sta bila objavljena italijanska spomenica glede angleško-francoske pogodbe in angleški odgovor. ° Italijanska spomenica je pravzaprav protest proti temu, da se tudi Italija ni povabila k francosko-angleški zvezi. Spomenica, podpisana od ministrskega predsednika Bonomija, ugotavlja predvsem, da je bila v Cannesu sklicana samo zaradi rešitve vprašanja nemških odškodnin in gospodarske obnovitve Evrope. Pri reševanju teh vprašanj je Italija sodelovala živahno in brez vsakega egoizma. Tretje vprašanje pa, to je vprašanje bodoče varnosti Francije, ni bilo v nasprotju s trditvijo v angleški spomenici na dnevnem redu konference v Cannesu, in se sporazum med Anglijo in Francijo ne more smatrati za uspeh te konference. Ta sporazum je plod prejšnjih pogajanj med Francijo in Anglijo. Tudi iz angleške spomenice same je razvidno, da se je Francija priključila angleškemu načrtu za gospodarstveno obnovitev Evrope le pod pogojem, da se sklene omenjena obrambna pogodba proti Nemčiji.
Nihče ne more dvomiti o tem —- nadaljuje italijansko spomenica — o miroljubnih namenili obeh držav pri sklepanju tega dogovora. Če ni ta dogovor namen, da prepriča Nemčijo o brezkoristnosti kakih napadalnih načrtov, o brezkoristnosti iskanja zvez s strani Nemčije za morebitno maščevanje, bo res doprinesel k pomirjenju sveta. Če ne bo imelo to jamstvo, ki ga Anglija nudi Franciji, nikakega neugodnega vpliva na nadaljnje poslovanje entente, ki mora • še nadalje obstojati zaradi vseh
ciljev, za dosego katerih se je ustanovila in ohranila, ne bo gotovo oslabilo entento.
Po vsem tem pa moramo na vsak načia pripomniti — poudarja spomenica — da bi bilo za dosogo tega cilja bolj primerno ojačanje cele entente nego sklepanje posameznih dogovorov za varnost ene same meje. Po mnenju italijanske delegacije bi bila prva rešitev bolj primerna za to,da se vzame kaki državi pogum za napadanje ali pa za sklepanje novih zvez. Italijanska dclcgacija se ob zaključku spomenico tolaži s tem, da se v zadnjem delu angleške spomenice izraža upanje, da se bo ustvaril na prihodnji gospodarstveni konferenci, na katero so povabljeni zmagovalci in premaganci, sporazum 11a bolj široko, bolj trdni in bolj trajni podlagi.
Angleška delegacija je odgovorila ministrskemu predsedniku Bonomiju s spomenico, v kateri ugotavlja, da se zdi angleški vladi spričo starodavnega angleško-itali-janskega prijateljstva nepotrebno, da bi še posebej dokazovala, da ni nikakor sklenjen dogovor s Francijo z namenom, da bi se Italija izključila od posvetovanj med velikimi zavezniki ali da bi se oslabil te-sni sporazum, ki vlada med njimi. Sklenitev pogodbe se je predložila iz posebnih vzrokov, ki jih bo Iialiaj gotovo upoštevala. V zadnji vojni je postalo jasno, kako je Anglija prizadeta na tem, da je francoska meja proti Nemčiji varna. Nemška vojska je vdrla L 1914. skoraj do pristanišč ob Rokerskem prelivu in jo bila končno ustavljena v Franciji in v Flandriji zelo blizu angleške obali. Nemški topovi so se slišali v Anglijo vsak dan skozi štiri leta. Če bi se Nemčiji v kaki bodoči vojni posrečilo, da postavi svoje topove na severno francosko obal, bi bil tudi sam London ogrožen po nemških granatah. Anglija in vsi angleški dominijoni so žrtvovali svoje ljudstvo in svoje bogastvo, da premagajo skupnega sovražnika ob strani francoske vojske. Na francoskih bojiščih so pokopani stotisoči angleških vojakov in v teh grobovih je zastopana vsa britanska država. Anglija je torej ravnotako prizadeta kakor Francija pri tem, da se zavaruje proti temu, da bi bile žrtve angleškega in francoskega naroda zastonj.
Francoska skrb zaradi morebitne obnovitve boja je povsem upravičena, kajti njena prestolnica je bila že enkrat zasedena in enkrat ogrožena po Nemcih. Nekatere njenih najbogatejših pokrajin nosijo šc sedaj sledove sovražnega pustošenja. Nobena država ni trpela v zadnjem času toliko, kolikor Francija brez svoje krivde in ne da bi bila izzivala.
Spomenica pravi nato, da je Velika Britanija zaradi tega podpisala z zastopniki Zedinjenih držav dne 28. januarja 1919. pogodbo, po kateri bi Anglija in Zedinjene države takoj priskočile v pomoč Franciji v slučaju neizzvanega nemškega napada. Ta pogodba je bila ratificirana že v istem letu od angleškega parlamenta, njeno uveljavljenje pa je bilo podrejeno odobritvi s strani Zedinjenih držav. Od tedaj je ostala ta pogodba na papirju. Toda Anglija je smatrala, da je njena zvestoba tej pogodbi vprašanje, ki zadevlje njeno čast, tembolj ker je ravno vsebina te pogodbe večkrat vplivala na francosko politiko tekom pogajanj v Versaillesu.
Italija je v bolj srečnem položaju, ker že narava ščiti njene meje in jo loči od njenih bivših sovražnikov. Italija nima torej nobenega vzroka, da bi se bala kakega nenadnega in neizzvanega napada. Na drugi strani ponuja Anglija Italiji, kakor tudi Franciji svoje sodelovanje za ustano* vitev velikega evropskega sporazuma zji ohranitev miru. Angleško-francoski dog> vor je prvi korak na poti za zagotovitev miru v Evropi.
Spomenica govori nato o gospodarstveni konferenci v Genovi, katere načrt predvideva med drugim, cda se morajo vse države obvezati, da se ne bodo medsebojno napadale.« Upa se, da bosta tudi Nemčija in Rusija sprejeli to obvezo in da bo vsled tega zajamčeno v vzhodni, srednji in juž-novzhodni Evropi stanje, ustvarjeno po versailleski. sainttfcrmanski in trianonski
Sitan IL
»EDINOST«
pogodbi. Upa se razen tega, da se bo s povrnitvijo Rusije, katere produkcijska in konsumna moč je velika, izboljšal položaj drugih cvrCpskih držav in da bo prišlo do one varnosti v Evropi, ki bo omogočila o-mejitev oboroževanja.
Avstrija
Avslrijsko-madžarska pogajanja,
DUNAJ, 14. Včeraj so .se začela poga-
bodočih političnih c^nošajev med Avstrijo in Madžarsko. Komisija, ki proučuje trgovsko pogodbo, je začela svoje delo na podlagi sklepov v Portorozah. Večje težko če so pri finančnih pogajanjih glede starih sooraih vprašanj med	državama in glede novih vprašanj, ki sC nas*a*a v sled odstopitve Burgelanda, Posebno težavna vprašanja o vzajemni odškodni-nL Razprave o vprašanjih železniškega prometa se nadaljujejo ugodno. Bethlen je
vzdrževanja in s trmoglav ljenja vlatf. Želeli je, da se na prihodnjem Narodnem svetu socialistične stranke, katere odgovornost je ogromna, izgovori odločilna beseda, od katere je odvisno biti ali ne biti socialistične stranke v IialijL
V tem proglasu se je izjavil torej TuraH popolnoma odkrito za sodelovanje sociali- i Začnite
* <ac Ia. Januarja 1922,
Lahko je biU plemenit, velikodušen in navdu-	nezavesten: « Najhujše mi fc da nc mr
fen za mar in spravo tam. kjer to nič ne stane,	žafi v3fcf» 4 ^ mi *' da nc ro" KJ« ni treba nič Žrtvovati za to spravo, oziroma, kj?* s spravo ne moreš nič izrabiti, ampak
le pridobiti! Lahka je beseda o spravi Italija- nov se nam v Idriji. Zakaj pa jim noče ta beseda z je.
j? ? Peresa v Trstu, Gorici in povsed tam, £jer bi jo mogli izpregovoriti in tudi tzdejstviti! Začnite, o gospoda italijanska, z blagimi bese-m tem doslednimi dejanji n. pr. v Trstu,
Gorici. Pazina ilrf ir» vii-i/>n Iv-k.C ha v.m.
za ti vajcls
In slednjič je prišla smrt. Alrgolelo kajti poleg naših kulturnih društev in
je pogreba udeležilo tudi nmotf.i nN.
jauja med Bethlenom in Schoberjem glede j odpotoval nocof.
Socialisti na razpotju
Po razcepitvi italijanske socialistične j da drži danes v šahu vkljub vsem ministe-Mrar.kc v dve stranki na hvornskem kon-jriahum odredbam vojsko, policijo in urade, greš« v začetku lanskega leta je sociali- j Država, ki je fašizem pozvala v življenje, stična stranka cbdrzala preti ukazom iz jne ve, kako bi se ga rešila, in tako je ob-Mosbve one izrazite osebnosti zmerne Sojen v nadaijnje življenje. Temu pojavu, ki
, ; .re. . ni le italijanski, so se izognila skoraj le ple-/niste, centrumase, izdajalce proletanata iJmena, ki so gospodarsko in kulturno raz-
struje, ki jih nasprotniki imenujejo
;niste, cen'rumaše, izdajalce prokta*u*ia i-.mena, ki so gospod
t. d, V novo nastali stranki je izšel kot j vita. (Semkaj spada na pr. Nemčija, ki čr-zmagcvalec še vedno Scrratti m njegova j ^ svoje energije iz zadnje nesreče in vo-skupina, ki predstavlja skrajno struju v: jaškega poloma in ki bo nekoč presene-novi stranki. In tako je bila ta velika pro-jtila svoje ^krvnike in biriče,). Odločna letarska stranka ravno vsled Serrattijeve j vIada> ki bi ne ^bimkovala ž njim, bi ga zmage obsojena v takoimenovam ^nuh- Utegnila zatreti. Toda to bi se moglo zgo-zem:>, t. j. v vccm opoziciji proti vlad, na-jditi ,e	^ bi pariamentarna skupina
sprotna sodelovanju z drugimi strankami socialistično stranke, zavedajoč se Vvo-lrt v [pnnn	komunističnih d O-«*- "'«	-	-
ia v teoriji pristašica gem.
je velike odgovornosti, opustila vlogo bedastega hlapca, in bi se odločila za
'".1	1 .	t	"vvuo.vju JU atj^tt, III VI se ouiotua I.O.-
Opozicija stranke, v kateri so mo^jc ta- t0f da uvcfjavi svojo številno in politično
t različnih na?nmv rtimr»rrtfl__»	'	*
ko različnih nazorov glede taktike, morda j tudi glede končnih smol rov sedanjega pro-letarskega gibanja v Italiji, pa ne more imeti tiste veljave, kakršna bi ji šla po številu, ker jo razjedajo notranja nesoglasja, Ta nesoglasja so neozdravljiva, ker proti nepopustljivemu stališču večine s skrajnimi strujami sloji nekaj odličnih mož, ki so za sodelovanje. Zato traja boj med kolaboracionisti in njihovimi nasprotniki neprestano dalje in dokler ne zavzame stranka čisto jasnega in točnega stališča v tein vprašanju, ne bo stranka prišla naprej. Samo ob sebi je umevno, da stranki ta okol-ščina silno škodi. Fašizem, ta bič socialistov, bi bil že davno strt, da se je stranka odločila za korak, ki ga bo morala itak storiti, ako naj ne razpade v nič.
Po polomu komunizma v Rusiji in po Leninovi <-■kretnji na desnos je kajpak zmernejša manjšina moralno silno pridobila in najodličnejši zagovorniki sodelovanja zastavljajo ves svoj vpliv in vse svoje sposobnosti, da bi tudi med delavstvom razširili svoje ideje.
V kratkem se bo vršilo zborovanje vesoljne socialistične stranke Italije, na katerem pride najbrže do odločitve. Stranka se bo morala izreči ali za revolucijo, ali za sodelovanje, tako pač ne pojde dalje.
tilip Turati, ta nadarjeni izobraženi teoretik, ki je preko trideset let v stranki, vpliven in razumen politik, je objavil v svoji znani reviji ritica SociaIe.> zanimiv in velevažen proglas na stranko in proletariat, v katerem razvija svoje misli glede sodelovanja in z logično doslednostjo utemeljuje svoje stališče. Naj posnamemo v kratkem najvažnejša mesta iz omenjenega proglasa.
Z ozirom na nastope nekaterih socialističnih poslancev, ki so s svojimi temeljitimi kritikami nastopili proti vladi v zbornici ter tako postali sodelovalci, pravi, da je škoda tega, pač pa da je potrebna velika programatična akcija celokupnega programa, ki ga morajo zastopati vsi inteligentni člani stranke. Vse energije stranke naj se strnejo v dejansko delo. Pred seboj morajo imeti gospodarsko in politično, narodno in mednarodno obnovitev. Le na ta način je mogoče ustaviti enotno fronto proletariata, obrambno in napadalno fronto, izvršiti reforme in dejansko revolucijo po stopnjah, korak za korakom brez brbljanja in demagoške retorike.
In resničnost je potrdila njegovo pred-
moc.
Ne gre za sodelovanje v smislu nepo-trpežljivih reformistov, ki se izčrpavajo v zakulisni politiki na hodnikih. V vseh razvojnih silah družbe se kaže potreba in bla-godejnest sodelovanja, ki je izraženo zdaj v najnepopusiljivejši opoziciji, zdaj v modrih sporazumih, kakor pač zahteva položaj. Kompromisi, sporazumi in pogodbe postanejo včasih prav odločne zmage, a nasprotno, najtrdovratnejše bitke, ki so obsojene v neuspeh, pomenijo najnespa-metnejSe sodelovanje v interesu nasprotnika.
Proletariat bo tem močnejši, čim bolj bo njegov razredni boj za razrede in ne proti njim. Ta boj je istočasno boj za narod in človešvto. In ker je doba, v kateri živimo, doba zastoja in razpadanja, zato mora socialistična stranka s pogumno voljo postati izhodišče obnovitvenega dela, ki se bo vršilo ali po njeni iniciativi in pod njenim nadzorstvom, ali pa proti njej v veliko škodo njenih dobrin.
Zato postaja vsak dan nujnejša potreba, da si stranka začrta pozitiven in aktualen program, ki naj temelji na štirih bistvenih točkah vsakega političnega življenja: na mednarodni, notranji in socialni, finančni in gospodarski politiki.
Le proletariat je usposobljen vodili pravo in enotno mednarodno politiko, ker le on more iti preko čisto narodnih vprašanj in predstavljali splošne interese. Ti interesi so sicer strnjeni tudi v «mirovni politiki >, si jo razne države, vladane po ljubosumnih buržoazijah, vodijo le v besedah, ne pa z dejanji. Versailles s svojimi velikimi protislovji je že mrlič, ki okužuje politično ozračje v sožitju narodov. Mednarodna politika raznih evropskih držav — Francija na prvem mesiu — je antiin ter nacionalna in antievropska. Toda le proletarci raznih narodov, ki predstavljajo velike interese proizvodnje, zamorejo premostiti narodne in državne meje. Po polomu Druge intcrnacionale in zatonu varljivega bleska Tretje intcrnacionale, manjka danes proletariatu porajajoči se novi organ* ki bi zbral glasove, dvigajočih se iz vseh strani delavskih množic po združitvi vseh teh glasov i nhotnih sil, raztresenih v organizacijah, parlamentih in javnem mnenju v raznih državah, pod eno samo vodstvo. Prvi narod, ki bo stopil na plan s tem predlogom, bo našel ves proletarski svet pri-
slov z Ouržoaznimi strankami, lo svojo zahtevo bosta on in njegova efevja krepko zastopala na prihodnjem kongresu stranke. Zopet se bosta zgrabili obe struji in to pot resno, zakaj časi so resni za stranko. S tega vidika utegne biti prihodnje zborovanje italijanske socialistične stranke odločilnega pomena za vse politično življenje v Italiji.
Gorici,	J|
do sledili tudi naši v Idriji! Da bi se pa rezala <'sprava^> in "bratstvo?: samo iz naše keže -—
I 11	----------Vl/V
stva od daleč. Dvignili so krsto člani pevskega društva < Hajdrih», pred katero so nosili krasen društveni vcnec fz svežih rnž v obliM hi-e. i oiaikal se je dalje sprevod ob zvoki!' godbe, ki je igrala žalostinko svojemu vedi-felu*
L.	J. , . y
Strti od žalosti smo slali ob odprtem grofciu Sedaj ga pokriva domača gruda in sni vsč-
■||osta-na bodoči težki poti ter krepili naše delo v povz« digo naroda. Poplačaj Ti Vsemogočni ves trud in bodi slava Tvojemu neizbrisljivcmu spo-
bivajočih v Idriji.» S tera priznavate, da lam le priseljenci najnovejših časov. Jugosle veni v Trstu, na Goriškem in v Istri pa so ta slaronasefjenci,	živelj in la zemlja je j mnogo storili
tudi njihova zemlja. Čudne pojme imate, o ' spoda, o mirnem soiilju obeh plemen, ko odrekate, kjer le morete* našemu življu to, kar zahtevate za svoje priseljence v naših krajih, kamor so jih prinesli le — vladni dekreti? Dokler odrekate domačinom pravice in dobrote, ki jih zahtevate za svojce, poslane semkaj, da bi služili tem domačinom: dotlej ostanejo vse vaše besede o miru in spravi med
videvali je, zato je vesel, da je ostal v stran- pravljen, da sprejme ia udejstvi ta predlog, ki in počakal on in njegovi somišljeniki. mi smo mnenja, — pravi Turati — da
•Ce je bilo beganjc v stranpota dolgo in pokora bolestna, vendar pa se svet vrača k razumu in vesti in to ne samo v Italiji, impak povsod. In k razumu in vesti se vrača tudi socialistična stranka, Inlerna--cionala bližnje bodočnosti bo morala biti resnična Zveza prolelarcev s svojimi strankami in parlamentarnimi zastopstvi, čuje-ča in delavna, močnejša od zvez gospodu-jočih razredov.
Posebno ostro nastopa Turati proti -Tretji internacionali. Takozvani ruski ml-lus, poveličevanje Tretje internacionale azijsko-moskovske, mitus, zaradi katerega katerega so nas preklinjali, samo zato, ker smo se po kazali na bolonjskem kongresu dvomljivci, in katerega senca je ustavila tri cela leta vsako plodno delovanje prole-larskcga gibanja, se naglo ruši in razpada, ne toliko vsled napadov od nevernikov in krivovercev, kakršni smo mi, ampak vsled izpovedi in pripoznanj lastnih zastavonoš. Je istočasno nekaj sadističnega in občudovanja vrednega, predrznega in pogumnega v Leninovi brezbrižni smelosti, s katero vsak dan izjavlja, da je zgrešil temeljito in debelo v vseh svojih diktatorskih zaključkih in poskusih po gospodarski obnovi. To zanikanje lastnega dela je obenem obsodba nasilja, le groteskne po-tvorbe moči. Nasilje ne more biti nikdar organični činitelj v obnovitvenem družabnem delovanju, ampak je samo metla, ki pomete zrahljane grbe in ostanke razpadajočega starega sveta. Ta prevara je povzročila tudi zadnjo vojno, slepo anarhijo lahkovernih množic in dozdevno odrešilno čednost obeh sorodnih si zločincev: militarizma in fašizma.
Fašizem se je porodil iz strahopetnosti in cinizma raznih vlad, ki so izrabljale brezposelnost vojaških odpuščencev, da so jih uporabili v nizkotne volivne svrhe. Fašizem je postal tako predrzen in nasilen,
more biti to prav Italija. Zato ga bomo predložili na predstoječem zborovanju Narodnega sveta italijanskega socializma.
Glede notranje politike razpravlja o se-danjem gospodarskem in političnem položaju, ki je še vedno kritičen zaradi vojnih posledic. Proletariat mora uvaževati to dejstvo in nastojati, da se vrnejo normalne predvojne razmere, predvsem pa, da se odpravi pogubonosno delovanje oboroženih razbojniških tolp in njihovih vzdrževalcev,
V prvi vrsti pa mora socialistična stranka na polju gospodarske obnovitve odločilno zastaviti svoj vpliv. Italija, ki je obdana od tolikega morja, oblagodarjena s svojim solncem, mora trpeti, ker so stotine hektarjev zemlje prepuščene malariji, barbarstvu smrt: in pa vsled tega, ker leže v njej miljoni hektarjev zemlje, katerih proizvodnja bi se mogla podvojiti z razumnejšim delovanjem, kar preprečuje bedasta in škodljiva obstrukcija gospodarjev. Ta Italija mora najti sama v sebi odrešenje. Italijansko uboštvo je umetno, Italija je tihoga, ker v njej socializem ne pozna še vseh svojih dolžnosti. In. ravno pojav brezposelnosti, ki Še vedno »ste in je v Italiji ob čutne jši nego v drugih deželah, bi moral hiti vzpodbuda stranke, da se odloči za dejansko politiko. Dosedaj je stremela politika stranke v tem vprašanju le za tem, da preskrbi brezposelnim podporo, ki je varljiva, Preuredba Italije, razrešitev gospodarskih in kulturnih vprašanj je popolnoma v rokah italijanske socialistične stranke in proletarskih organizacij.
Ves ta program nima pomena, če se ne dft tej politični moči, ki se izfaža največ v parlamentarni skupini stranke, prosto pot delovanja. Ta prostost naj omogoči parlamentarni skupini, da zapusti nespametno pot nulizma, naj •• ji dovoli delati odkrito in ne za kulisami z namenom ustvarianta.
Dnevne vesti
, .Senator Salsta o &vtott<uciji. Senator Salata, ki je, kakor znano, načelnik osrednjega urada za novo pokrajine, od katerega je že štiri leta odvisna usoda naših pekrajin, je imel' z dopisnikom bolonjskejja. lista Hugon Mrachetti-jem pogovor o razmerah v novih pokrajinah in o vprašanju avlcncsnije, Gosp. Salata je seveda najprej nagiasfl tisto znano liberalnost, o kateri smo že tolikokrat slišali, da je postala' ta beseda za nas že popolnoma brez vsake barve. Ta liberalnost pomeni po besedah gosp. Salate sirokodušnost napram ljucktvom drugih
flt^rfiriftc^ bila priključena k Italiji. Ta ši- j vami in nami ,e gcla __ neisfcrenost, ki na,
T l fT	tcdaT' -d?kIer 03ta"imami nerazsodne ljudi!
nejo ta drugorodna ljudstva v mejah ustavnosti, V vsakem drugem slučaju nastopa vlada s trdno odločnostjo. Z eno besedo: ne prusijani-ztm in tudi ne predaja. Kaj naj pomeni <• trdna odločnost«« vemo iz izkušnja. Samo nam ni jasno, ali je prištevati sem tiste slučaje, ki se tičejo pretepanja naših Ijndi po preiskovalnih zaporih. Znano nam je, da se naši ljudje po deželi, ki so imeli priliko biti radi kake nedolžne neumnosti aretirani, pritožujejo, da se jim ni -dobro godile— Tirolske Nemce je igosp. Saiata pohvalil da so- postali mnogo bolj * pametni-?, kot so bili prej. Važne so njegove izjave o avtonomiji za nove pokrajine. Gosp. Salata, fc naglasil, da je deželne avtonomije ustvarila zgodovina, Vsled tega so avtonomije popolnoma neka> drugega kot decentralizacija uprave, kakor sta si jo predstavljala Cavour in Minghclti. Avtonomija vključuje izvršilno in zakonodajno oblast, — ki ni nevarna skupnosti-države. Brez tega je avtonomija le prazna beseda. Do tu zvenijo besede senatorja Salate zelo simpatično in človek ga z veseljem posluša.
Gosp. Salata pa j"e obenem poskrbel, da se nam to veselje takci pokvari. Kakor znano, bodo pripravile prealeg za avtonomijo znamenite posvetovalne komisije, dočira bo o končni usodi na^ih avtonomij odločal parlament. Na vprašanje dopisnika kolonjskega lista, ali bo parlament hotel sprejeti avtonomijo za nove pokrajine, je ftenator Salata skemizgnil z rameni, češ da je Lo odvisno edin© le od političnega položaja. Mnogo bo odvisno tudi od vlade same. Ako bo vlada združila z usodo tega predloga svojo lastno usodo, tedaj bo avtonomija sprejeta, kajti ljudska čtraaka, socialisti in republikanci so avtenamisii.
Kakor se vidi po teK izjavah gosp. Salate, je naša avtonomija le nekak velik vprašaj. Akjo bi tudi posvetovalna komisija predlagala kaj zares pametnaga, utegne biti vse njeno delo zastonj, ako se tedanji vladi ne bo zljubilo podpirati njene predloge. Da bi pa lahko zares popolnoma obupali, dostavlja gosp. Salata, da vlada v nobenem slučaju nc namerava spraviti avtonomijo novih pokrajin na varno potom odloka-zakona. Gosp. Salata je tudi to pot sijaj'no dokazal, da je njegova navada z eno roko dajati in obenem z drugo jemati!
Salata in istrski «pokrajinskv odbor». V tem ezastepstvu® sedi deset Lahov in štirje Slovani. Osrednji urad za nove pokrajine je objavil te dni uradno izjavo, v kateri pravi, da so nekateri listi napadali omenjeni urad, češ da je istrski «pokrajinski odbor* krivično sestavljen, da je v njem preveč Slovanov in predvsem pa da se pri imenovanju ni upošte-; vala fašistovska stranka. Gospod Salata se je teh protestov po listih tako hudo prestrašil, da ni imel niti poguma, da bi prevzel nase odgovornost za sestavo istrskega < odbora«. Opravičuje se namreč, da je dobil vse tozadevne predloge od generalnega civilnega ko-sarja. Da se popravi «krivica», ki se je napravila fašistom, je g. Salata pozval gosp. Mosco-nija naj slavi tozadevno nov predlog, ki se bo gotovo sprejel, tim prej, ker je gosp. Salata poslal ta svoj poziv brzojavnim potem. Smemo torej upati, da bo zadeva rešena v najkrajšem času in da bodo fašisti dobili primerno za doščenje. Mi si bomo dovolili k vsemu temu I« kratko pripombo. Znano je g. Salati in predvsem gosp. Mosconiju, da je Član posvetovalne komisije na§ poslanec ar. Wilfan na otvoritveni seji komisije protestiral proti temu, da je bilo v komisijo imenovano smešno mal* Slovencev, ia zahteval, naj se ta krivica popravi. Takrat niso frčale brzojavke med Rimom in Trstom!
tega ric ziHtevajf: nikar!! Znio nas nc pridobi | no spanje. iTvoj spomin in Tvoji nauki neben vaš se tako zveneč in marljiv proglas, i nejo med nami in nas bodo spremljali ti
Doma se pokažite miroljubne, spravljive in	*----?tf	—
pravične, ne pa samo v Idriji! To bi moral? vi tem bolj, ker je velika bistvena razlika med, našim položajem v teh primorskih krajih ia!minula vašun v Idriji in drugih slovenskih krajih. Vaši Ker misli Gcdbcna društvo® postaviti svo-idrijski proglas sam si ne upa govoriti o idrij-; j emu zasležnemu učitelju, mali nagrobni spe-kih Italijanih, marveč govori le o <. Italijanih, i menik, podpisani vljudno prosi, naj
Strah ga ni, ali — ali boji se! Večerni <-Pic-colo* od minulega petka sc bavi in muči na razsežno <— v celih dveh velikih kolonah drobnega tiska — s pripravami za občinske volitve v Gorici. Že po- dolgosti in obsežnosti besedičenja bi mogli slutili, da ura ne teče točno. Ali to pot je « PiccoIo > odkrito ovadii, kaj mn težko pada na želodec in mu vznemirja živce: v goriškem nacionalističnem taboru so si v laseh. Tu mladr~ — vojeviti in neizprosni; tam < starih — užalfeni in ozlovoljeni radi upora ffilađihj. Mladi- hočejo — to so «Piccoloves besede — cčistiii municipij od <"starinstva:>. Zato so stopili v odprt bo; proti županu — senatorju Bombigu. In Piccoloj se postavlja na stran -mladih«. Piše na naslov senatora Bombiga pikro: «Prav tako je, spo-štvovani gospod senator! Mladi priznavajo vse vaše zasluge in vse delo, ki ste ga posvečali mestu. Izjavljajo pa, da so se časi spremenili ia da je za nove čase treba novih mož. In zato hočejo ravno vas vreči iz sedla. Vi ste vladni mož, oni pa so prolivladm!» — Kakor vidimo, se kaže tu <-Piccolo;> meža z zavihanimi rokavi, ki ne pozna strahu! Celo Miogočnega dosedanjega diktatorja kliče na mej dan.
Ali v tem mu prihaja črna misel na — goriške Slovence. In ugiblje in sc tolaži. Ugiblje, ali bi mogli Slovenci napraviti kak križ čez italijanske nacionalistične račune? V tolažbo pa mu je uspeh zadnjih državnozborskih volitev v Gorici, ko so Slovenci v mestu dobili le 673 glasov. Samo na nekaj «Piccolo:> pozabil pri tem — na vprašanje namreč: s kr.kimi sredstvi jc bil dosežen ta uspeh!! Slovenci so imc-lt proti sebi ves vladni in občinski aparfii, imeli so proti sebi vse tisto strašno nasilje, ki bi mu zastonj iskali primera v zgodovini volilnih bojev rednih drlav. In tlačilo jih je iisio duševno razpoloženje kol naravna posledica takega nasilja Jn takih vnebovpijočih razmer. Na volišču se niso mogli uveljaviti primerno svojemu številu ali: ostali so v Gorici! Volilna nasilja in p o tvorbe niso izbrisale goriškega SIo-
bi se daste j rovi pošiljal« na spodaj označeni naslov. Da rovi se objavijo v listu.
Dragi društvenimi! Iz lastnega nagiba ste Zf Priporočam Vam, da ostanete tudi v bodoče v slogi ter hodite po žc začrta-ni peti.
Aeli Vam obilo vspeha Vaa ustanovitelj m skoro dvajsetelni predsednik Drag. Starec. Barkovi/e, dani pogreba. S. januarja 1922. • SeKtvcni nrad javlja, da odide izseljcnišk i vlak bivših državnih nameščencev iz tukajšnjega ozemlja v Jugoslavijo 23. t. m. V Trstu morajo biti njih stvari rudožene v vozove isti dan do poldne na državnem kolodvoru pri Sv* Andreju, izseljenci z dežele se morajo pravočasno zglasili pri krajevnih postajenačefnikih radi vagona, da pravočasno despejo na postajo Opčine oziroma Divačo, da sc priklopi;"-.« vlak«, k-i odide iz Trsta. Mednarodni tovorni listi ce dobijo pripravljeni na selitvenem uradu uiica Torre bianca 39.
Obenem se opozarjajo oni državni uslužbenci, ki imajo še na tukajšnjem ozemlju svoje pohištvo, in ga nameravajo prepeljati v Jugoslavije, ali ki ee zaislijo kasneje seliti, noj se takoj priglasijo v selitvenem uradu.
Selitveni urad. Mladinsko društvo t-Prosvcta» podr. pri Sv. Mar. Magd, ima danes ob 9. uri in pol v prostorih Gospodarskega društva na Kolonkovci« svoj redni občni zbor. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva. Odbor.
iMtedinsko društvo «Prosvcta» uprizori danes 15. t. m. v veliki dvorani Gospodarskega društva v Šfe»dnju Finžgarjevo trodejanko: * Verigo^. Začetek cb 16. uri.
Občinsko gledališča <«Verdi«. Danes zvečev zadnja predstava Ciniarosijeve opere < 11 matri-menio segreto« (Tajna poroka).
Aretirani tatovi. Pred včerajšnjim so bi'i aretirani 1'rife uslužbenci v kolnici «Cortesc & Marta« na Moatebellu, in sicer brala Anton in Peter Sartori ter Ulrik Matucci. Vsi trije stanujejo v Rocolu št. 270. Omenjeni trije uslužbenci so- obdolženi, da so ulavdii pred par dnevi v isti kolnici več posod olja dve kolesi in še razno drugo blago v ncznrtn; vrednosti.
Ncreča s petrolejko. Marija Serpentin jeva. stanujoča v ulici Tiziano Vercellio št. 8, sc je nahajala pred snočnjim na postelji. Ženska je zahtevala, naj se ji prinese v sobo petrolejko. Njeni želji je bilo ustreženo. Toda Bog si ga vedi, kaj ji je padlo v glavo da je dvignila petrolejko in posvetila po postelji. Pri tem ji ju pa padla svetilka iz rok, petrolej se je zlil pc
venstva. To ve tudi «Picco!o^ prav dobro, si- postelj in začelo Je goreti, da je bilo strah.
Čujte I čajtel Laški listi poročajo, d a < Italijani v Idriji?, nastopijo samostojno pri predstojećih volitvah. V proglasu, ki so ga izdali, ugotavljajo, da so se drugim strankam ponudili za sodelovanje, to je: ponudil? so kompromis? Slovenske stranke pa da so odbile to ponudbo. Italijani, bivajoči v Idriji, da so hoteli na korist vsega prebivalstva poslati malo italijansko zastopstvo v občinsko zastop. Italijanski proglas pravi dobesedno: na naslov slovenskih voliicev: < Italijani so mislili, da je za dobro občinsko upravo treba pasti ti m* strani vsak narodnostni ia razredni boj! Ne mislijo pa tako glavarji slovenskih strank, ki so z obsodbe vredne* nespravljivostjo dokazali, da jim ni toliko za koristi vaše in vašega mesta, kolikor za to, da vzdržujejo in podžigajo čustva« nasprotna pomirjenja duhov in brastvu med obema plemenoma, ki morati živeti skupno v novih mejak Italije...»
Ali ste jih čuli, kako pametno in miroljubno besedo imajo tam, kjer nimajo moči, da bi bili vojeviti in naj>adalni in — brezpametni! Ali so ,še izpregovorili tako besedo kje tam, kjer imajo oni moč v svojih rokah?! Mari govore tudi v takih krajih o potrebi skupnega delovanja na korist vsega prebivalstva, torej o potrebi, da dobi tudi slovenski ali hrvatski živelj svoje zastopstvo v občinskem zastopu?! Kako muziko moramo poslušati n. pr. v našem Trstu? Ali pa v Gorici, kjer jih naravnost mrzlica trese že ob misli sami, da bi mogel priti v občinski zastop tudi kak Slovenec. Tu nam ne govore nič o pomirjanju duhov in o bratstvu med obema plemenoma. Nasprotno. Tistemu, ki bi izpregovoril besedo, da gre tudi nam delež pri občinski upravi, bi hitro pritisnili na čelo žig vele izdajstva, na italijanstvul
cer bi se ne tako na razsežno bavil z njihovimi < naklepih, in ne bi svaril in opozarjal, da Slovenci prežijo sedaj na priliko, da bi s svojim številom nagnili tehtnico — to so zopet <-Paccolovea besede — na dru£o stran! ' Pic-ccla- s?cer ni strah pred goriškimi Slovenci, ali — boji se jih vendar! Kdor se tolaži, ta se tudi boji!
Na zaključku svojega dolgega besedičenja je <wPiccolo» tako zloben, da oživlja neke, zu Bombiga neprijetne spomine, ki naj dokažejo, da jc bil gosp. senator vredno pokoren sluga avstrijske vlade! In je tudi sedanje. Na to meče -Piccolos Bcmbigu pod nos: oMIadi» hočejo:Proč z vsakim vplivanjem vlade na me-^isc|šča»sko življenje! Časi, ko so nas metali pod noge kakemu ministru, so pri kraju. Vemo, da se mora z Rimom porabljali le ena metoda: ne poklonov in ponižnosti, ampak močne pesti!•-> Glejte, glejte l To so besede, ki so nam skoro simpatične. Če jih prav razumemo, zahtevajo -mladic avtonomijo mesta — brezpogojno, meprikrajšano. To hečemo tudi mi za mesto in tudi za deželo. Ali avtonomija ima svojo vrednost in se more uveljavljati in donašati ;rno za- j	sadove le tedaj, če se opira na vse se-
temu te|6tavnc ^^ prebjValstva, Če sodelujejo- pri nji vse njegove plasti. In Slovenci so znaten del go riškega prebivalstva! Ravno zato pa jim ni treba «prežati» na kake spore med laškimi nacionalisti, Oni računajo s svejo naravno močjo, s svojim številom v mestu in pa z dejstvom, da je Gorica glavno mesto dežele, ki je po veliki večini slovenska, z dejstvom, da brez te večine mesto enostavno ne more gospodarsko živeli, z dejstvom, da bi bilo smrt za goriško cesto, če bi hotelo tirati politiko narodnega sovraštva proti Slovencem! Ta dejstva bodo morala priti do veljave prej ali slej! S tem morejo računati goriški Slovenci, ne pa s kakimi prepiri med laškimi nacionalisti. Saj vedo, da jih imajo '-mladi* in 'staria enako — radi! Ne radi koristi mesta goriškega tudi ne radi kake nevarnosti, ki bi grozila goriškim Italijanom in njih pravicam,
Prihiteli so domači, pogasili ogenj in dali Mariji, ki je zadubila pri nezgodi opekline pomoć. Nato je bila odpeljana v bolnišnico.
Vesti z Goriškega
POZOR ŽUPANSTVA IN VOLILCIM! Gla sovnice, ki so jih naročila in sprejela županstva po Narodni tiskarni v Gorici, niso veljavne! Glasovnica mora biti od belega papirja in nc sme nositi napisa «glasovnica» ali kaj &!ičncgay ali pa tekočega števila pred kandidatovim imccom!
Občinske volitve. Kot smo izvedeli, se ljudje na deželi zelo canim&jo za občinske volitve. Nastopile bodo na pr. v trnovski občin najuranj tri skupine. Nekateri davkoplačevalc. so postavili lastno listo, komunisti svojo, na Lokvah pa so se strnili skoro vsi za Hsto skupine delavcev in malih kmetov. Izdelali so program in zahtevajo: Občinski svet naj posreduje za delo gozdnim dtlavccm. Zgradi naj se vodnjak na Lokvah in občinska pot na Lažno. Občinsko aprovizacijo naj vodi j>ObC-ben cd občinarjev vsako leto voljen odbor Občina naj brani posebne pravice glede pase. gozdov itd. Občina naj dela na to, da erar odstopi nekaterim nekaj zemljišč. Program je zanimiv in j'a«-no kaže potrebe naših ljudi, ob entrm odpira občinskemu odboru obilo polje za delo.
Slovenske nevarnosti v Gorici. Sedaj ob občinskih volitvah sc je naenkrat zopet pokazala v Gorico slovenska nevarnost, vsaj taka vpijejo nekateri listi, da bi ohranili italijanske vrste pri občinskih volitvah enotno in b? se nekaterim gospodom ne bilo treba bati za občinski stolček. Skoda seveda, da vsi temu javkanju ne verujejo in bodo šli svojo poi, ki starikavim godmjačem nikakor ni po volji 11
11
le iz sovraštva in nacionalističnih načrtov se <*Piccolo:> — čeprav ga ni strah — vendar-Ie boji goriških Slovcncev!
Danes ob 4. uri popoldne se vrši pri «Kon-sumnem društva« na Kolonkovcu volilni sestanek.
S Prošeka. Šc ni zvenilo cvetje na grebu našega ljubega Lojzeta in zopet so zazvenelc lopate in bobneč je padala prst na krsto drugega zaslužnega moža gosp. Ivana Lavrenčiča, voditelja našega < Godbenega društva.^
V naših dušah je nema, topa žalost, ko gledamo kako nas zapuščajo oni, kateri so nam stali ob strani in so nas vodili. In ta, ki nas je pravkar zapustil jc bil mož, kateri je imel mnogo zaslug posebno na glasbenem polju, kajti proseška godba se jc povspela do te višine pod njegovim veščim vodstvom. Deloval je vedno v dosego visokih namenov. Njegova zasluga je tudi, da je J^el v proseški cerkvi Hajdrihov mešani zbor s sprcmJjevanjem godbe.
Prišc>fe k nam kot invalid. In zadana rana se ni več zacelila, marveč se je širila, dokler ni postala usodepolna, da so morali revežu odrezati nogo. Truden je bil in bolečine so ga strle; vere njegove in upanje njegovega pa niso omajale, kajti vzdihnil je v bolečinah skoro
popelo Friulano:;, ki povdaija. da ni v službi kake stranke, zanika, da bi bili ob občinskih volitvah Slovenci kaka resna nevarnost in se norčuje iz onih, ki strašijo s številkami izza. marveč! državnozborskih volitev s cele dežele. Ali
imajo Goričane za take nevedneže ali so sami taki ignoranti?
Socialni tečaj! Kmetska in delavska zveza priredi v Gorici socialni tečaj, ki bo trajal štiri dni (od 2.—5. anuarja 1922.)
Fantje, ki bi se radi udeležili tega tečaja, naj vložijo prošnjo na naslov: Tajništvo Kmetske in delavske zveze, v Gorici, ulica Car-ditcci štev, 4, II.
Prošnje naj sc vložijo do 25. januarja. Program socialnega tečaja priobčimo v prihodnji številki -Gor. Stražea in -Edinosti*. — Za Kmetsko in Delavsko zvezo: Humar Franc, Huda južna; dr. Josip Biiežnik, Gorica; Bajr.c JosSp, Kamnje.
Gradišče nad Prvačino* Krožek mic dine 7 Gradišča sc zahvaljuje vsem. ki so pripomogli do lepega uspeha veselice na Silvestrov večer. Posebna zahvala gre domačemu dijaku gosp. Pericu za njegovo voščilo in njegov trud, fstotako gosp. pevovodju Saksidu. Oba sta s svojim trudom pripomogla do lepega uspeha veselice. Prisrčna hvala tudi občinstvu, ki je z navdušenjem in radovoljno darovalo precejšnjo svoto.
Tem potom se krožek zahvaljuje L-jdi nabiralcem. Srčna hvala vsem in na svidenje v. kratkem pri novi trireditvL
r	i -	--
S Kobariškcga. Lep večer nam jč napravi!«)'
.Bralno društvo v Starem selus dne 8. t. tU, i Veselica je uspda prav dobro. AW aoroisli-aio, da so vsi prvi krat nastopili, tako pevo-»odja kako* pevci in igralci, pa tudi šepetalec, moramo reči; Staroselci so se obnesli. Po le) poli dalje za izobrazbo naroda!
rsa obrazih vseh obiskovalcev, ki so napolnili prostoren vesclični prostor, je bila brali popolno zadovoljnost.
Kake 3 ure po končani veselici ie prišlo v krčmo zraven veseiičnegi prostora nekaj fašistov. Videč pa, da je tul^o ?:nlto:>, so se samo žganja napili oz. kričali ^ar perim in se, odpeljali z a Sem. Po Kaj so i, je b lov tace m !e predobro znano.
Xmetsko Izobraževalno društvo v Štorjah sklicuje redni občni zbor za dne 22. t, m. ob 13. uri v prostorih gosp. Žnidersiča. Dnevni red; 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3, porcč-Io blagajnika; 4. volitev novega cubora; 5. slučanosti.	Odbor,
Vesli z Notranjskega
Col pri Vipavi. Pri lukajšncm čevljarskem
mojstru J, P. poprosil je de'u čevljarski pomočnik, baje Novom-eščan. Izdaje 1 se je za Frana Žorka. Te dni jc r.a jako zvit in premeten nučin osleparil nekaj oseb za precejšne svole, ped pretvezo, da ima dvignili na posti v Vipava 26.000 lir, poslanih nm od njegovega »četa iz Amerike — kar je bila seveda drzna laž. Ko so mu postala tlii prevroča, nehado--jna izginil, ko je odnesel po vrhu še gospodar-} jevo uro in verižico. Malimi jo« je baje proti Ši. j Vidu. — Opozarjajo se zlasti Čcvlj. mojstri naj lega lička, da mu r.e sedejo na limanicc. Star j je okrog 30 let, okroglega obraza, pristrižen«1!! brk, in ima prestreljeno desno oko, pokrito S j' sivo obvezo. Izreče naj ga takoj pristojni obla- j sli, obvesti vsi ludl županstvo v Colu.	{
_. , .„n	|	I I	I
Kal mora zuati vsak volilec!
1. Kdo sme biti voljen v občinski svet?
Za občinskega zastopnika sme bili voljen vsak volilec, ki jc vpisan v volilnem imeniku dotične občine ter zna brati in pisati, Županu pristoja pravica, da se glede vsakaterega prepriča.
V	isti občinski zastop ne morejo bili voljeni sorodniki v ravni nav zgornji in nav-zdoljni vrsti (oče in sin, vnuk in ded itd.), last in zet, posinovljenec in pa očim.
2. Kdo ne more biti izvoljen?
a)	kdor ni voliiec;	j
b)	duhovniki in duŠebrižniki;	j
c)	državni uradniki, ki imajo nadzirati j občinsko upravo, ter njih uradniki;	I;
d)	uradniki dobrodelnih zavodov;	j: c) oni, ki prejemajo kako podporo ali j
plačo od občine ali kake naprave, kate-1 io upravlja občina;
I) učitelji javnih ljudskih šol; §) oni, ki imajo opraviti z občinskim j denarjem, ali taki, ki niso še položil: računa ]
0	njem;	j
h)	kdor je v pravdi z. občino;	jI
i)	kdor je direktno ali indirektno udele-' žen pri kaki ustanovi, društvu ali podjetju, ki deluje za občino;
j) občinski upravitelji ter upravitelji dobrodelnih naprav, ki so pod nadzorstvom občine;
k) vsi oni, ki imajo kali. dolg napram občini.
3, Iz kolikih svetovalcev je sestavljen občinski svet?
Občinski svet je sestavljen:
V	občinah z nad 250.000 prebivalci iz
80 članov;
v občinah z nad 100.000 prebivalci iz 60 članov;
v občinah z nad 30.000 prcbivalci iz 40 članov;
v občinah z nad 10.000 prebivalci iz 30
članov;
v občinah z nad 3G00 prebivalci iz 20 članov;
v vseh ostali!) iz 15 članov. Volilci ene občine imajo vsi enako volilno pravico glede vseh svetovalcev.
Upravni volilni odbor, ki ima sedež pri generalnem civ. komisarijatu, more občine razdeliti v frakcije (frazioni) in tem določiti število svetovalcev, ki jih ima vsaka posebej voliti. Za prve splošne upravne volitve stori upravni volilni odbor to:
a)	za občine, v katerih jc bil že uporabljen ta sistem pri zadnjih občinskih volitvah pod bivšo vlado, na predlog avtonomne deželne uprave;
b)	za občine, ki nimajo teh pogojev, pa I na prošnjo občinskega sveta ali pa večine j volilccv ene rakcije.
Ta odlok se mora objaviti. Vsaka frakcija voli le njej odmerjeno šievilo svetovalcev. Volilni imenik za vsako frakcijo sestavi občinska volilna komisija. Nihče nc; sme biti vpisan v imeniku več frakcij. * 4. Kje se voli? Vsak volilcc voli v sekciji, kateri je po svojem bivališču dodeljen. 5. Kdaj zve volilec dan in kraj volitev? Vsaj 15 dni prej mora župan razglasiti dan in kraj volitev.
6. Potrdilo o vpisu Vsaj 5 dni pred dnevom volitev dostavi župan vsakemu volilcu na dom potrdilo o vpisu v imeniku. To potrdilo jc tiskano na belem papirju ter vsebuje: sckcijo, v kateri voli upravicenec, volišče ter dan in itro glasovanj*.	i
Volilec ali član njegove družine ali pa
1	udi pri njem usluibcna oseba potrdi prejem listine s podpisom.
Volilci, ki stanujejo izven občine, prejmejo to potrdilo potom županstva svojega bivališča.
Volilci, ki do tretjega dne pred volitvijoj nc prejmejo tega potrdili, dvignejo do
dneva in na dan volitev samih isto osebno ter proti vpisu v poseben seznam pri županu.
Ako zgubi volilcc potrdilo aH pa postane to vsled kateregakoli vzroka nerabno, ima pravico na dan pred volitvami aii tudi na dan volitev dvigniti duplikat, ki se izda na modrem papirju.
V	to svrbo mora občin«ki urad biti te-
kom 5 dni pred volitvami kakor ludi na dan volitev samih odprt vsaj od 9. do 17. ure,
7. O volilnem urad« (komisiji).
Volilni urad obstoja za vsako sekcijo iz 5 članov ter volilnega komisarja in tajnika. Dva člana komisije imenuje občina, dva volilni komisar a petega volijo vsi skupaj.
Imenovanja za volilnega komisarja, predsednika, podpredsednika, skrutinalo-rja ali tajnika vrlilnega urada ni mogoče odkloniti, t. j. kdor je imenovan oziroma izvoljen, mora to nalogo sprejeti.
Volilni urad sklepa z večino glasov ne-glede na število prisotnih, a predsednik glasuje le v slučaju enakega števila glasov.
Vsaj trije člani morajo biti vedno prisotni pri volilnem opravilu. 8. Česa jc treba voŽlcu, da lahko vstopi v volilci lokal?
Vstop v volilni lokal je dovoljen samo voliicem, ki se izkažejo s potrdilom o vpisu (legitimacijo) v volilnem imeniku in to vsakokrat, ko vstopijo.
Nikakor ni dovoljen vstop voliicem, ki so oboroze&L
9. Aii sme voiilca kdo zastopati?
Volilcc mora osebno oddati svoj glas, a nikakor ne po namestniku. Kdor vsled fizičnega zadržka tega ne more storiti, rnorc, ako osebno pride »a volišče, izraziti svoj glas t. ». zganili glasovnico in jo izročiti predsedniku po volilcu svojega zaupanja.
10. Kako je opremljen volilni lokal?
V volilnem lokalu se nahaja miza z žaro, ob kateri sedi predsednik s tajnikom, podpredsednikom, skrutinatorjem ter volilnim komisarjem. Miza mora vedno biti tako postavljena, da jo morejo voliici ob štetju glasov obstopiti.
Št. 11. Predpriprave za glasovanje.
Ob 8. uri otvori predsednik glasovanje. Tajnik ali skrutinator kliče najprej volilcc po abecednem redu in to do 13. ure. Od tedaj naprej se voli brez obzira na abecedni vrstni red. Volitev traja do 19. ure. Čc je tedaj še kaj volilccv prisotnih, ki niso glasovali, se volitve nadaljujejo, dokler vsi prisotni ne oddajo svoj glas, a nikakor ne preko 20. ure. Po tej uri ne more nikdo več glasovali. Ko volilec pristopi, sc ugotovi najprej njegova istovetnost. To se zgodi ali po članu komisije, ki pozna voiilca, ali po volilcu, ki je že glasoval, ali pa z listino, izdano od javne dr-zavile oblasti, ki jje opremljena s fotogra-1 fijo.
! Ko jc ugotovljena istovetnost voiilca, sc j ta poda v kabino, ^gane (upogne) glasov-fnico na četvero in se vrne k mizi ter jo ; izrGČi predsedniku, ki jo vrže naio v žaro. j Medtem pa se podpiše v seznamu ob vo-; IilČevem imenu skrutinator, v znak, da je ! volilec žc volil.
Št. 12. Kakšna mera biti glasovnica? I Kos belega papirja, brez kateregakoli i znaka, ki bi dal spoznali voiilca. : bt, 13, Kaj sme volilec zapisati na glasovnico?
Samo ime in priimek, očetovstvo, po-■ klic, častni, ali plemiški naslov, akadem-I sko stopinjo. Vsaka drugačna označba ima j za posledico neveljavnost glasovnice. Glasovnica, ki nosi napis < glasovnica;> ali pri | kandidatovem imenu tekočo številko, je j neveljavna. Ker je mogoče, da niti vse to ne zadostuje za določitev kandidata v krajih, kjer je dosti ljudi istega imena in istega poklica, ne preostane v takšnem primeru drugo, nego da sc očetovstvo dopolni j še z imenom kandidatove matere, če je v | volilnem imeniku več ljudi istega imeni. ; priimka, očetovstva in poklica, na primer: ! Andrej Ćok, pok. Josipa in pok, Marije, v razliko od Andreja Čok, pok, Josipa in pok. Frančiške (s tem se popravlja tozadevno navodilo, ki jc bilo objavljeno v < Evinostia od 11. t. m. pod naslovom «Ka-I ko se glasuje?^ in v katerem se je za take primere priporočalo, naj se pripiše ime kandidatovega deda.)
Št. 14, Za koliko kandidatov glasuje volilec?
Čc jc določeno število mandatov manjše kot pet, voli vsak volilec celo število,ka Jidatov, sicer samo štiri petine določenega števila. Če je na glasovnici zapisano več kakor toliko kandidatov, odpadejo zadnja imena, presegajoča določeno število, kakor da bi ne bila zapisana. Sme se pa voliti za manjše število kandidatov. Glasovnice so veljavne, tudi če je na njih zapisano večje število kandidatov, kakor je dovoljeno. V občinah, oziroma frakcijah, za katere je določeno število 1, 2, 3 ali 4 svetovalcev, se torej sme glasovati za celo število kandidatov, sicer samo za štiri petine določenega števila (n. pr. kjer se voli 20 svetovalcev, je glasovnica veljavna samo za 16 kandidatov),
15.) Kako izraža volilec svoj glas nm
glasovnici? S tem, da zapiše po vrsti imena kandidatov, katere hoče voliti. Na glasovnici ne sme biti nc njegovega podpisa ne kakega drugega znamenja, ker sicer je glasovnica neveljavna.
16.) Konec glasovanja, štetje glasov, utoki proti izvolitvi.
Ob 20. uri zaključi predsednik glasovanje ter ugotovi na podlagi imenika število volilcev, ki so glasovali. Imenik mora biti zaključen s podpisi članov komisije pred otvarjanjem glasovnic. Nato se imenik dene v zavitek, ki se ima takoj izročiti ali poslati okrajnemu sodniku. Nato prične otvarjanje glasovnic, Skrutinator jemlje eno za drago iz žare, jo razvije, izroči predsedniku, ki jo prečita glasno in izroči drugemu skrutinator ju. Drugi skrutinator in tajnik zapisujeta in eden izmed njiju objavlja občinstvu Število glasov, ki jih dobiva vsak kandidat med štetjem glasov.
Ako nastane spor glede glasovnico, sej mora dolična glasovnica takoj vidimirSiLf t. j, podpisati po vsaj treh članih komisije! in potem priložiti zapisniku. Potem sešćeje?
f>redsednik glasovnkc ter se prepriča, da - j i soglaša število glasovnic s številom vo-j lilcev, ki so glasovali. Vse navedeno po- j stopanje se mora vršili po tem redu. Vsa I ta opravila in vsak spor se mora ugotoviti j v zapisniku,
(Če je število svetovalcev, ki sc imajo! izvoliti, manje od 20 ter število volilcev! raarfjc od 200, se ima takoj po zaključitvi glasovanja pričeti s skrulinijem ter sc mo- \ ra la nadaljevali nepretrgoma do konca. Ako pa presega število svetovalcev ali volilcev gorinavedeno in komisija ne J more takoj dovršiti štetja glasov, mora predsednik zapečatiti žare. On in ostali člani komisije morajo staviti svoj podpis na papir, ki zapira žare. Predsednik javi nato volilccm, kedaj bo žare zopet odprl in nadaljeval skrutinij. Pretrganje skruti-ni ja se sme zgoditi samo enkrat in presledek ne sme trajati več kot 12 ur).
Razglasitev izida glasovanja. Po izvršenem štetju glasov razglasi predsednik izid glasovanja ter to tudi vpiše v zapisnik. Ako sc veli za več občin v eni sekciji, proglasi takoj nato predsednik tudi izvolitev svetovalcev.
Če je v občini več frakcij, katere volijo vsaka posebej svoje svetovalce, se to proglašenje vrši v edini ali pa v prvi sekciji vsake frakcije.
Predno pa se proglasi izvolitev, ugotovi še komisija, da-li morejo biti dotičniki izvoljeni.
Proti izvolitvi kakega svetovalca lahko protestira vsak navzoči volilec ter mora njegov ugovor predsednik vzeti na zapisnik.
Nato se zapisniki zaključijo ter se en izvod položi pri občini, kjer ima vsak volilec pravico do vpogleda.
Če ima občina več sekcij, se morajo predsedniki vseh sekcij v 24 urah na poziv komisarja prve sekcije sestati. Tam se posnamejo rezultati vseh sekcij m komisar proglasi končni izid volitev za vse občine. Župan mora tekom treh dni razglasiti izvolitev ter jo javili v tem roku tudi izvoljenim svetovalcem.
Kdo je izvoljen? Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Ob enakem številu glasov ima prednost starejši,
UTOKI. .	■ !,
Vsak volilec ima pravico protestirati proti izvolitvi kakega občinskega sveto- j valca. U tok mora biti vložen v 8 dneh od ' proglasitve dalje. Utoki, ki se tičejo vprašanja izvoljivosli, sc imajo vložiti v mestih z lastnim Statutom in v mestih, ki so sedež deželnega političnega oblasiva, pri u- 1 pravnem volilnem odboru (Giunla eletto-rale amminisirativaj, v drugih občinah pa pri okrajnem političnem oblastvu.
Utoki glede volilnega postopanja se predložijo županu ter odloča o njih občinski svet v prvi svoji seji. Župan sporoči tekom petih dni rešitev vlagatelju. Proti tej rešitvi jc dovoljena zopetna pritožba, ki se ima vložili tekom enega meseca pri upravnem volilnem odboru. Proti odloku tega je pa zopet dovoljen utok, ki ga jej pcslati 6. sekciji državnega sveta.
17. Katere glasovnice so neveljavne? j Neveljavne so glasovnice, v katerih sc i je volilec dal spoznati ali kjer je več na- ■ pisano kakor je dovoljeno. Vse one, ki I imajo znamenja, ki se morejo smatrali na-ji menjena, da se spozna volilec.
Glasovnica, ki nosi napis «Glasovnicam ali cConsigKeri comunaii* ali je s črtami raz predeljcaa ali je na njej tiskano ali pisano pred kandidatovim imenom tekoče število, je neveljavna.
Kakor nezapisana veljajo vsa imena, ki ne označijo natanko osebe, kakor tudi zadnja imena kandidatov, ki presegajo število svetovalcev, za katere se sme glasovati.
O ničnosti glasov odloča predsednik začasno potem, ko je čul mnenje skrutina- | torjev. V zapisniku se imajo navesti vse to- | zadevne pritožbe in rešitve.
Vse neveljavne glasovnice, nepopisane, sporne, tozadevne listine ter prigovori morajo biti podpisani po treh članih komisije.
Vse druge glasovnice se numerirajo ter zapečatijo v zavitek, ki ga podpišeta predsednik in tajnik.	g (Dalje na 4. strani) |
j1^ Zofija Mislej Viktor Cerkvenik
I	poročena
i
I Trst, 15. Januarja 1922.	45
IŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
lica ta mi\ s!. Kanili. — Um paiati.
i Dchiiifc* g lavah: a In rezerva) zaklaJ K č. Si. 22'*, 003.03*
! fmssjs kB&stot m foašse a stajafsfčse [RBuktljs.
---= Uradne ure o«8 9-13 . . .. ".
Mali ©glasi
KOVINE in slarc cunje kupujem po najvišjih cenah. Fonda, Scalioala 3, krojačnica. 68
MEBLIRAKO sobico cddcin, Via Coh)gna 2, vrata 21.	69
POROČNA SOBA, hrastova, masivna, slavonske tovarne, sc proda po izredno ni2ki ceni v vlici Miiano 4, I, Na ogled v pond?Ijek, 66
DAI4ES VSI na koliijonski ples, katerega priredi pevsko društvo- . Ilirija v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, Začetek ob 19, uri. Odbor.
_65
Dr, FERFOLJA in dr. Sedmak sprejemata klijente sežanskega okraja vsako soboto v gostilni Amf,	70
PRVOVRSTNO SENO IN DETELJA na drob-no in debelo po zelo nizkih cenah. Obrniti se na: Kmetijsko zadrugo ; Trst, via Raffi-neria 7.	62
KROJAcNtCA Avgust Štula r, nI- S. Francesco D'Assisi 5ć. 34. 111. nad je edina debreznana krojačnica v Trstu.	23
PRIFOPOČA se dobreznana brivnica Josip Jerman. Trst, ul XXX. Otlobre 14. [31
U3IRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev, Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1« V. nad.
ELATO in »refcrne liros« pfa'-jni ve? kot drug? kupci. Albert Pot I), vf Jf. Miariai 46 biiiiul drvenega Irga).	44
POZOR! Srebrne krona ia zlato po najvišjih, cenah plačuje edini grosist Bellcli Vita, Via Madoanina 10. I.	38
m	KDOR HOČE KAJ KUPITI	ffi
S	KDOR HOČE KAJ PRODATI	f
®	KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD.	S
•	INSERIRAJ V »EDINOSTI«	•
SOBA s Jrw.no se odda mladeničema. Via Sklice Št. I. nadstr.	(f
NOVA PRODAJALNA mrtvaških potrobščfrn se je odprla v Dutovljali št. 111. Cecc na;-i zmernejše. Priporoča se Anton Lah, lastnik.
_63
POZOR! Ilišo, gospodarsko poslopje, 2 njivi inj gozd prodam blizu Ljubljane za 160.000» kron. F. Cvek, Kamnik,	6i
KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, morsko travo in žimo, kakor Luui volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1,	61
I STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaj*
Ina debelo in drobno. Postrežba na donr.. Cene zmerne, Piazza Oberdan št. 3 (Hottft Europa) tele/on 44-23.	55*
KRONE srebrne in ?.la!c\ plačuje jkj najv:šji>; cenah Pertoi, Via S. Fraocesco 15. 11, 5??
NOVE POSTELJE iz irdega lesa L 100.—, vz-meli 55.—^ žiranice 40.—, umivalniki, nočfl^ omarice. Cjiiffoniers, spalne sobe od L 1 Ov1 dalje. Fonderia 12. I. desno.	Sr'
FLUID ZA KONJE, rcdilni prah za ^ živina vsakovrstna zdravila aa živinske boleziil-Zaloga v lekarni, II. Bistrica.
KOLARJI IN MIZARJI! Izbran spegijaleu teT na strojih po naročilu prirezan, pooblir,
, oslrugan, dvodelne iermenice, narejena k ;
[ lesa itd. dobavlja Mehanična žajja, Fužttv
1 Ajdovščina.	c l
HIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod <HodoČno&i 1922a na upravnišlvo 'Edinosti:!.
DREVESA, divjega kostanja, močna, 3—i CJ visoka, večja množina sc prodaja po nizK ceni. Anton Sluga, Rodile št. 100-
KOZO dobre pasme in 2 q sena prodam po nizki ceni. Vrdela (Breg) 1721 pod kolodvor rom.	4'
GOSPOD, 35 let star, neomadeževane preteklosti, čedr.e zunanjosti, zdrav, v stalni službi, z nađ 10.000 L prihranka, želi znanja t svrho» ženitve z gospodično ali vdovo brc.? otrok od 25—35 let staro, zdravo, čedne zm nanjosli, poštenih starišev najraje z dežele, Ponudbe pod < Srečno letos na upravniatvo.
_5f4
SPALNE SOBE od L 1600,— naprej, jedilne sobe, kuhinje, stolice se prodajajo v skl.i-dišču, via Udine 25. _
NOVE POSTELJE L 95.—, vzmeti L 55. volnene žimnice L 90.—, rz morske trn; 45.— nočne omarice, umivalniki, chiiio-niers, omare in pohištvo za poplno sobo ye izredno nizkih cenah. Fonderia 3._i.
TAMBURICO, (brač prvi) v dobrem stanu} prodam. Naslov pove upravništvo._
DVE HARMONIKI tržaškega zistema, p* o, dum po najnižji ceni v nedeljo 15. januasj* popoldan. Via Udine 39, gostilna -»Buoti amici:>.	^
S krvavečim srcem naznanjamo vsem sor< đnffcom, pri j ejj'cm m 2nanccm, da jc na3 LJtrcno ljubljeni sopreg, oče, sin, brat, zet in svak
Anton Pavel Sancin
ob?, tajnik v pek.
danes, ob 3.30 pop. po dolg ia mučni bolezni mfrno v Gospodu zaspal. Pogreb sc bo vršil v pondcljefc, 16. t. m., ob 3 pop.
BOLJ UNEC, 14. januarja 1922.
Marila roj. Kralj??, soproga. Miii<a, Dragica, Savica, Du3an, Ljubi, Danile, otroci.
t
Predobri nam soprog, oče in brat, gospod	v
Mag. Pftarm.
Karel lavnik	|
jc danes zjutraj mirno v Gospodu zaspal.	^
Pogreb bo v nedeljo, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne.	f;
V KRANJU, dne 13. januarja 1922.	••
LeopoSdTna Savciik, roj. Jrgotric, soproga. — Dr. Karel favnlk,	|
delegat ministrstva financ; Hag. PhariR« Fra« Savnik, lekarnar; Dr.	m
Pavel Savnik, docent Karlove univerze v Pragi, sinovi; Anka omož.	2
Immer, hči. - Dr. Edvard Savnik, višji okr. zdravnik, brat. — Dr.	$
Josip WSHan, advokat in poslanec v rimskem parlamentu. Ing. Frar*	W
Immer, stavbni svetnik, zeta; Zofija Savnik roj. VerbU, Slavka	*
Savnik roj. Kav3€, sinahi.	^
PODLISTEK____
KAPITAN MARRVAT
Leteti Holandec
Heman	(43)
<;Težko diha, toda, če bi mu dala praške,» j*e pomislila Amina, < kdo ve, ali bi se Še zbudili Moj cče se peča s skrivnostnimi vedami in zato se ga bojim. Ah, le predobro vem, da je že marsikateremu bogatašu pripravil smrtno spanje. Kdo drugi pri taki misli vztrepetal, toda človek, ki pričakuje od smrti bogato nagrado, ne pomišlja mnogo, pa če mora ponuditi strup tudi možu svoje lastne hčere. O, da bi bilo Že jutro. Kako mimo spi —vse čelo mu je potno. Moram £a dobro odeti in paziti, da se ne razgali. 0! Nekdo trka tam spodaj. Da se le ne bi zbudil — naibrže kdo kliče mojega očeta.o Amina je odšla iz spalnice po stopnicah. In res, prišli so klicat: zdravnika h nekemu bolniku,
«Takoj pride,* jc odvrnila Amina, «grem ga .budit.a
Sla je v očetovo spalnico in potrkala; ker ni dobila odgovora, je potrkala vnovič,
-Saj po navadi ne spi moj oče tako trdno,» je pomislila An&iaa, ko ni tudi drugič dobila nobenega odiziva.
| Odprla je vrata in z začudenjem opazila, da ■ je postelja prazna,
«čudno,» je pomislila, "toda spominjam se, da ga nisem slišala priti gori, potem ko je odšel po luč.^
Amina jc odhitela v spodnjo sobo, kjer je našla očeta v navidez trdem spanju na zofi. Ko ga je poklicala, ni dobila odgovora,
«Of groza! Aii je — mrlev?^ je vzdrhtela in posvetila očetu v obraz.
bilo je res — njegove oči so bile sle-klenotrde — usta je imel odprta.
Nekaj hipov ye Amfcna obstala, naslc-^fena na zid; v glavi se ji je vrtelo. Slednjič sc je odločila, «Zda; bom videlaje pomislila, pristopila k mizi in pogledala srebrno čašo. v katero je stresla za bolnika pripravljene praške. Caša je bila prazna I
^Pravični Beg ga je kaznoval?* je kriknila vsa zmedena. «Toda, ah, da je 4nojiel biti to — moj oče! Obstrmel je nad svetim nameravanim zločinom in zato je natoči, 'ino, da bi zatrl kljuvajočo vest. Toda ni vct\ ]t da so bili na dnu 5e praški — in je sam .pil smrt, ki jo je namenil drugemu. Ce bi ne J oil moj oče,» je mlada Žena nadaljevala, opazcfvaje mrtvo telo, «bi to proklela! Toda dosegej cj kazen in naj ti bo Bog milostivf >
Amina je odšla iz sob k Filipu, ki je še vedno spai in bil ves m oker od potu.
V takih okoliščinah b; t vsaka druga žena svojega moža zbudila, toda Amina ni bila tako sebična. Filip je bil bo!an\ in zato ni hotela dati nekakega povoda, ki Ua lahko škodoval.
Vsedla se je poicg postelje, si podprla glavo /. rokami in se udala mislim. Tafco je sedela do solnčnega vzhoda. Ponovno trkanje jo je zbudilo iz premišljevanja. Odprla jc hišna vrata in zagledala deklico, ki je 3 težavo pričakovala zdravnika,
«Ljuba Rczika,- ji je odgovorila Aminn. «moj cče je v večji nevarnosti kot vaša mat?, kajti bojim se, da se bliža njegovo življenje h I koncu. Ko sem ga šla poklicat, sem ga naš,a težko bolnega in nemogoče mu jc vstati. Nasprotno, vsa moram jaz prositi za uslugo; poi-dite k patru Leysenu in ga poprosite, da naj pride sem, kajti bojim se, da bo moj oču umrl.a
♦ O! Ofb je vzkliknila Terezija, ah jc res mogoče? Bodite brez skrbi, gospa Amina, takoj grem poklical gospoda.»
Ponovno trkanje jc prebudilo tudi Filipa, ki mu je odleglo in ni več čutil glavobola, k<> je opazil, da je Amina prečula vso noč, jo je hotel pokarati, teda ona mu je povedala, lise je pripetilo.	.
.Hitro se obleči, Filip.» je nadaljevala, ^.m mi pomagaj prenesti truplo v postcl|o, prednr še pride duhovnik. Usmiljeni Bog! Naj bt dala zdravilo, moj dragi Filip — — toda pu* sliva, pustiva lo! Hiti, hiti, kajti pater Seysci|
bo kmalu lu.-*	.......	1 •
Filip se je oblekel In sledil Amini v spodnjo
sobo. Solncc jc svetlo sijalo in oblivalo s svojimi žarki upadel obraz starega moža, čigar ro* ~ u?le krčevito stisnjene, medtem ko ie t	''< zvit rac d zobmi
Stran IV.
»EDINOST«
Trst-, <ine 14. januarja 1*22.
18«) Kaj imajo storiti naši volila T teh dneh?
1.)	Pobrigati se za določitev kandidatne
liste;
2.)	Skrbeti, da dobi vsak pravočasno potrdilo o vpisu (volilno legitimacijo), da odgovarja ta v vsakem pogleda in posebno, da odgovarja vpisu v volilnem imeniku; ako je ne dobi ali ako jo je zgubil, potruditi se na županstvo, da legitimacijo dvigne, da jo da popraviti oziroma si da izstaviti duplikat. Brez pravilne legitimacije ne more nihče na volišče.
3.)	Da imajo od javne državne oblasti izdano izkaznico s fotografijo (potni list, orožni list itd.), da ga komisija ne bo mogla zavrniti. Take legitimacije vdobe v svrho volitev pri županstvu (v Trstu pri magistratu), a volilec mora prinesti s seboj dve
fotografiji.	»i
4.)	Da bodo imeli na dan volitev ze glasovnico spisano z imeni kandidatov, ki so določeni od volilnega odbora jugosloven-tke narodne stranke;
dan volitev vsi na volišče. Po od-<fanem glasu naj kdor le more ostane na voKžču, da more služiti za pričo tistim svojim znancem, katerih komisija nc bode hotela poznati.	.
6.) Vsak naj tudi druge voliice spodbuja, poučuje in spominja na njih dolžnost m važnost volitev. Vsak volilec bodi tudi agitator za našo dobro pravično stvar.
Književnost In umetnost
»Novi Rod*. Izšla je 12. številka mladinskega lista, ki ga izdaja cZvcza Učiteljskih društev.* S to številko se je zaključil prvi letnik Reči moramo, da je delal ta mladinski hst čast nele učiteljstvu, ampak vsemu našemu narodu, zakaj plošna sodba je, da je «Noyi Kod, najboljši jugoslovanski mladinski list. Ci ta jo ga stari in miadi in v mnogih vaseh je edina slovenska knjiga.	...........
Skoda le, da ne morejo biti vsi naši otroci, deležni tega dobrega čtiva. Časi so hudi in denarja primanjkuje. A če bi bogatejši sloji m posamezne občine priskočile na pomoč revnejšim otrokom in naročile gotovo število izvodov za šole svojega kraja, bi se to zlo zmanjšalo. Zaradi tega pozivamo vse, ki jim je nasa deca pri srcu: Priskočite svojim revnim bratom na pomoč.	, , , . ,
Pri c Novem Rodu> sodelujejo skoro vsi n^iši najboljši pisatelji in že zato bi ne sme o biti med nami izobraženca, ki bi sam ne bu
naročnik.	.	TT
Naročnino (letno 12 lir) sprejema: Upra^ štvo < Novega Roda > v Trstu, Škorklja-bv. fe-ter 62.
Dom in svet, št. 9—12 je izšel. Prinaša Zanimivo vsebino, med drugim konec Pregljeve drame .Azozol- in epilog k < Plebanum Jcan-nemv, ki se imenuje cRutharius Chnstianus«. Med ostalim gradivom ima France Bevk dve -rtiči, dve črtici Matija Molešič. Joža Lovren-fcič konec prvega dela Trentarskega študenta, v listu je tudi konec Cankarjevega predavanja. •Doin in Svet bo odslej izhajal reauo vsak mesec in izide 1. štev. že do 20. januarja. Mane 250 K letno.	_
sen, Zeleznik Pavla; po 20 lir: N. N,; po 10 lir: Ciril-M arija, Ernestina Sancin-DrejaČ, Semerl j Jakob, N. N., N. N., Stric, Bizelifc, Mahnič, N/ N., družina Trebeč, Venturini, ResinoviČ V ljo-lica, Sancin Emilija, Lovro, Karmela, Nanči, Klarica; po 7 lir: Nečitljivo; po 6 lir: Ostanek igre pri Čoku; po 5 lir: Žagar Ferdo, Širok Drago, Širok Albert, Noth, Comel, Trnovec, Ivanka Godina, Šuman Alojz, Roman Sancin, Anton Vrba mlajši, Ivan Merlak, Sancin Anton-Vako, Sancin Josip, Sancin Ivan Con.. Sancin Marija Oraš, Tončka Baravanclo, Godina Ka-tarinica, Adam AdamoviČ, Mavrič Anton, Ani Flego, Toškan Antonija, Godina, Tomaž Sancin, Sancin Marija Kotalj, Sancin Pino, A, Merlak, Družina Pižon, Sancin Češko, Peloš Salva-tor, Vouk Antonija, Sancin Feliks, Slavec Rožica, Družina Paron, Ivanka Godina-Benčko, Sancin Alojzija, A. Godina, S. Godina, Srečko Šuman, Nečitljivo, N. N., Marčela C., Marij Fonda, Pregelj Marija, Mavrič Josipina, Lu-karič Lucija, Sancin Josip Mom, Sancin Karel Cemot, Žerjal Mihael, Stimac, Fonda Karel, Ivan Flego, Žerjal Ernest, Gumpoldskirchner, Eva Evanovič, Sulič, Nečitljivo, Zagrajšek, Nečitljivo, Nečitljivo, Nečitljivo, Dlažič, Nečitljivo, F., N. N., Cenigoj Barbara, Vouk Marija, Zora Bajt; po 4 lire: F. Šček, Avrelija Sancin, Sancin Karel Con, Marija Franca, Berce Terezka, družina Kotalj; po 3 lire: Bortoletti G., Sancin Pero, Šuman Terezka, Žerjal Marija, Flego Vida, Flego Ana Sambro, Godina Marija Jokelj, Miloš Stefančič; po 2 liri: Sancin Cezar, Rudolf Sancin, Bortolotti R., Godina Vilka, Sancin Ivana Rošo, Godina Amelija, Sancin Karla-Kolalj. Godina Emilna, Godina, Jožka Ban, Selles, Flego Feliks, Žerjal Angelj, Žerjal Marija, Godina Vladi; po 1 liro: 2 učenki VI. razreda, Miklavčič Marija; skupaj 734 lir.
Nadalje so darovali: Kariž Cezar karamele, Taučer Aren čokolado, fige, biškote in man-dorlat, Anton Merlak 30 komadov mandoria-ta, Srebernik Benedikt 6 paketov čokolade, Pestelj biškote, čokolado, družina Toč fige. da-teljne, jabolka, družina Lukan biškote, Cacik Marij biškote, sladčice in mandorlato. Vsem blagim darovateljem iskrena hvala izreka podružnični odbor.
Srebrne krone in zlato platojem po noJoKIlh cenah
ALOJZIJ POUH
Trst Muzo MmMI št 2
(prej Barriera)
l!
Mu Race & Ce
Trst Riva Grunulo it. Z.
Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke.
Vina za tranzit nasproti trgovini Hangar molo Venezia. eo
Telefon 24-95.	Brzojav: Raceco
ZOBOZDRAVNIKI ATELJE
R. KOV&ČIČ
lih. vod.
sprejem 3 od 9—13 in od 15—19.
Vla Vsšdlravo 33 »ssproti kavarne »Roaa*
99
HE^EŽ
33
Velikanske cene
plačam za KUNE in ZLATICE.
Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah.	27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, IL nadstr-
Gospodarstvo
-	Trgovinski dogovor z Avstrijo podaljšati
Nedavno smo poročali, da je )u£oslovenjka država na tem, da obnovi trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Sedaj smo izvedeli, da je belgra,*ka generalna direkcija carine poslala 3- januarja t L okrožno brzojavko vsem carinarnicam, da ji začasni trgovinski dogovor z Avstrijo podaljšan do 30. januarja 1922. Vsled tega.ui ima -vse iz Avstrije uvoženo blago cariniti zopet po minimalni tarifi-
—	Stinnes osnuje »Avstrijsko banko«. Z Dunaja poročajo: Stinnes je stavil avstrijski vladi predlog za osnovanje avstrijske banke, po katerem bi dal sredstva za nove avstrijske bankovce.
_ Ogromno naraščanje bankovcev ▼ Nem-,
čijL Množina bankovcev vpr^etunara^av Nemčiji stalno že izza septembra 1921. £o izkazu Nemške državne banke 23. decembra se ,'e v tretjem decemberskem tednu pomnožilo število bankovcev za 4427.7 milijona na okrogi 109 milijard mark. Kovinska podlaga se je v istem času zmanjšala za 1,029.000 na
1 „004,142.000 mark.
Pomacjkanie premoga v Nemčiji. Zaradi pomanjkanja premoga v Nemčiji nameravajo omejiti osebni premet na zelezmeah.
Madžarski vinski trg. Iz Budimpešte poročajo: Madžarski vinski trg stoji pred krizo. Izvoz je skoro popolnoma prenehal. Ponudbe so velike, a vinski veletrgovci vsled tega položaja ne kupujejo ničesar-Samo v Švico se je v zadnjem času izvozilo nekaj vina. Po madžarskem vinu povprašujejo sicer tudi nekatere večje države, toda do nakupa ne pride. Cene navadnim vinom so v zadnjem času zelo padle, tako da se dobi navadno vino že po 26 do 30 madž. kron. Fina vina pa se v cenah precej držijo in stanejo 40 do 60 madž. kron po
kakovosti.	..... .
Skoro 200 miljard avstniskih kron v prometu. Z Dunaja poročajo: Pomanjkanje denarja je zopet manjše, ker je Avstro-ogr-ska banka za časa praznikov izgotovila veliko množino bankovcev. V prometu se nahaja sedaj blizu 200 milijard avstrijskih
kron.___
' DAROVI
Od S r Ivana. O priliki družinskega večera, ki se je vršil pri Sv. Ivanu preteklo nedeljo, se je nabralo za tukajSaii otroški vrtec 100 lir 15 stot K tej svoti je dodala društvena blagajna še 25 lir. Zahvaljujemo se gospodičnam
za leto 1922. splošni žepni koledar za vse stanove z najzanimivejšo vsebino prinaša: cPav-lihovo potovanje po svelu», «Važue dogodke in letnice iz zgodovine Trsta in okolice^, "Oddaljenost znanih domačih krajev v kilometrski da!jevi» ter mnogo drugih podučnik in zabavnih zanimivsoti.
Dobi se ga t Štokovi knjigarni ia v vseh glavnih trgovinah po deželi. Lično vezan stane L 3,— elegantno ▼ platno vezan pa L 4.—.
Z «Vedežem» je izšel tudi njegov spremljevalec
,KIŠNI PRIJATELJ4
podučna in zabavna knjiga splošne vsebine, ki stane samo L 2.—.
Ml Utoni
ulica S. Caterlna St. 11
Telefon št. 15-52 d akrat
Izborno platno za postelnjake, perilo, zavese, volnene in polnjene odeje, zaloga volne in žime za postelnjake, perja itd.
Se priporoča slovenskim kupcem, ker je zmožen njihovega jezika.
r.Go^beno društvo" v Postojni
priporoča slavnim društvam in korporac!-' jam evojo godbo na lok (orkester) od 7-14 mož za predpustne in druge slične društvene prireditve. Eventuelno je na razpolago tucJ^ šramelj. Za vse podrobnosti se |e obrniti na odbor imenovanega društva. (3G)
Srebrne krone
kupujem in plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačati.	(1016
Via Pondares št. 6, I.
POSESTVO,
80 oralov gozda, travnikov, s3f'onosnU;ov, njiv, lepili poslopij in živine cena 150 0 0 1 r. dalje posestva za različne cene, grajŠčinska pc es a. hotel, gostilna s pekarijo in scdavlco. hiše, v e, trgovske hiSe, prodaja pisarna Zagorski, »*«ribor, Barvarska ulica 3«	'16
Gostilniško društvo pri frcamo kolodvoru
reg. zadr. z om. por. vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 29. Januarja t. L ob 10. uri pred p. v društvenih prostorih
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo tajnika.
2.	Odobritev bilance za leto 1921.
3.	Raznoterosti.
Ker se Imajo na tem obenem zboru pretresava ! važne društvene Z2deve, so vsi člani naproSeni,* da se udeleže v polnem številu.	49
Glavna vzajemna zavarovalna družba prot! požaru in drugim nezgodam
s sedežem v Milanu.
Zastopnik dražfee
„L'Urbaine" ct „U Seine"
v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. —
Zastopstva v
Avstriji. Cpskem. M Transilvaniji.
Glavno zastopstvo za Istro Trse, Vle San Nttolo itev. 11.
Urarna In zlatarna
FRANCESCO BUDA
Trsi, Vla Scaltoata S«. 1
sprejema vsakovrstna povita. - Cent vedno
Kupuj* srafcrna krona«
Pozor na naslov!	Pozor na naslov!
mM ivi. opijski. Kosara ia sospodarske društvo „Mas"
vpisana zadruga 7. omejenim poroštvom v Trstu, ul Industria štev. 10 (Sv. Jakob)	|
vabi na
XXVI. redni oMni zbor
ki se bo vršil
dna M. Januarja, ob IS, v dru Stvenlh prostorih
s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobrenje letnega ravuna za leto 1921.
5.	Sprememba društvenih pravil.
6.	Volitev odbora.
7.	Volitev načelništva. S. Eventuelni predlogi.
(50)	ODBOR.
Opomba: AUo ne bo ob določeni uri navzoče zadostno Število članov, se bo vršil občni 2bor uro pozneje in bo sklepčen ob vsakem Številu članov.
Golob ovim za hud ter' vsem udeležencem in pevcem za požrLvovalnost. Denar hrani uprava e Edinosti-'.	.	.
Gdč. Gregorič nabrala za sv. jakobski otroški vrtec 100 L. — Darovali so: po 10 L: Mavric Just, Tinta Marija, trgovina Tomažič, Cernigoj Josip in Jakob Merhar; 15 L obitelj N. N.,; po 5 L: Bradač Marija, Bratuž, Ukroar Fr., E. Ceregatto, Karel Trošt, Renka Bogomila. Švagel, Mrcka; po 2 L: Cač Fr.( A. Kobal in Deško Marija.
Denar hrani blagajnik.
Za Božićnico otroškega vrtca v Skednju so darovali sledeči gg.: po 50 lir N. N.; po 25 lir Anton Lavreačič; po 15 lir: Pahor M„ Tončka Flego mesto cvetja na grob Gizeli Toroš, Pro-
RENATO LEVI MllfZI
fu Alessandro
Trst, vla San SelHistiano 3, Trst
Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah.
Naznanjam slavnemu občinstvu da sem odprl v Dutovljah list. 112
prodojalno vseh itiMkih UMNU.
Napise na vence preskrbujem po naj-
zmernejših cenah. n	Taučar Ivan.
Narotaite in »rite „EDINOST"
VelecenSena gospa!
Zahtevajte pri Vašem prodajalcu na drobno samo
Pristni FroncH'
maruregistr/ VHHHHHBHHHHHNHiMIHI^B
edini kavin nadomestek na podlagijpristne cikorije. Samo pristni troške, ker napravi kolonijalno kavo okusnejšo in ima vsa tomctia svojstva, ki manjkajo vsakemu drugemu kavinemu nadomestku, Zalogi na datoalo pri ftvrdkalis
H, Berser, Trst, Vki Solit: rlo 4 L Roramel, Trst, Via i RMSIni 44
Velika zaloga in tovarna polilštva
A. JUG — Trst
Tovarna ulica sv. Martlri štev. 21 Zaloga uL sv. Lucija 5 in ul. del Fabbri tO
Velika zaloga spalnih in Jedilnih sob. kuhinjskega
pohištva kakor ludl drugih predmetov. Delo solidno.	Cene zmerne.
ČEVUARNICA 57
MICOLICH
Tslt, vifl Mine 32 (voafll L' Miosfo)
Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. — Lastna delavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne.
Urama in zlatarna
Trst, Vla UtfSne 26.
Velika izbera budilk, regulatorjev, ku-hinjskili ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem in zamenjujem zla [o, srebro in dragulje. Lasina delavnica. 58) Dela se izvršujejo tekom dneva.
Mri« PIPAH, Preserjg 16, Romen-Corlškc
| ima na prodaj več tisoč cepljenih trt, I črnih in belili vrst na raznih ameri-j kanskih podlagah, kakor tudi bilfe (div-1 jake). — Pri večjih naročil se dob? popust.
LjuUUcnska Kreditna Kmnlti
v Trstu,
Centrala v Ljubljani.
rcdra'r.ico:
[lelje. iaifiili«, Mu Jara]., SpliUrst, Karifeur WoI.
Dtlaifta H 5fl.000.C00. Rnsrva K 45.030.000
Obavlja vse v bančno stroko spadajoCe
posle. — Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižice proti 3V.V nlUPttflVaniil na žiro-raćune proU	Dljre"Đ»a?1]d
Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. IzvrSuJe borzne naloge in daje v najem varnostne celice.
Tvi. St. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13]
KOŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt x spadajoči predmeti
ulita Udiše št. 49
(27)
(prej Belvedere)
Priporoča se
F. CINK
Holson Roba Hodes
Emesta Bersa
naznanja svojim cenjenim odjemalkam, da je odprla svojo
K8OJAČN1C0 ŽENSKIH OBLEK
n Trstu. Oid Gesore Battisti 20, i.
IIMIHBBBIIHHill
IpMitna zadruga
v Trstu
registrirana za-r- ~ ncompjsaim Jamslrora
iilico Pisr Lulgl da Poisstrina it. 4,1.
teli Hiihi M\m\m bo
s 5% s
vloge, vezene na triincseCno odpoved, po 57,7. ako znaSajo 20 30.000 Lit. po G5'/* ako znašajo 30-40.000 „ po G7aVa ako presegajo 40,000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Da]e posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.
A. D. NAŠI & G. SFERZA
Mavrici j a VVackvitza nasledniki
Muiica Torre bianca 32. Telefon 29-83.
Velika izbera roaioličnlh in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega železja za ognii&Ca, pečic za ognjišča, vratic iz htega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev cevii «n aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majoličnlh plošč za prevlačenje.

PRI SV. JAKOBU
Via Gfuseppe Caprin 5
dobite v
{EVUARNICI FORCESSIN
najtrpe2nejbe
OBUVALO ZA MOŠKE, ŽENSKE IH DEČKE.
Specijaliteta otroškega obuvala. Cena posebno smerne.	Postrežba tofna.
to
en