St. 47,
Maribor, dne 2. novembra i 9R
Tečaj XLT
Ust ljudstvu v pouk in zabavo,
vsak četrtek ln velia s no&tnino vred ln v Mariboru « pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrilsfe »«Bals 6 K Kdor hodi sam poni plača na leto samo 3 Kt Naročnina se poSilja na: Upravuištvo „Slovenskega Gospodarja* v Mariboru. — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Kate;, likovnega društva« dobivajo list brez posebne narofinlne, Posamezni listi stanejo 10 vin- - Uredništvo: Koroška cesta Stev, h - Eokopisi se ne vračajo. ~ UpravnlStvo: Koroiks
cesta gtev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. <3a inaerate se plačuje od «mostopne potltvrste «s, enkrat 15 sla» sa dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemal do srede zjutraj. - H*-
zaprte reklamacijo so poSinip.e proste.
Slovenski državni poslanci.
Od 5, oktobra komaj je zboroval državni zbor, toda naši slovenski poslanci so tudi v tej kratki dobi pod razumnim vodstvom dr. Susteršiča pokazali, da so možje na svojem mestu. Vsako priliko so znali spretno uporabiti, da. spravijo želje in zahteve svojill volilcev pred Široko avstrijsko javnost. In kadar so nastopili, ni ostal njih nastop neopažen, ampak pri vseh važnejših vprašanjih so igrali odlično vlogo.
Ko se je otvoril dne 5 oktobra državni zbor, se je začela takoj draginjska razprava. Socialni demo-kratje in meščanski poslanci so gromeJ.i z napadi na kmeta, češ, da odira z visokimi cenami svojih pridelkov druge stanove. Takrat je vstal izmed kmečkih zastopnikov slovenski poslanec PovŠe in cela zbornica- se je zbrala okoli njega, da ga posluša. Sijajno je branil z mladeniško navdušenostjo kmečko stališče, da so mu kmečki poslanci vseh drugih narodov viharno pritrjevali, nasprotniki pa grmeli od jeze. Splošno se je priznalo, da je bil to v celi razpravi najboljši govor, in ta govor je imel slovenski poslanec.
Predlogi, ki so se stavili, da se odpravi draginja, je prišel v draginjsld odsek, kateri si je izbral za predsednika slovenskega zastopnika iz Istre, poslanca MandiČa, Pri razpravi o draginjskih predlogih v odseku je imel vodstvo na socialnodemokraški strani poslanec Renner, na kmečki strani pa. zopet dva Čla^ na našega državnozborskega kluba, dr. Verstovšek in Hladnik.
Njiju izvajanja so bila najbolj temeljita, njiju nasprotovanje najbolj spretno. Pri vsakem glasovanju se je gledalo na to, kako glasujeta paša poslanca, ki sta mojstersko obvladala celo draginjsko tvarino.
Ravno ko to pišemo, Čitamo v vseh' listih, posebno obširno v dunajskih, o znamenitem delu zopet slovenskega poslanca, namreč dr*. Kreka, Izdelal je načrt zoper kartele. Karteli se imenujejo združitve labrikantov v svrho nabave surovin, v svrho u-rejene prodaje in v svrho cen fabriških izdelkov. Ravno glede cen pa izrabljajo karteli svojo moč v tem, da nastavljajo svojim pridelkom neprimerno visoke in neopravičene cene, tako n. pr. pri železu, pri sladkorju, petroleju, cementu itd. Dr. Krek je izdelal zakonski načrt, s katerim naj bi se zabranilo kartelom odi-

Iz minulih dni.
(Črtica iz naše doline. Spisal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici.)
(Dalje.)
II. Na razpotju.
Ob vznožju hriba na solnČni strani Pesniške doline, ne daleč proč od okrajne ceste, je stala do novejšega Časa starodavna prostorna k.metska hiša; od dveh strani so jo obdajali mogočni hodniki, majhna okna so bila zavarovana z umetno kovanimi mrežami. Sploh je vsa zunanjost hiše kazala, da je prebivala nekdaj v njej sreča in bogastvo.
Pred nekaj leti je zadela ta spomenik starih časov ista usoda, kateri se ne ogne nobena stvar na svetu: izginila je raz površje zemlje in na njenem mestu stoji sedaj novo poslopje, ki ni kmetska hiša, ne meščanska stavba. Tudi to hišo, oziroma kmetijo, je zadela nekdaj ista usoda, kakor toliko drugih: iz trdnega kmetskega doma je postala žalostna meščanska podrtija. Ali je bil tudi te hiše gospodar pijanec, ali igralec, kakor smo slišali zgoraj o toliko drugih? — Ko sem kot majhen deček včasih hodil tam mimo, se mi je vsikdar nehote vsiljevala misel, da hrani to staro poslopje v sebi posebne skrivnosti; in ni mi dalo miru; še v poznejših letih sem poizvedoval in iskal „zgodovino" te hiše pri najstarejših ljudeh; in ne zastonj. Pri neki priliki sem naletel na staro, zgovorno ženico, ki mi je to zagonetko precej natanko rešila; tudi iz drugih virov sem izvedel marsikaj, in te razne odlomke sem zložil v celoto in prosto zapisal, da se spomin za nekaj Časa ohrani.
• •
Bilo je vročega julijevega popoldne leta 184*. Po cesti iz Maribora po Lajtersbergu navkreber se je pomikal Čeden kmetski voziček, katerega je vlekel počasnih korakov velik in močan vranec, ki je jezno
ranje pri prodaji labriškili izdelkov, in tako je tudi v tem vprašanju, za katero se zanimajo bogataši in reveži, prevzel vodstvo v obrambo odiranega ljudstva slovenski poslanec dr. Krek.
Nihče v Avstriji, posebno v državnem zboru ne, si ni upal reči odločne besede o uradniškem številu, in o njih plači ter delu. Tu je nastopil prvi korajžno voditelj naših državnozborskih poslancev, dr. Suster-šič. V govoru, ki je vzbudil splošno zanimanje, je odkrito in pogumno rekel, da imamo preveč uradnikov, da imajo ti, posebno višji, premalo dela, in da je pla-ča neopravičeno razdeljena, ker imajo nižji premalo, a višji preveč. Ostro je tudi grajal nastop uradnikov, ki pretijo, da, bodo štrajkali, ako se jim takoj ne zvišajo plače. Rekel je, da tako nastopanje vede do popolnega nereda v državi. Kakor da bi se odvalil kamen s srca, tako je vplival SuŠterŠičev govor na vso trezno javnost. In v zbornici sami so sedaj za dr. Susteršičem prišli tudi drugi odlični poslanci, ki so si upali povedati isto. Dr. Steinwendjer in Redlich z nemške strani, od poljske strani Bilinski, in z vladne klopi sam ministrski predsednik baron GauČ.
Da z ozirom na tako nastopanje naši slovenski poslanci veljajo kot vzgled drugim, ni potemtakem nobeno Čudo, Že zadnjič smo poročali, kako se celo nemški listi priznalno izjavljajo o naših poslancih ter jih slavijo radi njihove edinosti in složnosti. Ce Nemci tako pišejo o naših poslancih, mislili smo, da tudi nam ni treba molčati, in napisali smo te vrstice.
Kako se briga Kmetijska družba v Gradcu za blaginjo kmeta.
Na Spodnjem Štajerskem se je pridelalo letos toliko sena, da ga je marsikateri kmet imel odveč za domačo potrebo, posebno ker se je zmanjšalo število živine.
Da se ne bi štajersko seno izvažalo iz dežele, je Kmetijska družba v Gradcu začela delovati na to, da. bi štajerski živinorejci s pomočjo triodstotnega posojila si nakupili mlado plemeno živino na Češkem, kjer je bila letos zelo huda suša in se je pridelalo prav malo živinske krme. Poljedelsko ministrstvo je
otepal z repom okrog sebe ali s kopitom zdajpazdaj tresnil po nadležnih obadih, ki so kar trumoma brenčali okrog njega. Na vozičku je sedel mladenič, približno kakih 30 let, čedne, pa krepke postave, nekoliko zagorelega obraza je sedel zamišljen ne zmene se za okolico, ne za konja; popustil je vajeti, da je konj stopal kakor se mu je poljubilo. Iz te brezbrižnosti ga nenadoma predrami glas: „Oho Ivan, kam pa tako grozno naglo?" Pod senco košatega drevesa, tam kjer vodi od okrajne ceste bližnjica čez hrib, je sedelo mlado rdečelično dekle, zraven sebe je imelo majhno pletenico in več raznovrstnih omotov. Mladenič se ozre. „Ne tako naglo, pravim", se šali dekle s počasnim voznikom. — „Kaj ti? Glej jo glej, da bi te skoraj ne bil opazil; kakor vidim, si precej naložila; ako te je volja, kar tu-le sem naloži in prisedi!" Dekle si ni dalo dvakrat veleti; ročno je zložila svoje reči na voz in stopila sama nanj, ki se je jel premika^ ti. „Kaj si bil pa poprej tako zamišljen, Ivan?" vprašuje mladeniča pol v šali, pol pomilovalno'nova spremljevalka. „Kaj bi ne bil! Poglej Jerica, kakšno je to življenje! Doslej sem se celih osem let klatil tam notri po Italijanskem. In ko je končno po mnogih pre-stanih viharjih prišel čas, da se v!rnem v drago domovino in mislim, da vsaj nekaj časa ondi mirno in brezskrbno preživim, pride smrt in vseh sladkih sanj o brezskrbnem življenju je konec. Ravno danes sem imel v mestu raznih opravkov, da po smrti očetovi, ki smo jih, kakor ti je znano, pred nekaj meseci pokopali, spravim svoje zadeve v red. In sedaj sva s staro Barbo pravzaprav sama, hlapec in dekla sta od danes do jutri, in Marica je med tem, ko me ni bilo doma, odšla z doma. Kako srečna si pa, Jerica, ti, ki živiš brezskrbno kakor vrabec v prosu, pri očetu in materi, katere sem jaz moral tako mlad izgubiti. Ti niti slutiti ne moreš, kako žalostno in pusto je tako življenje, ako Človeka zapuste vsi, ki so_mu bili ljubi in dragi." In mladenič je pogledal svojo spremljevalko tako otožno in iskreno v oči, da je začutila ona tesnobo pri srcu in so njena rožna lica še bolj zaru-dela.
hotelo nakupovanje živine na Češkem podpirati. Zar družna zveza v Mariboru je sprejemala za Sp. Sta-jersko priglasitve za nakup živine. Okrog 500 kmetovalcev iz Spodnjega Stajerja se je oglasilo za to živino. Zadružna zveza je izvedla vse predpriprave, prosilci so podpisali obvezna pisma, naznanili poroke za posojilo, ie Kmetijska družba še ni vedela, odkod dobiti denar za nakup živine. Cele tri mesece je Kmetijska družba to zadevo vlekla; gospodje v Gradcu, ki imajo drugače vedno polna, usta za blaginjo kmeta, niso imeli časa, v treh mesecih poskrbeti za potrebno posojilo, bodisi od države ali od denarnih zavodov. Čakala je slavna Kmetijska družba tudi, da so najboljšo živino na Češkem že meseca septembra pokupile gospodarske organizacije iz Galicije, Čakala je ta družba tako dolgo, da je kmet sedaj brez potrebne živine, ni mogel izrabiti lepe letošnje paše in ima tako po krivdi družbine počasnosti sedaj nemalo gmotno Škodo.
Cena živini na Češkem je bila avgusta in septembra. že primeroma nizka, a sedaj se je cena isti tako povzdignila, da je živina na Češkem skoraj dražja kot pri nas. Tako nosi Kmetijska družba krivdo, da Še marsikateri živinorejec sedaj, ko že zima trka na duri, nima potrebne živine, ker je Čakal na živino iz Češkega,
Naši poslanci so se na Dunaju za vso zadevo živahno zanimali. Poslanec dr, Korošec je v poljedelskem ministrstvu večkrat posredoval v tem oziru. A dasiravno je bilo poljedelsko ministrstvo za vso zadevo zavzeto in je hotelo nakup živine podpirati, se je vendar moralo ozirati na mnenje Kmetijske družbe v Gradcu, ki se je naposled izjavila proti temu, da bi se s pomočjo triodstotnega posojila nakupila živina iz Češkega.
Poslanec dr, Verstovšek je v draginjskem odseku državnega zbora ostro prijemal Kmetijsko družbo radi njenega Čudnega postopanja. Poslancu je sekcij-ski načelnik poljedelskega ministrstva, Ertl, pojasnil zadevo, iz katere jasno sledi, da Kmetijska družba po svojem sedanjem nastopu res ne more vživati zaupanja pri našem ljudstvu.
Kmetijska družba hoče sedaj, da bi spodnješta-jerski živinorejci nakupili potrebno živino na Gornjem Štajerskem, Na to namero graških nemškonacionalnih
„Nič ne žaluj, Ivan, vse se sčasoma obrne na bolje; vidiš, vsak človek mora nekaj potrpeti", skuša dekle tolažiti otožnega mladeniča. „Kaj tedaj trpiš ti ?" odvrne ta v Šali, a ne opazi, da je dekle pri tem celo na lahko vzdihnilo, kakor da se je domislilo kakih neljubih spominov ... In Še predno sta se zavedla, sta bila. na razpotju, ko se je trebalo ločiti; krepko sta si stisnila desnici kakor stara znanca in njuni poti sta se ločili. Mladenič se je še enkrat ozrl za spremljevalko, in njegovo obličje je bilo otožnejše, nego poprej.
III. Na Dolinarjevem domu.
Odkar so pomnili najstarejši ljudje, je bival ondi krepak rod Dolinarjev. Dolinarji niso bili redni vozniki, kakor veČina njihovih sosedov. Pečali so se tem bolj s poljedelstvom in živinorejo ter pridelovali dovolj žlahtnega vina. In zemlja jim je trud obilno vračevala, DoČim se je na slabo (obdelapih zemljiščih sosedov, ki se za obdelovanje niso veliko zmenili, Šopiril raznovrstni plavel, med katerim so rastli borni klasi pšenice ali žita, je uspevalo na polju Dolinarjev vsled skrbnega obdelovanja vse kar -najlepše, da so jih sosedje često zavidali. Bilo je pa tudi v tej hiši v navadi staro pravilo: „Moli in delaj!" Tako je bilo pri prednikih, takega reda se je držal tudi tedanji hišni gospodar Dolinar. Hudo je gledal sicer dobri starec, ako v soboto ali nedeljo zvečer ni bila takoj zbrana vsa družina, kadar je zarožljal njegov stari, rodbinski leseni molek z debelimi jagodami. Žena mu je umrla po kratkih letih srečnega zakona, zapustivši mu dva otročiča, dečka Ivana in hčerko Marico. Njima na ljubo si Dolinar ni hotel iskati nove tovarišice, ampak je opravljal gospodarstvo s pomočjo zveste, že priletne Barbe, ki" je bila od mladih nog pri hiši in kateri je rajna mati izročila na smrtni postelji z milo prošnjo svoja otroka. Otroka sta pod skrbnim nadzorstvom zveste Barbe, ki sta jo tudi ljubila, in spoštovala kakor lastno mater, vzrastla v krepkega fanta in zalo dekle.
{Dalje prih.)
gospodov spodnještajerski kmet ne bode nasedel. Gor-nještajerci bi radi najslabšo živino prodali za drag denar Spodnještajercem. To „pomoč" Kmetijske družbe mi kratkomalo odklanjamo. Brez take gornještajer-ske živine bomo že še izhajali.
Kakor se je ponesrečila že marsikatera akcija Kmetijske družbe, tako se je tudi ta. Nismo zastonj že večkrat povdarjali, da Kmetijska družba, taka kot je sedaj, ne nudi, pa tudi ne bo nudila našemu kmečkemu ljudstvu potrebne pomoči. Ponesrečena je njena živinorejska akcija; mi spodnještajerski živinorejci pa imamo Še precej več pritožb, posebno glede delitve podpor iz zaklada za povzdigo živinoreje. Menila imamo slovenski kmetje saino pravico Citati poročila, kako se podpore iz tega zaklada delijo na Srednje in Gornje Štajersko ? Dokler se bo v Kmetijski družbi delalo po starokopitnem in počasnem ter enostranskem načelu in dokler ne dobimo lastnega oddelka Kmetijske družbe za Spodnji Stajer, v katerem bode imel odločilno besedo slovenski kmet, tako dolgo nimamo od Kmetijske družbe pričakovati pomoči za naš gospodarski napredek.
Ni naš namen, agitirati za to, da bi naši somišljeniki izstopili iz družbe, ne, ampak zahtevajmo odločno, da se Kmetijska družba preustroji tako, da bo res prinašala koristi onemu, za katerega je ustanovljena, kmetu. Glavno besedo v družbi imajo nemški graščaki in gosposki „kmetje" iz mest. Kako poznajo ti ljudje težnje slovenskega kmeta, si lahko mislimo. Zatorej pridno pristopajmo h kmetijskim podružnicam, da tem močneje ponovimo svojo zahtevo po samostojni Kmetijski družbi za Spodnji Stajer!
Politični ogled.
—	Naš cesar se je na gostiji nadvojvode Karo-la Franca Jožefa v Svarcau nekoliko preliladil in dobil nahod. Par dni je moral ostati v sobi, a svoja o-pravila je izvrševal naprej. Sedaj je že mnogo boljše, kakor poročajo dunajski listi.
—	V državnem zboru sta največji nemški stranki, nomško-narodna zveza in krščansko-socialni klub. Krščanski socialci nočejo vstopiti v nobeno vladno večino, vsled tega je zveza vseh Nemcev in Poljakov, ki je tvorila pod Bienerthom večino, sedaj nemogoča, in a,ko nemško-narodna zveza noče razbiti parlamenta, je neobhodno potrebno, da se pritegnejo k' večini tudi Cehi. Liberalni Nemci to dobro vedo, vendar se dosedaj Še branijo z vsemi Štirimi proti taki zvezi s Cehi. Dobro vedo, cla bodo to dejstvo krščanski socialci takoj politično izrabili ter rekli volilcem: Glejte, mi se nismo vezali s Cehi, pač pa to storijo liberalci, ki se celo hvalijo, da so nemško-narodni. Stališče krščanskih socialcev pa v tem slučaju koristi slovanskim težnjam, ker se tako mora ozirati vlada na slovanske stranke. Baron GauČ bo baje vkljub nasprot-stvu nemških nacionalcev imenoval dva češka ministra. Že prihodnje dni se pričakuje ta sprememba.
Avstrijski soc. demokrat,je nemške narodnosti imajo ta teden strankin shod v Inomostu, Češka socialna demokracija, ki se ¿e letos popolnoma ločila od nemške, ni poslala na shod svojih' zastopnikov v pozdrav. Pri otvoritvi shoda je govoril strankin voditelj jud dr. Adler ter z veliko ogorčenostjo napadal ministrskega predsednika GauČa, ki je prvi minister, ki si upa v Avstriji odločno nastopati proti socialnim demokratom in grajati vse njihove napake.
—	Zveza a Rosna. Pretekli teden so se vršila med našimi in ogrskimi ministri skupna posvetovanja zaradi boljših zvez z Bosno in Hercegovino. Vojaška uprava to zahteva. Zveza bo iz Budapešte m iz Dalmacije preko Zidanega mosta. Kakor poročajo listi, se je doseglo med ministri sporazumljenje. Nekatere proge se bodo morele na novo zidati, da se dobi Čim krajša zveza z Bosno in Hercegovino.
—	Na Hrvatskem bo še kljub hudim napadom od vseh strani nadalje banoval TomašiČ. Ponudil je sicer cesarju ostavko, a cesar je ni sprejel. Za razvoj političnih strank na Hrvatskem je zanimivo, da sta se sedaj po dolgih pogajanjih vendar le združili obe stranki prava, ter si izvolili za svojega načelnika dr. Mile Starčeviča. Stranka prava je izmed vseh hrvatskih strani: še najbolj katoliška.
—	Vstala na Kitajskem. Dosedaj je pet glavnih mest najbolj obljudenih pokrajin v rokah ustašev.Mesto Kianking so ustaši zasedli v ponedeljek zvečer. Podkralj pokrajine Kvang je brzojavil v Peking, da se na cesarske čete ne more več zanašati in da tudi nima nikakega streljiva. več. Vlada je v velikih skrbeh, posebno, ker je veČina vojaštva v večjih mestih s častniki vred stopilo pa stran vstašev. Mladokitajci so popolnoma prepričani, da bo že v par tednih postala Kitajska ljudovlada. Imajo baje tudi že kandidata za ljudovlado. Poročila zadnjih dni pa pravijo, da je sreča zopet obrnila hrbet ustaŠem in se nagib-lje k vladnim četam.
Bržavni zbor.
Dunaj, dne 29. okt. 1911.
Prihodnja seja državnega zbora je v ponedeljek, dne 6. novembra. Nihče ne ve, ali bodo takrat na ministrskih klopeh So sedeli isti možje, kot so včeraj pri zadnji seji, ali že drugi, novi. Kakor smo zadnjič poročali, se stališče ministrskega predsednika maje. Nemci so se izrekli proti temu, da bi se imenovala dva Ceha za ministra. Ta teden bo Gauž vsa poskusil, da vendar pridobi Nemce za svoj naSrt, sestaviti novo ministrstvo t«di s Cehi, Nagaja pa baro-
nu GauČu poljski voditelj Bilinski, ki je imel dne 27. oktobra v zbornici velik govor, poln skritih, a spretnih udarcev proti ministrskemu predsedniku* Bilinski si namreč želi, postati Gaučev naslednik, zato je njegovo pritajeno nasprotstvo tem nevarnejše.
Po razpravi o italijanskem vseučilišču, koja zadeva se je še odkazala proračunskemu odseku, se je začelo prvo Čitanje državnega proračuna. Razprava še ni končana in se bo dne 6, novembra nadaljevala. Izmed Slovencev je govoril poslanec B r e n č i Č. Med slovenskimi poslanci je poslanec Brenčič najmlajši. Mlado poslance se rado posluša, kadar prvič nastopajo. Pri Brenčiču pa je okolnost, da je premagovat lec dvornega svetnika Ploja, privedla še več poslancev v njegovo bližino, da poslušajo njegova živahna izvajanja. Poslanec Brenčič govori gladko in s pov-tlarkom prednaša ostre napade na nasprotnike. Govoril je v zbornici o krivičpih razmerah na Spodnjem Štajerskem pri političnih oblastih. Poslanec zahteva, , da se nastavljajo uradniki slovenske narodnosti in da se ne uporablja žandarjev za razne važne posle, za katere sploh nimajo prave sposobnosti.. Pri sodnijah na Spodnjem Štajerskem se prestavljajo slovenski sodniki v druge sosednje dežele, pri nas pa nastavljajo narodu tuje ljudi, kateri sploh našega ljudstva ne razumejo, zategadelj je naše ljudstvo velikokrat po krivici kaznovano, ker sodnik ne zna jezika ljudstva.
Govornik navaja, kako se je pred par leti zgodilo v Ptuju, ko je imela Ciril Metodova družba tam občni zbor, kako so tistikrat Nemci divjali proti Slovencem in bili potem samo za par dni kaznovani, ker se slovenskim pričam ni verjelo, temveč samo policajem; en Slovenec je bil pa kaznovan, Čeravno ni nikomur nič storil, ampak so ga Nemci zavoljo slovenskega znaka napadli, na tri tedne in vse stroške, poleg tega pa, je bil Še za 200 kron okraden. Govornik je zahteval, da se celjsko slovenska-nemško gimnazijo spremeni v višjo in ptujska gimnazija podržavi, da ne bodemo samo Slovenci davek plačevali zraven, koristi pa nikakoršne imeli od nje, Z našimi dijaki se na tem zavodu zelo čudno postopa,
Osebno-doliodninski davek se v nižjih stopinjah ne sme zvišati, ker mora kmečko ljudstvo tako preveč davka plačevati. Uradniki trdijo, da ne morejo izhajati pri tej draginji, pa je treba pomisliti, cla se jim je v 10. letih itak trikrat zvišala plača.
Govornik vpraša vlado, kedaj se bode pomagalo kmečkemu stanu v gospodarskem oziru, in opozarja vlado, da naj nikar našega kmečkega ljudstva preveč ne obremeni, kajti potrpežljivosti ljudstva je tudi lahko enkrat konec. Kar se tiče poljedelskega ministrstva zaradi 6milijonskega zaklada, kateri je namenjen za pospeševanje živinoreje, se je dosedaj uporabljal samo za druge reci. Spodnještajerci od tega zaklada niso skoraj nič dobili. Govornik je pozival vla^ do, da naj zanaprej kaj takega prepreči in naj skrbi, da bodo naši živinorejci imeli od tega denarja res kaj koristi,.
Posl, P i Š e k je v imenu Slovenskega kluba pri ministrstvu za javna dela zaradi preložitve drž. ceste od Gornje Polskave, oziroma Slov. Bistrice v, Konjice, posredoval. Po sedanjem načrtu bi bila nova, oziroma preložena cesta 91 metrov Široka in bi stala 360.000 kron. Vlada pripozna,-da je nujna potreba, to državno cesto preložiti, ker sedaj ima do 13 odstotkov strmine in po novi cesti bi znašala strmina samo do 5 odstotkov. Ta preložitev, bi prišla mnogim posestnikom v veliko korist. Da se pa znižajo stroški, bode dala vlada načrte prenarediti in se namerava zgraditi samo 7 metrov Široka državna cesta, katere širokost bi tudi zadostovala.
Posl. dr. V e r s t o v š e k je v seji državnega zbora dne 28. oktobra vložil interpelacijo radi postopanja graške trgovske zbornice proti obrtno-naclalje-valni šoli v Šoštanju.
*
* *
V	seji draginjskega odseka dne 26. oktobra je bil po daljši razpravi sprejet predlog dr. VerstovŠe-ka:
1.	C. kr. vlada se poziva, podpirati občinske uprave mest in trgov in v sporazumljenju ž njimi o-skrbovanje z živili, po možnosti velike trge z živili v prodaji na drobno oskrbovati in potrebno ukreniti, cla se na več straneh vrši razprodaja; pri tem je treba skrbeti, da se za ubožnejše sloje v mestih oskrbi-jo potrebne mestne in tržke mesnice.
2.	Poljedelcem in živinorejcem se dovoljuje, svojo živino prosto klati, Če to dovoljujejo zdravniško-redarstvene določbe, ali če živine iz katerihkoli drugih' vzrokov ne morejo prodati. Zadruge za mesopro-dajo naj vživajo tudi to prostost. S tem se varuje mesarska obrt, obenem pa je tudi proizvajalcem dana možnost, po zadrugah za mesoprodajo vnovčiti svojo živino,
V	draginjskem odseku se je tudi razpravljalo & resoluciji, da se sme doma pečeni kruh svobodno prodajati, brez da bi se imelo za to pekovsko obrt. Na ta način se da stopiti na prste onim pekom, ki kruh tako neprimerno podražijo. Sprejel se je tudi predlog, da naj opusti vlada letos carino na koruzo, da se ista lahko ceneje izvaža iz Rumunije, ker se letos čuti v naših krajih povsod veliko pomanjkanje koruze.
Italijansko—turška vojska.
Italijani so si predstavljali, da bo zasedanje Tri-polisa Šlo gladko od rok. Upali so, da se jim Turki, oziroma Arabci niti ne bodo resno postavili v bran. Poročila zadnjih dni o bojih v Tripolisu pa pričajo, da se bodo imeli Italijani Se precej Saša trdo boriti
ter da bo padlo še tisoče in tisoče italijanskih1 vojakov, predno bo vsa Tripolitanija v rokah Italijanov.
Vojska se je Še-le začela.
Prava vojska se še-le začenja, Domačini v Tri-politaniji se upirajo za sedaj le Italijajnom, a ker so tudi verski razlogi, bi gibanje utegnilo kmalu postati nevarno vsem Evropejcem. Dosedaj je dospelo pred Tripolis 30.000 domačinov, in sicer cela plemena s Številnimi kamelami in velikimi zalogami jestvin. K četam je došlo več višjih turških Častnikov. Vrhovno poveljstvo Turkov in Arabcev ima Husejn Riza paša, učenec nemških častnikov iz Soluna.. Že precl dnevi so arabske pomnožene čete baje iznenadile neko italijansko konjeniško četo, ter jo pobile. Zadnji dogodki so vzbudili pri Evropejcih v Tripolisu nemir, ker se je. bati, da je italijanska vojaška moč v Tripolisu preslaba, se ustavljati naraščajoči turški in arabski moči.
Kakor vse kaže, se bo bojni ples Še-le začel.Prvo je prišel nepričakovan odpor v Bengaziju, a sedaj je prišel na vrsto tudi Tripolis sam. Italijani so pripovedovali, kakor da bi Arabci komaj pričakovali, da jih rošjjo izpod turškega jarma, Ko so zasedli Italijani Tripolis, so italijanski listi pisali, cla so jih Arabci pozdravljali kakor odrešenike ter poljubljali roke italijanskim vojakom. Sedaj se je pokazalo, koliko resnice je bilo na vseh teh italijanskih pripovedovanjih, V očivid italijanske vojne mornarice in vse v Tripolisu zbrano vojne sile so Arabci imeli pogum, da so uprli Italijanom. Lahko si torej mislimo, kak sprejem čaka Italijane še-le v notranjosti! Vrhovni italijanski poveljnik general Kaneva postopa, kakor se vidi, kot pravi mož sablje. Ustreliti je dal dne 25.. oktobra 31 Arabcev; na ta način spravljajo Italijani vsaki dan svoje sovražnike na drugi svet. To je gotovo odločno-postopanje, ki pa Italijanom ne pridobi domačinov, pač pa rodi mnogo novega sovraštva. Gotovo pa jer da čakajo Italijane v Tripolisu Še bridke ure.
, Vroč boj blizu mesta Tripolis
se je vršil dne 20. oktobra. Italijani poročajo, da jo bilo na turški strani 1000 mrtvih in 4000 ranjenih, O svoji! i izgubah pa Italijani pravijo, da ne znašajo veS-kot 100 mrtvih in nekaj stotin ranjencev. Angleški listi pa poročajo, cla so izgubili Italijani v tem boju blizu 700 mož. Kako resnico poročajo Italijani, se tudi razvidi iz tega, ko na eni strani pišejo, da so imeli Turki 1000 mrtvih in 4000 ranjenih, a so se morale vkljub temu italijanske čete — umakniti* Italijanski listi pišejo o tem vročem boju:
Po mirno minuli noči je bilo ob zori opazovatir da se pripravljajo Turki, podpirani od Arabcev, na nov boj. Bila je to očividno velika, četa oboroženih, približno G000 mož. Takoj po solnčnem vzhodu so italijanski zrakoplovi izsledili sovražnikove postojanke. Boj je bil srdit, zlasti na središču, ker je sovražnik hudo napadel1; pri tem je prišel celo do italijanskih utrdb. Sovražnik je poslal prve Čete v boj v raztegnjenih vrstah in jih je ojačeval iz dveh velikih rezerv. Nato je prodiral sovražnik v zaprtih vrstah in je skušal predreti naše vrste, vendar je bil po hudi' borbi odbit z velikimi izgubami. Tudi na najskrajnejšem levem krilu je bil b.oj zelo hud. Sovražnik je skušal zajeti naše Čete od strani, kar se je pa popolnoma ponesrečilo. Štirje veliki topovi, nastavljeni na nekem hribčku, so streljali na sovražnika.
Nekoliko oddelkov 44. pešpolka je pustilo, da so prišli Arabci do utrdb, ne cla bi streljali, ter so pričeli, potem, ko je prišel sovražnik prav blizu, močno streljati, tako, cla je bil sovražnik ob velikih izgubah prisiljen, umakniti se. Nato so naše pehotne Čete zapustile utrdbe , in so napadle sovražnika z bajoneti. Arabci so se nekoliko časa branili, potem so se pa razkropili.
Osma stotnija 84. pešpolka je po sijajnem napadu z bajoneti osvojila zeleno zastavo Arabcev ter je isto vrgla nazaj. Kljub streljanju vojno ladje „Sicilija" so Turki skušali nastaviti topove, kar se jim pa ni posrečilo. Izgube -sovražnika so precej velike. Na bojišču je padlo najmanj 1000 vojakov, veliko jih je bilo pa ranjenih. NaŠili izgub ni možno točno navesti, mrtvih in ranjenih utegne biti okoli 100 ali nekaj več. (Se teh niso mogli Italijani točno našteti, dočim so na turški strani točno našteli najmanj 1000 mrtvih!!)
Klanje kristjanov v Benga z i ju.
iz Bengazija javljajo, da je prišlo tam do velikega klanja kristjanov. V noči od 24.. do 25. oktobra je namreč nek vodja Arabcev dal od par sto svojih1 pristašev obkoliti katoliški misijonski zavod. Voditelj hiše, pater Humbert, se je hotel pogajati z voditeljem te druhali. Ponudil se je, cla pretrpi vse muke, samo da se prizanese njegovim varovancem. Ravnatelj mi-sijona je bil usmrČen z udarcem sablje in truplo razmesarjeno. Nato je zadela vse prebivalce hiše enaka usoda. Od misijonske hiše so se podali morilci v katoliško zavetišče otrok, kjer so umorili patra Josipa od kongregacije sv. Kamila ter povzročili mod 10- do 121etnimi otroci strašno krvavo klan;e. Deklice in dečki so bili odkupljeni otroci sužnjev. Več Evropejcev, ki so prihiteli, da bi čuvali oba zavoda, je bilo tudi ranjenih. — Novejša poročila pravijo, da vest o klanju kristjanov ni resnična. Izmislili so si jo baje Itar lijani, da bi pridobili Evropejce wa svojo stran.
Zvezamed Bolgarijo in Grško,
Med Bolgarijo in Grško je došlo do zveze za slučaj vojske s Turčijo. Glasilo vlade, „Mir", je objavilo izjavo, da Če bi Turčija napadla Grško, Bolgar rija tega ne bo mirno gledala; enako izjavo je prine-
slo glasilo grške vlade, v kateri je rečeno, da Gr-Ska ne bo mirto gledala, alco bi napadla -Turčija Bolgarijo.
Gospodarske posledice vojne.
Italijanska mlinarska delniška družba „Molini veneti Emiliana", ki ima v Turčiji svoje glavno ozemlje za spečavanje moke, je morala radi vojne ustaviti dobavljanje blaga in odpustiti velik del delavstva.Tu-di v italijanskih tovarnah sladkorja je nastopila kriza, ker ni mogoče pošiljati blaga v Turčijo. Turška vlada je določila, da je odslej uvedena za blago iz I-talije lOOodstotna carina. Nepričakovano hudi odpor arabskega prebivalstva v Tripolisu vzbuja strah, da se vojna podaljša, kar bi seveda zelo povečalo vojne stroške. Vojne stroške se ceni na 200 milijonov lir en mesec. Vlada je računala z dvomesečno vojno in razpoložljiva sredstva znašajo 400 milijonov lir. Vsakdanji vojni stroški znašajo 0 do 7 milijonov lir. Italija bo morala najeti zopet novo posojilo.
Novejša poročila.
Napad Turkov dne 26. t. m. na Italijane je bil strašen. Laško poročilo pravi, da so Italijani po izredno hudem boju sicer napad odbili, da pa se boj ni odločil, ker je velika večina turške vojske nedotaknjena in čaka dalje v svoji prejšnji postojanki. Po poročilu generala Kaneve je bilo Lahov 12.000, Turkov pa blizu 3 do 4 tisoč. Po istem poročilu se je odločila bitka ugodno za Lahe vsled tega, ker so slednji prevarali sovražnika, da je prišel v območje topov laških ladij, ki so ga prisilile, da se je umaknil. Lahi so se zdaj umaknili nazaj, baje ker je smrad trupel neznosen in ker trupla okužujejo vodo. V Tri-polis je odšlo iz Sicilije nadaljnih 5000 vojakov. Rodova Tibu in Tuareg, ki Štejeta 10,000 mož, sta se pridružila turški armadi,. Dočim govorijo Lahi o tisočih mrtvili' Arabcev, o svo,;o izgubr-h Še danes ne povedo niti približne Številke. Pri Tripolisu je okoli 60 tisoč Turkov in Arabcev, Pri napadu iz zasede so bili Italijani skoro popolnoma pobiti. Le s težavo se jim je posrečilo, vzdržati svoje postojanke. Vstaja v Tripolisu je povzročila vnovič krvave boje, pri katerih je menda padlo 180 Italijanov. Italijani preiskujejo nadalje poslopja, da bi našli skrito orožje. Vsak dan ustrele 40 do 50 Arabcev.
Da Lahom huda prede, dokazuje poročilo, daje laško brodovje dobilo nalog, da zasede otoke v Egej-skem morju, — Srbija iz varnostnih ozirov mobilizira vojaštvo ob Drini.
Turško vojaštvo v Tripolisu je baje z vsem preskrbljeno, da lahko deželo leta in leta brani. Tri-
polis bo postal za Italijane veliko pokopališče. * «
•
Italijane spremlja zadnje dni nesreča. Dne 23. oktobra so bili Italijani pri Gargarehu in Karbiju bli-zo mesta Tripolis hudo tepeni, Turki in Arabci so i-meli v boju ugodno postojanko, njih streli so kar vr-stoma morili Italijane, ki so imeli na stotine mrtvih in ranjenih. Turki so zasedli več važnih utrdb. Beg Italijanov je bil splošen. Mnogo Italijanov je bilo vje-tih, V italijanski armadi baje ni pravega reda in discipline. Italijani so tudi zelo slabi strelci, kar pa se o Turkih in Arabcih ne more reči. — Novejša poročila pravijo, da so Turki zopet zasedli studence pri Bnmeliano. S tem je izgubilo mesto Tripolis edini vir pitne vode. Ta izguba utegne postati za Italijane u-sodepolna. Poroča se tudi, da so Turki in Arabci zopet zasedli mesti Tripolis in Bengazi, a ti dve poročili bosta najbrž prezgodnji.
Razne novice.
Iz sodne službe. Imenovan je pravni prakti-kant pri okrožnem sodišču v Miafribtoru dr. Milko Gaber avskultantom v področju graškega nadsodišču.
Odlikovan konjiški rojak. Sveti oče je odlikoval našega rojaka gospoda Jakoba Pukla, posestnika v Enzeršdorfu pri Dunajju, s Častnim križcem.
*	Dijaški kuhinji v Mariboru so premilostljivi gospod knez in škof zopet darovali 50 K; za mili dar se jim prisrčno zahvaljuje — odbor.
*	Pogreb f dr. Jos. Vošnjaka. Bil je megleni dan dne 23. oktobra, ko se je na prijaznem gričku na Visovljah pri Sv. Venčeslu nad Slov. Bistrico zbrala velika množica slovenskega ljudstva, da spremi k zadnjemu počitku odličnega rodoljuba in pisatelja, dr. Josipa Vošnjaka. Slovesen je bil njegov pogreb. Da-si ravno je bilo slabo vreme, vendar je prišlo veliko število rodoljubov spremljat starosto Staj. Slovencev na njegovem zadnjem potu. Pogreba se je udeležilo 10 duhovnikov, vodil ga je od hiše do Sv. Venče-sla župnik in pisatelj Pankracij Gregorc. Pevski zbor je pri Vošnjakovi hiši in na grobu zapel dve žalostin-ki, V slovo rajnemu rodoljubu so govorili ob grobu župnik Gregorc, ki je omenjal pokojnikovo delovanje za duševni in telesni blagor naroda, dr. UeŠič kot zastopnik Slovenske Matice, nečak pokojnika dr. Bogomil Vošnjak in profesor Perušek iz Ljubljane. Ko so spuščali rakev v hladni grob, je zajokalo ljudstvo, kajti z Vošnjakom je izgubilo odkritosrčnega in zvestega svojega prijatelja. — Prijatelj pokojnikov nam poroča o zadnjih njegovih' urah sledeče: Dr. Vošnjak si je sam določil obleko, v kateri ga naj pokopljejo. Mirno se je pripravljal na smrt. Ne dolgo pred smrtjo se je izrazil: „Radumrjem! Cemu še sploh'živim ?" Mirno, brez vsakega boja je zaspal. Dan pred svojo smrtjo dne 20. oktobra je opolnoči zapisal v svoj dnevnik sledeče zanimive besede: „O večni Bog, bodi mi-aostljiv duši moji! Ne sodi je preostro! Blagoslovi moj
ubogi slovenski narod, da bo združen z drugimi Slovani dosegel vzvišeni cilj, ki si mu ga v svpji neskončni modrosti določil v zgodovini človeštva!" — Bodi blagemu pokojniku lahka žemljica, katero je tako ljubil!
*	Lepa zmaga. V, mestu Kamniku na Kranjskem je pri občinskih volitvah v vseh treli razredih zmar gala katoliško-narodna stranka. Navdušenje med pristaši je velikansko, ker je to prvo večje slovensko mesto, kjer bodo gospodovali katoliško-narodni občinski očetje. Vsepovsod gremo naprej.
*	Iz nemške hiše. Poročali smo že, da so si zastopniki spodnještajerskih štajercijancev, Malik, Marki in Wastian, hudo v laseh. Marki in Wastian sta pozvala Malika na dvoboj. Častni sod, ki se pred vsakim dvobojem posvetuje, ali napovedani dvobojevniki niso storili kedaj kaj takega, da ne smejo več dati zadoščenja, je izrekel, da Malik nima več pravice do dvoboja. Pustil si je že reči, da je lažnjivec, obreko-valec, a se ni dvobojeval» Vsled tega se dvoboj sedaj ne bo vršil, a „StajerČevi" poslanci se bodo gotovo Še dalje napadali,
*	Češka živina. Opozarjamo v tej zadevi na članek na prvi strani: „Kako se briga Kmetijska družba v Gradcu za blaginjo kmeta,"
*	Evharističen shod (za počeščenje presv. ReŠ-njega Telesa) za celi svet se bo vršil prihodnje leto na Dunaju. Letos je bil na Španskem v Madridu. Pokroviteljstvo Čez shod je prevzel naš presvitli cesar, kar je neizmerno razveselilo vse dobre katoličane.
*	Zopet vinski davek. V sobotni seji državnega zbora dne 28. oktobra je mimogrede omenil finančni minister Mayer tudi, katere'davčne načrte hoče predložiti, Imenoval je: davek na žganje, na pivo, vino, samodrče (avtomobile), na dedšcino, vžigalice itd» Ni oa se izrazil, ali ima v mislih samo davek na vino v steklenicah, ali pa sploh na vino. Treba je torej, da so naši vinogradniki zopet na straži.
*	V Avstriji živinoreja nazaduje, ker jo vlada premalo podpira. To nam kažejo naslednje Številke: V Avstriji je na sto ljudi 36 goved, v Nemčiji pa samo 34, In vendar se na Nemškem ne potegujejo za vpeljavo argentinskega mesa, , temveč pospešujejo v veliko večji meri kot pri nas, domačo živinorejo, zato je tudi v Nemčiji blagostanje kmeta in obrtnika veliko boljše nego pri nas.
*	Naše zadružno in gospodarsko delo. V Četrtek, dne 26, oktobra se je vršila v Mariboru glavna skupščina štajerskega pododbora Zadružne zveze v Ljubljani, Navzočih' je bilo nad 60 zastopnikov spodnještajerskih zadrug» Zborovanje je otvoril predsednik pododbora, g. d r. H o h n j e c , ki je iskreno pozdrar vil vse navzoče, posebej še župana g. Antona Beleča iz St. Vida pri Ljubljani, dež, poslanca Ozmeca in Novaka ter zaštopnika Kmetijske družbe, župana Thalerja. Zborovanje je vodil deželni poslanec O z m e c. Župan Belec je nato predaval o strojnih zadrugah. Zanimivo predavanje se bo priobčilo v „Gospodarskih Novicah". Nadrevizor PuŠenjak je poročal o delovanju pododbora v letu 1910. Zadružna Zveza je zelo živahno delovala, pomagala je slabejšim članicam, v času, ko je bilo splošno pomanjkanje denarja, je dobro izhajala, je strogo nadzorovala Članice, z okrožnimi zadružnimi shodi in tečaji je vzbujala med ljudstvom smisel za zadružništvo. Na novo so se ustanovile 4 zadruge, k Zvezi je pristopilo osem zadrug, Odpadli ste samo dve; skupno šteje sedaj Zadružna Zveza na Spodnjem Štajerskem 103 članice, med temi je 89 posojilnic. Včlanjenih je bilo v naši organizaciji okrog 22.000 članov» Hranilnih vlog imajo naše posojilnice 18 milijonov kron, prometa je bilo v letu 1910 28 milijonov. Cisti dobiček je znašal nad 65.000 kron. Naše posojilnice so imele skupno 2 milijona odvišnega denarja, in sicer v Času, ko je bilo pomanjkanje denarja povsod, kar je gotovo veselo znamenje. Zadružna Zveza je priredila dva zadružna tečaja, kojih u-deleženci vzorno delujejo v domačih zavodih. Mnogoštevilni so bili okrožni zadružni shodi in gospodarska predavanja. Revizij se je izvršilo 55. Zadružna zveza deluje z vso vnemo za gospodarski napredek našega ljudstva, za živinorejo itd. Naše stremljenje gre na to, da se ustanovi samostojna Zadružna Zveza za Spodnje Štajersko, ki bo sprejemala samo štajerske zadruge. Samostojna Zadružna zveza bi bila velikega pomena za naš gospodarski razvoj, središče v Ljubljani pa bi se razbremenilo, toda Ljubljana bi še vedno ostala središče jugoslovanskegazadruž-ništva. Samostojna Zadružna Zveza v Mariboru bi bila tudi velikega narodnega pomena. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. V načelništvo pododbora se je izvolil nato stari odbor. Nato se je skledo, da smejo posojilnice v bodoče sprejemati le take člane, ki še niso člani kake druge zadruge z neomejeno zavezo. Razprave o posameznih točkah so se u-deleženci pridno udeleževali. Prečital se je Še dopis poslanca dr. Benkoviča, v katerem naglaša, da je poslanec Pantz stavil v državnem zboru predlog, naj da država malim posojilnicam v alpskih deželah posojilo na nizke obresti, da morejo te zadruge dati posojila kmetom, ki so v bedi. Slično resolucijo je poslala glavna skupščina na poljedelsko ministrstvo, ki se prosi, naj tako pride na pomoč slabejšim posojilnicam na slovanskem jugu. Predsednik zaključi nato lepo in zanimivo zborovanje. Naše gospodarsko in zadružno delo bo rodilo gotovo obilo dobrih sadov.
*	Zadružne šole Četrti tečaj se prične dne 3. novembra t. 1. Ker so se dosedanji tečaji izvrstno obnesli in so se naučili slušatelji za trgovino in zadružništvo res mnogo potrebnega, so vsi hvaležni Šoli, ki jih je sprejela v pouk. V Zadružno šolo se sprejemajo kmečki mladeniči, ki so stari najmanj 16 let, če
znajo dobro brati in pisati. Sola traja od Vseh svetih pa do Velike noči prihodnjega leta, torej le zimski čas. Ker za to Šolo ni treba plačati tudi nobene Šolnine, priporočamo našim boljšim posestnikom, da pošljejo'svoje sinove v Ljubljano v Zadružno šolo. Kdor se hoče vpisati, naj pošlje takoj svoj krstni list, zadnie Šolsko izpričevalo in 5 kron vstopnine na naslov:" Slovenska trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2. Tam je dobiti tudi vsa druga pojasm-
a- * Slov. kat. izobr. društvo „Kres" v Gradcu. Dne 22. oktobra se je vršil ob veliki udeležit in zanimanju Članov IV. redni občni zbor društva „Kres". Iz poročil odbora omenjamo glavne stvari: Blagajnik Iv. Gajšek poroča, da je imel „Kres" v minolem letu 1585 K 09 vin. dohodkov» Stroškov je bilo 15G2 K 22 vin. Tajnik poroča, da je imel odbor v minolem letu 21 sej. Predavanj je bilo skupno s poučnimi tečaji 49. Predavali so razni gospodje, namreč: Vič» g. Ljubša, dr. A, Zdešar, dr, Hohnjec, dr, L Krek, poslanec Go-stinČar in gosp, urednik „Bogoljuba", J. Kalan. Največ predavanj pa so imeli naši katoliški akademiki „Zarjam", kateri so vodili tudi socialni kurz, računske vaje in pouk o zadružništvu. Na novem odru je priredil „Kres" že 7 igrokazov. Razun tega pa je i-mel Še pet domačih zabav ob raznih prilikah» V „Kresu" so se v minolem letu na novo osnovali sledeči odseki: Orel, Dekliška zveza, tamburaški zbor in fantovski pevski zbor» Vsi odseki so dobro izvrševali svojo nalogo in storili, da se je novim članom, ki jih je pristopilo od lani 161, omilil „Kres", kjer so našli skozi celo leto obilo poštene zabave, K temu je izbor-no pomoglo tudi dejstvo, da se je preselil „Kres" dne 1. maja v slovenske prostore v hiši društva Sv, Marte. „Kres" je pa posredoval tudi glede prenočišč in in služb za one Slovence, ki so se oglasili v njem. Preskrbel je delo 30. rokodelcem in jim dal prenočišča, oziroma poskrbel stanovanja. Dopisi, ki prihajajo na „Kres" v tem oziru, so nam priča, da Slovenci po domovini poznajo „Kres" in njegovo, sicer težavno, ali vendar uspešno delo. Tako naj bi bilo i nadalje. Kdor misli iti v Gradec, naj tega ne stori poprej, dokler ne vpraša za svet v „Kresu", ki mu drage volje odgovori. Pismu naj se vedno priloži znamka za, odgovor. Opozarjamo zlasti naša društva, naj priporočajo „Kres" znancem, ki so morda že v Gradcu, a še ne vedo zanj. Izvolil se je za leto 1912 sledeči odbor: Fr. Vehovar, mizar, predsednik; Rado Kožar, slikar, podpredsednik; Fr. Kvas, krojač, tajnik; J. Tramšek, mizar, blagajnik; Pavel Rupnik, stud. iur„ knjižničar; Al, Pukšič, zidar, gospodar; Erman, Vi-potnik in Globočnik, vsi mizarji, pa za namestnike. Nato je sledilo predavanje gospoda Puntarja, kateri nam je z živo besedo naslikal delovanje „Kresa" do-sedaj, iz katerega naj se učimo, delati naprej. Doslej se je pokazalo, da more le društvo, katerega člani so prežeti krščanske misli, dosezati uspehov za zapuščene graške Slovence. Burno odobravanje je bilo požrtvovalnemu socialnemu delavcu dokaz, da smo vsi do zadnjega njegovih misli. Nato je naznanil tajnik, da se danes poslavlja od „Kresa" naš prvi zvesti delar vec Ivan Gajšek, ki otvori svojo mizarsko delavnico v Poljčanah. Člani so vrlega, tovariša živahno po zdravljali v dokaz, kako cenijo požrtvovalno delo. Nato se je zaključil občni zbor.
*	„Zarja", kat. akad, te.hn, društvo v Gradcu, si je izvolilo na L rednem občnem zboru dne 27» t. m. sledeči odbor: cand. iur. Jakob Hodžar, predsednik; stud. iur, Franc Detela, podpredsednik; stud phil. I» Sivec, tajnik; stud, phil. Josip Gombotz, knjižničar; stud. geog. France Verce, gospodar; stud» iur. Jo-ško Šenk, odb. namestnik.
*	Slov. Straža posreduje — srečo! Kdo ne želi nekoč zadeti glavnega dobitka? In to ni niti tako težko. Pred vsem je treba imeti srečko, in Slov. Straža posreduje, da si tako vsakdo, ki si v upanju na glav ni dobitek hoče utrgati mesečno par kronic, na prav lahek način pridobi. Torej par kronic mesečno , in glavni dobitek mora biti zadet!, Kjer je tedaj cela stvar tako priprosta in poceni, naj bi nikdo ne odlašal, ampak takoj pisal Slovenski Straži, da mu v obliki srečke preskrbi vstopnico v krog tistih srečnih, ki imajo upanje, da zadenejo glavni dobitek. Pri prodaji vsake srečke pa Slovenska Straža zasluži, tudi nekaj kronic, katere ji bodo v prid obmejnih Slovencev gotovo dobro došle. Vsa potrebna nadaljna pojasnila daje in naročilne listke razpošilja za Slovensko Stražo iz prijaznosti g. Valentin Urbančič, knjigovodja Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani»
*	Marijin kolek. Krasen Marijin kolek s podobo romarske cerkve na Brezjali, je v zalogi Slovenske Straže v Ljubljani. Opozarjamo na ta kolek posebno čč. župne urade in člane ter Članice Marijinih družb, da ga vedno rabijo na svojih pismih. Posamezni kolki so po 2 vin. Naročajo se v pisarni Slov. Straže v Ljubljani.
*	Trgatev v Evropi. Iz vseh krajev prihajajo poročila, da je letošnja trgatev povoljna. Italija računa na 41 milijonov hektolitrov (leta 1910 samo 29 milijonov); Francoska je pridelala 45 milijonov hektolitrov; Španiji je veliko škodovala letošnja vročina, vendar računa na 16 milijonov hektolitrov; na Portugalskem je naredila peronospora precej škode, vendar pa bo srednje dobra letina. Izredno dobro jo izpadla trgatev v Nemčiji, in sicer tako, da si morajo države, ki izvažajo v Nemčijo vino, poiskati drugih vinskih1 trgov. Najslabša trgatev je pa na Grškem. 1 V [Avstriji je bilo splošno srednje vinsko leto.
Vinorejco opozarjamo na današnji insérât dež. odboraj glede naročitve cepljenih trt. Ker je rok kratek <10. nov.), se morajo tisti, ki hočejo dobiti trte iz deželenih nasadov, takoj pobrigati za nje. Vsekako
čudno pa je, da so nemški listi že pred tednom prinesli ta inserat dež. oirjbora. Da se Slovence tako zapostavlja tudi v tem oziru, proti temu se odločno zavarujemo.
* Vinogradnike, kmetijske podružnice opozarjamo na današnji oglas g. Fr. Vlogrinca, posestnika pri Sv. Andražu v Slov. gor. Na prodaj ima on mnogo kolja za vinograde in dog ter hrastovega lesa za
U,'e" « ^a dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: dr. Firbas, c. kr. notar, 20 K; Fr. Repolusk župnik, 4 K; Stamberger Jožefa, nabrala na dekliškem shodu v Veliki Nedelji 17 K; v Slovenskem klubu v Sarajevu nabral nadzornik Plohi in poslal dr. Preindl 8 K; okrajna posojilnica v Ormožu 20 K; Tkavc, stolni kaplan, 10 K; dr. Le-mež, advokat, mesto venca na grob dr. Vošnjaka, 10 K; Franc Ogrizek, župnik, 4 K; Berdnik-Jurko, Slovenjgradec, 10 K; kmet Prelog 1 vagan krompirja, 2% kg zabelja; kmet Munda 2 vagana krompirja, 5 kg čebulja; Modrinjak Janez, kmet, 2 va-cana krompirja. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam: stotero Bog
platin	^vmam
*	„Danica." Slovensko katoliško akademično tehniško društvo „Danica" si je izvolilo na prvem občnem zboru v 35. tečaju dne 25. oktobra 1911 sledeči odbor: phik Ivan Gruden, predsednik; iur. Josip Orel, podpredsednik; iur. Josip Markočič, tajnik; phil. Franc Požlep, blagajnik; iur. Lovro Bogataj, gospodar; i::r. Stanki» Majcen, I. knjižničar; iur. Ivan Koali, II. knjižničar; vet. Franc Samec, arhivar; for. Anton Resman, zapisnikar.
*	„Kres" v Gradcu priredi dne 19. novembra 1911 izlet k novembra v slovenski gostilni „pri Andreju Hoferju", Prokopi-gasso 12 (vhod v Herrengasse pod kavarno „Evropa") Martinov večer z zanimivim vsporedom. Začetek ob štirih poboldne. K obilni udeležbi že danes vabimo člane in po njih vpeljane goste.
*	„Kres" v Gradcu priredi dne 19. novembrq 1911 izlet k „Mariji Trost", kjer se vrše slovenske litanije. Opozarjamo že danes graške Slovence na to izrednost z željo, da se prvih slovenskih litanij pri „Mariji Trost" obilo udeleže.
*	Odbor Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju vabi na občni zbor, ki se bo vršil dne 10. novembra 1911 ob Vil. uri zvečer v odvetniški pisarni dvornega in sodnega odvetnika gospoda dr. Stanka Lapajneta na Dunaju,. I., Br&uner-strasse 10, z naslednim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo (tajnikovo in blagajnikovo); 2. poročilo preglednikov; 3. volitve; 4. imenovanje častnih udov; 5. slučajnosti. — Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se bo vršil eno uro pozneje ob vsakem številu navzočih udov (par. 22 dr. pr.)
*	Za „Slovensko Stražo"« Na inštalaciji 6. g. župnika Iv. Sekola v Vogrčah nabrala gdč. L. Sadjak 20 K, podružnica na Sladkigori 27 K, iz nabiralnika „Slovenske Straže" v Celju 10 K, Mohorjani pri Sv. Puhu pri Lučanah po č. gospodu Jak. Rosch-mannu 1 K, Mohorjani v Makolah po č. gospodu Mihaelu Len-dovšeku, župniku, 10 K, Mohorjani v Zavodnjah pri Šoštanju po č. gospodu Rozmanu 6 K, Mohorjani v Št. Jakobu v Rožu po č. gospodu M. Ražunu, župniku, 151 K, Mohorjani v Brdu p. Šmo-borju. po č. gospodu Antonu Sturmu, župniku, 3 K, Mohorjani v Gotovljab po 6. gospodu Jakobu Zupančiču, župniku, 15 K, Mohorjani v Šmartnem na Paki po župnem uradu 15.37 K, Mohorjani v Žihpolju po župnem uradu 5 K, Mohorjani v Št. Juriju na Vinogradih 5 K. Naprej, Slovenci in Slovenke za „Slovensko Stražo."
*	Krog 3000 obrabljenih znamk je nabrala za „Slovensko Stražo* Kristina Langeršek v Celju. Hvala!
Mariborski okraj.
m Maribor. Ze večkrat je „Slovenski Gospodar" poročal, kako mariborski okrajni zastop upošteva zahteve kmetov glede cest. Drugi okraji, n. pr. Šentlenartski, v katerem gospodarijo zavedni slovenski kmetje, skrbijo vedno, da se zidajo nove ceste tam, kjer so najbolj potrebne. Kdor se n. pr. spominja, kako blatna je bila pot iz St. Lenarta k Sv. Juriju in od tam na vse strani. Dokler je bil tamošnji okrajni zastop v rokah šentlenartskih tržanov in posilinem-cev, so se ceste zanemarjale. Red je napravila še-le slovenska veČina. Zelo dolgo se borijo kmetje Župnij St. Peter, Smartin in Sv. Barbara za okrajno cesto med St. Petrom in Smartinom na levi strani Drave. Ta cesta bi bila krvavo potrebna za te kraje. Ce je jeseni slabo vreme, ali pa, Če se skuja dupleŠki brod, pa je obširna okolica skoraj popolnoma odrezana od Maribora kar se tiče tovornega prometa. Saj še peš ne moreš z lahka pregaziti blata. Mariborski okrajni zastop, ki že leta in leta pobira od nas kmetov o-krajne doklade, nam mora zidati cesto med St. Petrom in Smartinom! To naj bo naša zahteva. Kako velikega pomena bi bilo, ako bi bili letos prišli slovenski kmetje v okrajni zastop. Gotovo bi nam bili glede te ceste bolj naklonjeni, kot posilinemški meŠČar ni in tisti žalostni ljudje, ki so nas izdali. Občine, storite potrebne korake, da se vsaj v doglednem času izpelje ta cesta
m Maribor. Slovensko gledališče v Narodnem Domu se otvori najbrž še-le v nedeljo, dne 19. novembra. Igrali se bodo „Razbojniki".
m Pesnica. Vlada je vendar ugodila ugovoru Slovencev in je razveljavila občinsko volitev I. razreda, v katerem so zmagali lansko leto vsled raznih' nepravilnosti posilinemei. Volitev II. in III. razreda, kjer so zmagali Slovenci, je potrjena. Tako bo prešla v kratkem ta važna občina v roke slovenskih krneti in bo tvorila močno predstražo med Mariborom in Siidmarko. Volitev za I. razred se bo v kratkem vršila.
m Ceršak ob Muri. Kako naši nasprotniki lažejo. V nemških listih Čitamo, da je baje na tukajšnji Šulferajnski šoli vpisanih že nad 40 otrok. To je naravnost lažnjivo! Dosedaj je bilo v tej Šoli lo nekaj nad 20 otrok, kljub temu, da jih je več kot polovico teh poslanih iz neke sirotišnice z Dunaja. Sedaj pa bo Število otrok Še manjšo, ker so se nekateri starši vendar spametovali. Mi hočemo Šole, v katerih se bodo naši otroci vsaj kaj naučili in ne bodo zasramovali svojega maternega jezika. Mi tudi hočemo, da se učijo otroci slovenskega in nemškega jeeika; v nemški Soli pa se ne gmo spregovpriti slovenska beseda. To pa Sullerajnu glaeno povemo, da so praenl njegovi sipi, da bi cirberfeka mučilnicanapredovala.
Sv. Anton v Slov. gor. Dne oktobra ]« mrla po devetletni mučni bolezni 51 let stara 2a»a in
vzgledna gospodinja Frančiška KaučiČ, rojena Lov-rec, posestnica v Smolincih, N. v m. p.!
m Sv. Jurij v Slov. gor. Nedeljska prireditev Dekliške zveze se je prav dobro izvršila. Igralke so igro „Vestalka" prav izborpo pogodile. Globok vtis je naredila igra v rimskih oblekah ob primerni prireditvi odra za posamezne prizore. Marija Androjna je govorila o nalogah kmečkega ženstva, Julka Rotman je deklamovala „Slava slovenski domovini", pevski zbor je oskrbel pevske točke. Veliko zanimanje je vzbudil srečolov z lepimi dobitki. Cela prireditev se je vršila v znamenju veselega razpoloženja ob veliki u-deležbi cenjenih gostov, domačih' in daljnih. Mladee-ke, le vrlo naprej v smislu prave izobrazbe in poštene zabave!
m Sv. Marija v Puščavi., Sv, misijon se bo obhajal v naši romarski cerkvi letos od 11, do 19. novembra. Vodili ga bodo čč. gg. lazaristi.
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tukajšnja podružnica Slovenske Straže je imela dne 29. oktobra v prostorih gospoda Oswalda svoj prvi redni občni zbor. ■ Podružnica Šteje dosedaj 60 udov in dobro deluje. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik J. Pečov-nik, tajnik J. Pavlič, blagajnik G. Zrnko, odbornik J, Korman.
m Fran« Podružnica „Slovenske Straže" priredi v nedeljo dn« 5. novembra 1911 po večernicah v društvenih prostorih obC-nj zbor z govorom, petjem in gledališko predstavo, M jo vprizo-rij« domači mladeniči.
m Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo dne 12. novembra obhajamo pri nas praznik farnega patrona. Pri poznem cerkvenem opravilu pridiguje gospod dr. Hohnjec* To priliko bomo tukajšnja dekleta porabile, da si ustanovimo svojo dekliško zvezo. Ustanovni shod, na katerem bo govoril gospod dr. Hohnjec, bo takoj pa drugem sv. opravilu. Mladina, pridi Ii
Ptujski okraj.
p Ptuj. Ptujsko okrajno glavarstvo je pravi sedež nemškutarjenja. Vsi dopisi na županstva so nemški. Menda naj bi se župani nemški učili samo radi par uradnikov. Vprašamo gospode, ali je ljudstvo tukaj radi uradnikov ali uradniki radi ljudstva? Slavna županstva pa pozivamo, da naj brez strahu vračajo nemške dopise, zlasti tam, kjer župani nemški ne znajo. Svetli cesar sam je podpisal par* 19 državnih temeljnih postav, ki pravi, da so vsi narodi v Avstriji enakopravni. Ce je paragraf tukaj, zakaj bi ga u-radniki ne izvrševali? Morajo se nanj ozirati, zato vračajte nemške dopise, Opozarjamo tudi gg. državr ne poslance, da malo pogledajo v pisarne raznih u-radov in pridobe ljudstvu pravico, ki mu gre.
p Ptuj. Javno vprašanje na c. kr, okrajno glavarstvo v Ptuju. V neki župniji ptujskega okraja smo kupili fantje smodnik, da bi streljali ob godu farnega patrona. TopiČi so bili že nabiti, vse je bilo pripravljeno, da bi se sprožilo. Naenkrat pa pride mož postave, orožnik, pa prepove, da se nabiti topiči niso smeli izstreliti. Omenim naj Še, da so možje, ki so hoteli streljati, bili tega popolnoma vajeni.. Ob času bra-nja v vinogradih' pa so streljali vsepovsodi, in sicer tudi mali fantje in drugi nevešči ljudje, a nikdar nismo slišali, da bi prišel mož postave in, bi streljanje prepovedal. Zlato vprašamo c. kr. ptujsko okrajno glavarstvo, ali je ista postava zoper streljanje pri cerkvah in v vinogradih? In Če je, zakaj na eni strani taka strogost, na drugi pa popustljivost?
p Središče. Orli so zbrali v svoje vrste cvet slovenske mladine. Ko je Sokol sladko spal, so Orli neutrudno delali; kar je bilo poštenih fantov še nezavednih in neorganiziranih, zbrali, potem pa lastne vrste očistili in gledali, da ne zraste med pšenico ljubka in nobeno strupeno zelišče, S tem je zbudil Orel Sokola, Podrgnil si je Sokol od narodnih maškarad krmežljave oči, se stegoval in najprej samega sebe ogledal, kako je oskuben. Ker mu je pticarroparica tovarišica „Svobodna Misel" posadila nekaj novega perja, je sfrfotal in odletel na lov za fanti. Toda Sokol je preveč zamudil. Nič ni pomagalo, da si je po-poskubil gosposko perje ter ga nadomestil z „demokratičnim", ljudstvo ga noče poznati, pošteni fantje pa so se združili v okrilju Orla. Sokoli so sklicali sestanek, katerega se jih je udeležilo 7, Sokolom ne preostaja nič drugega, kakor vse te ljudi pobrati kakor oni kralj, o katerem sveto pismo — seveda v drugačnem smislu — pravi, da je povabil k sebi vse, ki so jih našli na potih in na stezah. Svetopisemski kralj pa je imel moč, da je te ljudi organiziral in discipliniral, pa tudi, da so imeli kaj vživati.. Sokol pa nima nič, kar bi dal tem svojim povabljencem. Zato bodo gotovo lovili v naših vrstah. Toda mi stojimo trdno in se bomo pred vsemi aapadi branili skupno kot bratje. — Na zdar!
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Požari v okolici Ljutomera in sosednjih župnijah so zadnja leta vedno na dnevnem redu. Dne 26. oktobra so zgorela poslopja g. Puconja na Cvenu. Baje je nekdo zažgal iz hudobnega namena.
1 Sv. Križ na Murskem polju, Prečastiti gosp; dekan in vitez Franc Josipovega reda, Martin Jurko-vič v Ljutomeru, so pam letos na aninsko nedeljo tako lep* in ganljivo pridigovali, da si Štejemo v, dolžnost, izreči jim na tem mestu za njih trud javno Zahvalo. Pozno se sicer spomnimo svoje dolžnosti, a nadejamo se, da nam blagovolijo to zakasnelost blago-* dušno oprostiti. Taki nauki in napotki k pravemu krščanskemu Življenju so — naravnost rečeno:! nepozafe-ljivi. Veselimo se Že aopet na prihbdpjo pridigo preč. «ospoda dekana. — Vartm	i'
1 M»1 »nedelja. V nedeljo dne 5. inov^mbr.a 1911- ¿e . vjij «borcrvanj. kmetijske podrutnloe, na katerem govori g. Skrlec ta VlCaneev K obilni udeleSbi v*M odbor.
Slovenjgraški okr* f
s Slovenji Gradec. Sekira poka hudo zadnja leta po gozdovih v slovenjegraškem okraju. Gozdovi so bili že od nekdaj ponos in glavni vir naših kmetov. Žalostni pogled je na gola rebra, tam, kjer je bil nekdaj lep košat gozd. Tujec se bogati z našimi gorskimi zakladi. Kmetje, polagajmo malo več važnosti na gozdove in lesorejo. Prišli bodo še hujši časi kot so sedaj in tedaj vam bodo gozdovi prav prišli.
s Šoštanj. Naše Bralno društvo je priredilo v nedeljo, dne 29. oktobra pri RajŠterju veselico s petjem, deklamacijo in igro „Jeza nad petelinom in kes". Udeležba je bila jak.o obilna in sodelujoči so rešili svoje vloge prav povoljno. Pri igri so nastopile: Jožefa Ravljen, Neža StanovŠek, Ana Hrastnik, Ana Golob in Marija Kot. Po igri se je vršil srečolov s prav zanimivimi dobitki.
s Na Muti se je obnesla veselica dne 22, oktobra na korist ubogim otrokom slovenske Šole prav povoljno. Dasi se domačini niso udeležili v tako velikem številu kakor drugokrat, ker so bili deloma zadržani, nekateri pa so se zbali vremena, vendar je bil še lep obisk. Pač pa so prihiteli zavedni slovenski fantje iz 3—4 ure oddaljenega RemŠnika v kaj lepem Številu, kakor tudi vrla dekleta iz Marenberga. Ta mladina na skrajni jezikovni meji je pač lahko vzgled marsi-kakim mlačnežem po naši domovini, ki ne posečajo narodnih prireditev, Čeprav jih imajo Čisto pred nosom, ampak rajši zapravljajo čas in denar na drugi način, ki je Često Škodljiv duši in telesu. Sosednji Vuzeničani tudi topot niso izostali. Dekleta so igrala >,Cašico kave", moški pa „Prepirljiva soseda". Igralk in igralcev ni potreba hvaliti, saj so že stari znanci na odru in vsak reši svojo vlogo prav dobro. Da se je dosegel primeroma še lep Čisti dobiček za uboge otroke, gre zahvala v prvi vrsti našim vrlim dekletom in fantom,, potem pa seveda tudi občinstvu in ljubim gostom. Se posebej pa se moramo zahvaliti gospodu Priveršeku, trgovcu na Muti, ki je v ta namen podaril sodček vina.
s Pri Sv. Primožu nad Muto kmetje prav pridno prirejajo love, ker so dobili letos lov v svoje roke, dasi je bil od nekdaj v najemu nemške gospode. Tudi letos se je zanj potegoval protestantovski doktor Mrnv lag iz Maribora., a slovenski kmetje ga niso hoteli pustiti.
s Marenberg. Tukajšnja dekliška zveza uprizori v nedeljo dne 5. novembra 1911 v trgu „Pri stari pošti" gledališko igro „Z viharja v zavetje" in „Dve klepetulji." Na vsporedus je tudi nekaj pečmi in deklamacij. Ob enem nam bo izpregovorll naš državni poslanec gospod dr. Karo! Verstovšek nekaj bodrilnih besed. Začetek ob %3. uri popoldne. K obilni udeležbi se vabijo vsi domači, bližnji in daljni sosedi.
Konjiški okraj,
k Konjice. Zaupniki Kmečke zveze se naprošajo, da se ozro po svojih četah, da s primerno mirno in modro agitacijo zgoste svoje vrste; naj ga ne bo boljšega posestnika, ki bi ne stopil v krog borite-ljev in delavcev za kmečke koristi,. Pri tem se vas vabi, vrli kmetje, na naročbo stanovskega lista „SI. Gospodar" s prilogo „Gosp. Novice". Vsak njegov prijatelj naj si naroči svojega in Še pridobi vsaj po enega naročnika. Naročeval se bo pod skupnim zavitkom v trgu Konjice hiš. štev. 108.
k Konjice. Podružnica „Slovenske Straže" sklicuje svoj I. redni občni zbor na Martinovo nedeljo dne 12. novembra 1911, po večernicah v prostorih bralnega društva v kaplaniji. Zbor ieli vzbuditi v ljudskih slojih zanimanje za „Stražino" nalogo in delo, srca vneti za rodno grudo, domači jezik, vtrditi zvestobo do narodnega svojstva. Ljubezen do domovine naj zbere dne 12. novembra može in žene, mladeniče in dekleta, v svetem navdušenju za ohranitev svojega imena za bodočnost. Pri tej priliki se zopet opozarja na zbirko narodnega blaga, ki smo jo že opetova-no priporočali zavednemu občinstvu.
k Konjice. <3italnica v Konjicah priredi v nedeljo dne 5. listopada 1911, ob 4. uri popoldne, v čitalnični dvorani v Narodnem domu gledališko predstavo. Igrala se bo priljubljena žalo-igra „Mlinar in njegova hči."
Celjski okraj.
c Celje. Nekatere občine celjskega okrajnega glavarstva Še vedno niso vposlale poizvedovalnih pol za pomožno akcijo po suši, tako, da glavarstvo ne more skleniti aktov. Neobhodno potrebno je torej, da se občine požurijo.
c Celje. Na tukajšnji pošti je zapostavljanje slovenščine že postalo — železna srajca. Slovenci se pritožujejo, da Še mnogokrat dvojezičnih tiskovin ite dobijo. Bo treba napraviti red.
c Celje. V Spodnji Hudinji je v petek, dne 27. oktobra izbruhnil požar pri tesarju Palirju. Požar so omejili, da se ni razširil Ha sosednjo hišo.
c Celje. Kakor se nam od verodostojne strapi poroča, so občinske volitve na TeharjiH potrjene. Kakor znano, so posilinemei pri teh volitvah na zelo čuden način zmagali, a kljub temu se na slovensko pritožbo ni oziralo.
Izžrebanje porotnikov. Za Četrto in zadnje letošnje porotno zasedanje pri tukajšnjem okrožnem sodišču so bili izžrebani kot glavni porotniki: Mihael Sevnik, posestnik v Zupelevcih; Jurij Drobtinšek, posestnik pri Sv. TomaŽu; Rajmund Bratanič, trgovec v LiiČah;' Alojz Podmenik, užitninski uradnik v Bernioi; Anton Debelak, mlinar v Prelaski; dr, Josj. Georg, oftvetnik v Šmarju; I. Maček, mlinar v jpe-sičnem; Anton klavzer, mesar v Brežioaji; Josip KrobatK, hišni posestnik .v Celju'; Anton Počivalšek, gostilničar, v Loki pri Zidanem mostu ; Fran Pjkl m]V, hranilnem ui&driik V. 2alou'; Alojzij Terglaiv, posestnik in dež» posL v O. GruSovlJafc; PuSaik, MS. p»
sestnik v Konjicah; Karol Schwentner, trgovec v Vranskem; Josip Stožir, posestnik v Trnovljah; Al. Goričar, knjigovodja v Libiji; Martin Večaj, posestnik v Lokah; Fran Cetin, posestnik, Sele pri Brežicah; Simon Vidmar, posestnik v Spodnjih Zrečah; Valentin Ušen, posestnik v Spodnjih Grušovljah;, Ivan Skaberne, klepar v Celju; Josip Rade j, gostilničar v Rajhenburgu; Franc Korun, trgovec v Št. Petru v Savinjski dolini; Josip Span, posestnik v Doropolju pri Sevnici; Alfred Pungeršek, knjigovez v Celju; Ivan Korber, klepar v Celju; Anton Eller, krojač v Vojniku; Fran Cernovšek, gostilničar v Št. Jurju ob južni železnici; Fran Hasepbiichel, posestnik v Oplot-nici; Ivan Pungaršek, trgovec v Slov, Gradcu; Vinko Jamnik, posestnik umetnega mlina v Otišnem vrhu pri Slovenjem Gradcu; dr. P'ritz Zangger, odvetnik v Celju; Fran Loger, gostilničar v Studencu pri Tr-boljah; Anton Koren, župan v Petrovčah; Andrej Stegenšek, posestnik v Tevčah pri Laškem. — Kot nadomestni porotniki: Ivan Rebek, ključavničar; Peter Drganc, mestni ekonom; Viktor Švab, tovarnar; dr. Edvard GoliČ, mestni zdravnik; Jos, Farmer, lesni trgovec; Jakob Videmšek, posestnik; dr. Janko Sernec, zdravnik; Josip Malič, trgovec; Julij Jicha, gostilničar; vsi v Celju.
c Št. Jurij oh južni železnici. Kako postopajo graški Nemci s spodnještajerskimi Slovenci, nam kaže zopet sledeči zanimiv slučaj: Več tukajšnjih kmetov je imelo naprodaj lepo pitane vole, za katere pa se tukaj ni dalo dobiti kupcev. Osrednja zadruga v Mariboru je graŠki Zvezi gospodarskih zadrug priporočala, naj oskrbi kupce za to Živino. Določilo se je, da se priglašena živina v ponedeljek, dne 30, oktobra dopoldne odpošlje neki mestni klavnici v Istro. Kmetje so ob določenem Času prignali živino, železniški vozovi so bili pripravljeni, živinozdravnik je Čakal, a onega gospoda iz Gradca, ki bi naj vodil nakladanje živine in izplačeval denar, ni bilo od nikoder. Sprevideli smo zopet, kako nas ljubijo nemški sode-želani. Kmetijska družba v Gradcu, v kateri odločujejo nemški graščaki in meščani, se je glede nakupa Češke živine postavila proti nam, sedaj pa se hoče Še nekako iz nas norčevati tudi Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu. Prav imajo naši deželni poslanci, da se tako odločno bojujejo z 'obstrukcijo za naše pravice.
c Vransko. Liberalci so prijatelji kmeta, tako so ob času zadnjih volitev različni agitatorji venomer vpili. Pa se vidi, da imajo malo smisla za ljudski blagor; kajti ni Še od volitev dolgo časa in že so se pokazati v pravi luči. Letos je bila kakor povsod, tudi tukaj huda suša, tako, da so ljudje po hribih ko' maj toliko pridelali, da imajo za sebe, za prodati pa nimajo ničesar. Po ravnini so pa večinoma hmelj naprej prodali, tako, da so tudi zelo malo dobili za njega. Sedaj pa pride znani Cizej iz Prekope, ki je precej znan iz dr, KoroŠčevili shodov, kjer je delal svoje medklice in zahteva, da morajo larani bernjo odkupiti. Vsak mnogo lažje da tako svojo bernjo, kakor da bi moral zdaj toliko kapitala vplačati. Po pravici vlada, veliko ogorčenje po fari. Ljudstvo enoglasno pravi: Sedaj smo spoznali liberalce, kaki prijatelji kmeta so!
c Vransko. K nam se je prenesla slinovka pri živini iz gornjegrajskega okraja, tako, da je že skoraj polovico živine v trgu okužene. Ker nek posestnik, pri katerem se je najprvo opazila, tega ni na-znanil, se razširja vedno dalje. Proti dotičnemu posestniku se je uvedla preiskava.
c Mozirje. Od naše c. kr. politične ekspoziture je prestavljen tajnik g. 'J. Žolgar na isto mesto v Ljutomer.
c Mozirie. Okrajni zastop gornjegrajski je prišel na dobro misel, da bi bilo treba našemu okraju merosodnega urada za stode (Aichamt), kakor ga imajo tudi v Šoštanju. Odbor je dobil nalog, vse potrebne predpriprave izvršiti in tozadevne predloge predložiti skupščini v potrjenje. To se pa do danes Še ni zgodilo, pač pa se je takoj dalo postaviti na Lipol-dovem dvorišču uto brez vodovoda za ta prepotrebni urad, ali bolje rečeno nepotrebni urad, ako se okoliščine in posledice upoštevajo, kakor se je cela naprava izvršila. Stroški bodo znašali črez 4000 kron, jn kar še najbolj peče, je to, da se bo morala posestniku plačevati večna, vsakoletna visoka najemnina, katero sme on s Časom zvišati, kakor se mu bo ljubilo. Naša nikdar polna okrajna blagajna bode na ta način izpostavljena večnim napadom. Naši odborniki so prekoračili svoj delokrog s tem, zračnim podjetjem in se naj pokličejo na odgovor, zakaj tako drago delo izvršijo na megleni podlagi brez vknjižene lastninske pravice. Upamo, da bo okrajna skupščina na svojem mestu in uvaževala stari pregovor, da kdor naroča pijačo, naj jo tudi plača. Gospodje pri okrajnem odboru v Gornjem Gradu, roke na prsi, povesite oči in izročite ključe, ker je vaša ura že prišla, in jalovi prizivi proti okrajnim volitvam v tržki skupini bodo minuli. Na odgovor vas zove 70% okrajnih doklad, 300 tisoč okrajnega dolga in davkoplačevalci, ki so zopet z eno bridko izkušnjo iznenadeni.
c Lega njiva pri Mozirju, Novo veselje nam je napravil naš vrli gosp. poslanec dr. Karol Verstov-Šek, Obljubil nam je namreč, da pride dne 12. novembra (na zahvalno nedeljo) tudi v naš oddaljeni kraj. Poročal nam bode o delovanju poslancev Kmečke zveze v prid kmetui. Ravno sedaj je za kmeta nevaren Čas, ker grozijo socialni demokraije že celo a streli v državni zbornici, bi se naj odprlo vse meje za u-voa tuje Živine in seveda tudi kuge. Posvetovalo se bo tudi o ustanovitvi podružnice zadruge za razpeča-vanje živine, ki j» sedal zelo potrebna* Shodbo tar
koj po sv. opravilu „pri mežnarju". Kmetje, pridite v obilnem številu! Tudi Smihelčani naj ne pozabijo pri-
c Požar. V torek, dne 24. oktobra 1911 je pogorel kozolec gosp, Franc Rakuna, p. d. Kovača v Št. Janžu, občina Rečioa. Hipno je neizprosni sovražnik upepelil vse, kar je dosegel. Uničene je nad 100 me-tersldh stotov krme, ajda, koruza, 2 voza itd. ter se Škoda gotovo lahko ceni do 500 kron, katera je še ob-čutnejša, da se je nesreča zgodila ravno sedaj v čar su, ko že neizprosna zima trka ga vrata shramb, ki bi morale biti pripravljene na preživljanje živine. Na licu mesta se je kot prva pojavila brizgalnica iz Po-brežja, za katero oskrbovanje gre vsa Čast posestnikoma gg. Petrinu in TomaŽinu, Nadalje se je uspešno udeležila gasitve ognja tudi prostovoljna požarna bramba na Rečici s svojo parno brizgalno, ki je že mnogokrat pokazala svojo uporabnost. Poslopje je bilo zavarovano pri zavarovalni družbi „Donau" in krma za 200 kron pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, vendar ta odškodnina ne bo zadostovala za nastalo Škodo. Vrlemu našemu somišljeniku gospodu Fr. Rakunu naše iskreno sočutje.
c Iz Zadrečke doline. Kakor čujemo, nameravajo naši liberalci tekom zime prirediti več predavanj, katerih prireditelji bodo nekateri naši naprednjaki Mladenič Cermevšek bo baje predaval o alkoholizmu, drugi o škodljivosti kvartanja, tretji o vzgoji liberalnih mladeničev. Bo zanimivo!
c Jurklošter. Nenavadne razmere. Pred kratkim so se vršile volitve za občinski odbor za 1. razred. Da se pokaže volilcem Iz drugih dveh razredov slika njih vrednosti, volili so — ker sami niso bili poprej izvoljeni — naše najskromnejše, pohlevne, pa pri svoji pameti zdrave starčke s 70,. leti v odbor, Češ, mi hočemo vam pokazati, koliko sle vsi vredni. — Čudno je tako postopanje. Kdor iz siromakov norce brije, naj poprej jako previdno poskrbi, da sam siromak ne postane, posebno pa tam, kjer siromak od mladega do starosti v snažni obliki hodi po svetu. Pri občinskih volitvah je merodajno, da se dobro gospodari,. Še dovolj dobrih mož imamo v odboru. Mi resni volilci pa zelo obžalujemo nespametno početje nekaterih volilcev prvega razreda, mi jih ne smat-smatramo, da bi bili zmožni pretresovati naše težnje. Že trikrat se vrše volitve, pa ne pridemo do sklepa; volitve stanejo veliko denarja, ki se mora vzeti iz občinske blagajne; prihodnji župan bo prisiljen, si izposojevati, delati dolgove, ker bo moral plačevati, vi se mu bodete posmehlovali in rekli: slab župan. Kdo pa je kriv? Vi,- ki uganjate burke z občino in nimate smisla za resno, pametno gospodarstvo. Mi hočemo pa imeti pametno občinsko vodstvo, ki razume naše težnje in pri oblastih vsled svojega ugleda kaj doseže.
c Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino je zaključila v nedeljo, dne 22, oktobra svoje letošnje čebelarske shode. Priredila je ob 3, uri popoldne pri g. Radišku v Kaplji svoje sedmo in obenem zadnje toletno poučno predavanje. Kljub neugodnemu vremenu je bila udeležba prav povoljna. Predavatelja gg. Cernej in Piki sta prednašala o splošni umni Čebelo-reji, in sicer zgolj le na stavljena vprašanja. Ta način smo nalašč vpeljali na naših shodih, ker smo prepričani, da tako najboljše ustrežemo vsem, ki žele kake koristi od predavanj. Predavatelja sta vzbudila splošno zanimanje in navdušenje za umno čebelorejo. Pridobila sta tudi 9 novih' članov k naši podružnici.
o Braslovče. Zelo dobre in blagodejne so naprave, ki Imajo namen podpirati šolsko mladino; med take ustanove spadajo tudi šolarske kuhinje, ki preskrbujejo otrokom toplo kosilo In jim prinašajo mnogo koristi ne le v telesnem, marveč tudi v duševnem oziru, Otrok, ki ne dobiva dovolj tečne hrane, se ne more razvijati telesno, pa tudi duševne moči zaostajajo. Te okolnosti ne pridejo toliko v poštev, kjer je majhen šolski okoliš in ugodna pota, tam gredo otroci opoldne domov h kosilu in se okrepčajo za popoldanski pouk. Povsem drugače pa je, kjer morajo otroci o-poldne ostajati v šoli in ne morejo domov zaradi prevelike oddaljenosti. Tak otrok zaužije zjutraj kaj malega, potem presedi v Soli skoraj cel dan brez tople hrane in še le zvečer dobi kako prestano jed. Umevno je, da pri taki hranitvi ne morejo otroci primerno uspevati. Mnogo je pa tudi družin, ki opoldne nimajo toplega kosila; čemu naj hodijo taki otroci opoldne domov! Vsem tem je šolarska kuhinja neprecenljive vrednosti in zasluži vsestranske podpore. Pa tudi tistim, ki so v bližini, nudi ta naprava marsikatere ugodnosti. Ko pride otrok opoldne domov, dostikrat ni kosilo pripravljeno, otrok mora čakati in v zadnjem trenutku zaužije v naglici jed in zdirja v šolo. Umevno je, da taka jed ne koristi mnogo, ker želodec deluje le takrat primerno, če ima potreben mir. Dostikrat pa zabranjujejo slaba pota in vremenske neprilike prihajanje h kosilu; takim zaprekam priti okom, je na-daljni namen šolarskih kuhinj. Upoštevajoč okolnosti, ustanovila se je že pred leti tudi v Braslovčah šolarska kuhinja, ki je delovala do sedaj prav uspešno. Res je, da so a tem zvezane velike težave, neprilike in mnogo poslov, kajti vsi doneski se morajo zbirati leto na leto pri mladinoljubih, kar gotovo ni prijetno delo. Kako srečne so pač šole, ki Imajo v ta namen posebno glavnico, tam učiteljstve ne pozna težkoč, ki jih povzroči vzdrževanje te prekoristne naprave vsako leto! Toda zavest, da stori človek dobro delo in požrtvovalnost stalnih dobrotnikov šolske mladeži da-ja pogum k novemu delovanju. Kašo je v pretečenem ¿etu delovala šolarska kuhinja, je razvidno iz sledečih podatkov: Kuhati s« je pričelo meseca novembra 1910 in nadaljevalo do marca t. 1. Ysega skupaj se je razdelilo v 59 dneh nad 8000 kosile, Vsi stroSki z vrednostjo jedil so znašali 278 K, dohodki pa 250 K, tako da je bilo primanjkljaja 28 K. Poročilo o delovanju šolarske kuhinje s podrobnimi računi o porabi priskevkov se je v seji si. okrajnega šolskega sveta Vranskega z dne 27. aprila 1911, štev. 189, odobrilo in se je šolskemu vodstvu naročilo, naj v imemu Iste korporacije Izreče vsem podpornikom zahvalo in priznanje. Prav prijetna dolžnost ml je torej, da na tem mestu omenjam vse vrle dobrotnike, Id so s svojimi prispevki omogočili vzdrževanje šolarske kuhinje. V krvi vrsti je blagorodni gospod baron B. Cnobloch, grajščak in deželni poslanec v 2ovneku, ki vsako lete prispeva izdatno svoto; potem 6, gospod dekan Hribernik, gospod katehet Vogrinec, č. gospod kanonik Bohinc; nadalle: g. Pauer, gospod sodni nadsvetnlk dr. Vovšek, gospod dr. V, Ckrr-vinka, gospod pl. Bten, tvrdka Zotter, gospod KreD, alasfi pa &» tudi gospod Flor. Rak, ki je poleg zdatne denarne podpore prispeval tudi * na tura 11 j ah; po gospoda V. Uarovtu trcAo preJ^S <"	. C. •	• ■ i.	• ...;.•!•:."! i ...HV>t.Ci
¿i.:?V- «..siv:..- yf.ViW /Mtf
anesek neke poravnave. Druga leta j« podjetje prejelo zdatn* podpore od gledaliških iger, ki so se v to prirejale, letos jih ni bilo. Ker so pa stroški presegali dohodke, obrnil se je podpisani na slavno posojilnico v Braslovčah s prošnjo za podporo, ki ni bila brez vspeha. Od čistega dobička je prejela šolarska kuhinja lep prispevek. Slavni krajni šolski svet pod načelništvom gospoda J. Omladiča je podpiral podjetje s tem, da je prepustil kurivo in izročil polovico šolskih glob v ta namen. Posebej še moram o-meniti, da so nekateri otroci dobivali kosilo v župnišču, pri go-spej Pauerjevi in pri gospodu Plaskanu. Vsem tem vrlim dobrotnikom naj bo na tem mestu izrečena, prisrčna zahvala z željo, da tudi v prihodnje ostanejo zvesti podporniki šolske mladine. Hvala gre pa tudi onim, ki so kaj prispevali v jedilih, ker brez njih pomoči bi ne moglo vspevati podjetje. Ob tej priliki se obračam zopet na splošno javnost s prošnjo, da vsak po svoji moči blagovoli podpirati to podjetje. Zlasti letos, ko je bila bolj slaba letina in bo marsikomu hudo predlo, naj bi premožnejši sloji kaj več storili v ta namen. Res je, da je bilo manj pridelkov, pa z dobro voljo se vendar da doseči marsikaj in vsak še tako majhen prispevek se sprejme s hvaležnostjo. — Šolsko vodstvo v Braslovčah, dne 24. oktobra 1911.
c Dramlje. V nedeljo dne 5. novembra se bo izpolnila želja, ki smo jo tukajšnja dekleta že dolgo gojila; ustanovila se nam bo dekliška zveza. Na ustanovitveno slovesnost pride gospod dr. Hohnjec, Id bo pridigoval pri poznem cerkvenem opravilu ter bo tudi govoril na ustanovnem zborovanju takoj, po pozni sv. iriŠi. Mladina uljudno povabljena!
c Mozirje. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 5. novembra 1911, popoldne ob 3. uri, v prostorih gospoda Vasleta v Mozirju gledališko predstavo „Mlinar in njegova hči." Razun te predstave je še javo zanimiv vspored. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
-n v • vi • i	•
Brežiški okraj.
b Brežice. Mladeniški shod v Brežicah' je liberalno dušo vznemiril. V „Nar. Listu" poroča, da ni vredno o njem govoriti, potem pa nakopiči celo vrsto 1 a ž i o njem in njega govornikih, kakor da so hoteli breškega Sokola kar ubiti, da se je nek fant o njih zaničljivo izrazil itd. Iz srca privoščimo vam, liberalci, take fante, ki „svojemu dekletu vse obljubijo, ne izpolnijo pa nič", in ki so z vami vred naši nasprotniki ; s takimi boste vi Slovenijo prerodili! Gliha vkup Štriha! Kdor pa je gledal te fante, ki so bili na shodu, in njih plameneče poglede, ki so govorili o notranji moči volje in o stremljenju po izobrazbi in napredki, in je slišal njihovega mladega govornika, podpredsednika shoda, ta pomiluje liberalne zabavljače in gleda z radostjo v bodočnost, v Čas, ko se bodo vrste zavedne mladine še zgostile in ko se bodo v ljudskem napredku začeli kazati sadovi trudapolnega dela!
b Dobova. Mnogo pomilovalnega smeha vzbuja brezimni dopisnik v „Nar, Listu" iz Dobove, ker pozvan od podpisanega, na.j stopi s svojim pravim imenom na dan, da dobi za svoja obrekovanja in drzna podtikanja zasluženo plačilo pred sodiščem, se je u-strašil ričeta in rajši pogumno pogoltnil očitanje podlega lažnika, grdega obrekovalca in sramotnega stra-hopetneža. Dober tek! Ima pač vsak svoj okus. In v resnici obžalovanja vredno je, ako kak „visokoučeni" gospod nima poguma to, kar piše, potrditi tudi s svojim pravim podpisom, temveč se skriva kakor ščene za plotom, ki oblaja mimogredoče, potem pa se zopet skrije za plot. Vsak izmed dobro mislečih in razsodnih župljanov naj sam sodi, kaj je misliti o takem zahrbtnem ravnanju. Kdor sam sebi javno pritisne pečat lažnika, obrekovalca in strahopetneža, nikakor ne more več razžaliti in torej tudi ne zasluži nobenega odgovora. Ko bo pa mera polna, bo pa dobil odgovor nekje drugje! — I. CebaŠek.
Vestnik
mlad, organizacij e.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 29. t. m. je tudi naša mladina stopila v krog organizirane slovenske krščanske mladine, ki si je ustanovila MladeniŠko in Dekliško zvezo. Društvena dvorana je bila natlačeno polna, obiskali so nas tudi mladeniči in mladenke iz sosednjih krajev, zlasti iz Cir-kovc, Hajdine in Črne gore, tajnica Zveze slovenskih deklet, gdč. Razlag in zastopnice ptujske Dekliške zveze. Ko predsednik Bralnega društva, g. kaplan Sagaj otvori zborovanje, povzame besedo preč, gosp. dr. Hohnjec ter v enournem govoru krasno razpravlja o namenih mladinske organizacije, ki ni nič drugega, ko ustvariti mladini časno in večno srečo. Zato hoče pomagati do gospodarske izobrazbe, ki je pri nas skoro popolnoma zanemarjena. Za dobrega gospodarja pa je treba, da je varčen in vstrajen. Naloga mladinske organizacije je tudi, vzgojiti mladino za dobre kristjane, odkrite, poštene značaje, ki bo vedno kvišku dvigala in s Častjo nosila katoliško aa-stavo. Taka mladina bode tudi vedno narodna. Gosp. govornik priporoča k sklepu mladini pridno delo za izobrazbo, zlasti sodelovanje pri Slovenski Straži, u-stanovitev dekanijskega odbora, mladeniče pa vzpodbuja, da si nat kmalu ustanovijo telovadni odsek, Orla. Na predlog gosp. župnika se izvoli za MladeniŠko zvezo sledeči odbor: Finžgar Rudolf, voditelji; Roga* Anton, voditeljev namestnik; Črnko Anton, tajnik»; Kaiičevič Lovro, tajnikov namestnik; Janez Planin-Šek,, knjižničar; BeraniČ Franc, blagajnik. Za Dekliško'zvezo:. Peršuh Marija, Planinšek Neža, Planin-feek jera, Mlakar Marjeta, PiŠek Terezija, Mlakar Mafija in PiŠek Cecilija. O pomenu in potrebi sodelovanja žen in deklet pri versko-narodnem delu je govorila PlajllnBek Jera in povdarjala, da je to tudi dolžnost vsake mladenke kot Marijine hčerke, kot Kmefcke in slovenska »ladeaka, Prisrfcen poattrav ptuj-afc» Deklišk* aveae aaa je izbočila A» Kava*« ter že-lela vet^jiiDefti in nenmorBega ifclovanja. Kal lepo je
pokazala korist Dekliške zveze za vsako mladenko v svojem govoru Peršuk Marija. Gosp. organist P. Potočnik je z živimi besedami slikal, kako potrebuje domovina delavnih in požrtvovalnih moči v sedanjih hudih časih in kako potrebna je zato izobrazba. Vmes je vrli pevski zbor pod vodstvom gosp. organista krasno proizvajal več pesmi. Predsednik zahvali vse govornike in govornice ter drage sosede za obisk, želi novoustanovljenima Zvezama uspešno delovanje in božjega blagoslova. Naša mladina je pokazala veliko zanimanje, kar je pričala velika udeležba na shodu in veliko število članov in članic. Mladeniška zveza šteje že sedaj okrog 60 članov, Dekliška pa 108.. To je dokaz, da se zavedajo svojih dolžnosti, da se hočejo resno'pripravljati in izobraževati za poznejše življenje. Bister um, vedro čelo, veselo srce, k temu vam, mladeniči in mladenke, hoče pomagati in to vam ohraniti Mladeniška in Dekliška zveza vam v časni in večni blagor. Zatorej le složno in vstrajno naprej za tem _ciljem!
„Krščanski vojak" se imenuje knjiga, ki je izšla v tiskarni sv.. Cirila v Mariboru. Spisal jo je c. kr. vojaški kurat Rozman v Gradcu. Mladeničem knjigo toplo priporočamo. Radi pomanjkanja prostora priobčimo oceno prihodnjič. Knjiga se naroča v Ciri-lovi tiskarni v Mariboru in stane 1 komad 80 vip„ po pošti 10 vin. več»
s Maronberg« \ Za zastavo naše Marijine družbe so razun domačinov darovali naslednji velikodušni dobrotniki: gospa Ja-kobina dr. Zitnikova 10 K, gospa Pahernik 10 K, kn.-šk. pisarna 50 K, preč. gg. Jože! Jurčič 20 K, Franc Sinko 10 K„. Anton Podvinski 10 K, Mirko Volčič 5 K, Andrej Fišer 4 K, F. Hirti 3 K, Pinter Jožei 2 K, Janez Ev. Kociper 2 K, Adol! Gril 3 K, A. Hecl 10 K, Jože! Panič 5 K, Franc Skof 20 K, Vsem blagim dobrotnikom: Bog povrni! Zastava je, stala 402 K. Ker še imamo na njej 80 K dolga, se blagim dobrotnikom prav lepo priporočamo za prispevke, ki se naj pošiljajo na naslov: Terezija Kolar, predsednica Marijine družbe, Marenberg, Sv. Janez.
Sv« Pavel pri Preboldu. Dne 12. novembra 1911 popoldne ima odsek braslovškega dekanijskega odbora dekliških zvez na Gomilskem v društveni sobi tamošnjega bralnega društva svoj sliod. Dekleta pridite!
Ptuj. Prihodnjo nedeljo dne 5. novembra 1911, dopoldne ob 549. uri, ima telovadni odsek Orel svoj prvi občni zbor. Mladeniči Orli udeležite so polnoštevilno važnega zborovanja v prostorih Kmečke posojilnice v minoritskem samostanu v Ptuju. Vabljeni so tudi drugi mladeniči, katerim je kaj za trezno, versko življenje. Zakaj ravno pri nas je veliki sovražnik smrdljivi alkohol in slabo časopisje! Torej je skrajni čas za resno in trezno združenje. Vabljeni ste vsi!
Iz celega sveta*
Velikanski požar v Carigradu. Ni Še dolgo časa od tega, ko je uničil v Carigradu požar cel del mesta. Zopet je začelo goreti dne 21, oktobra v cari-grajskem mestnem delu Sultan Bajezid in istočasno v grškem delu mesta ICump-Kapu, Požar se je radi pomanjkanja vode tako hitro razširil, da je zgorelo več sto iiiš. Gorelo je do 23. oktobra do 2. ure po polnoči.
V	pogorelem mestnem delu so bivali večinoma premožnejši Turki, Škodo cenijo na 10 milijonov kron.
Strahovit umor. Pri Hodonih na Moravskem so našli v ponedeljek na polju grozno razmesarjeno truplo 30 do 35 let starega moža. Iz raznih znakov se je dalo sklepati, da je umorjenec uslužbenec kneza Sal-ma, neki Ladislav Toman, Sum, kdo je umoril Tomana, jo padel na nekega agenta, o katerem se je trdilo, da je vedel, da je imel Toman pri sebi 65.000 kron m se je hotel polastiti tega denarja. Umorjenčevo truplo je bilo strahovito razmesarjeno. Oči so bile iztaknjene, nos odrezan, roke vse razsekane in čreva potegnjena iz trupla ter raztresena po polju. Seveda se je takoj uvedla natančnejša preiskava in ta končno do-' gnala čudno dejstvo, da truplo ni Tomanovo, dasirav-no je bilo oblečeno v Tomanovo Šofersko obleko, m so našli v žepih več na Tomana naslovljenih pisem. Preiskava je namreč dognala, da je umorjenčevo truplo za 2 cm manjše od Tomana. Sedaj pa se je pokazal naenkrat Čuden obrat v celi stvari. Doznali so namreč, da umorjenec ni Toman, temveč nek njegov pajdaš, ki ga je Toman umoril, ga oblekel v svojo obleko in vtaknil svoja pisma v žep. Toman se Jp namreč pred kratkim zavaroval za 83.000 K. Da bi njegovi potegnili zavarovalnino, je umoril svojega pajdaša in ga našemil s svojo obleko. Tomana še niso dobili.
Pri tatvini ga je zadela kap. Ko je prišla pred nekaj dnevi neka dunajska hišnica domov, je dobila vrata svojega stanovanja vlomljena. V sobi je dobila mladega moža, ki je ravnokar vlomil v omaro ter se pripravljal, da jo izprazni. Zena je začela klicati na pomoč. V tem trenotku se je pa mož mrtev zgrudil. Najbrže ga je zadela kap. Izključeno pa tudi ni, da se je zastrupil.
Najmanjše armade sveta. Navadno se piše, koliko Šteje vojska te ali one velesile, redko se pa sliši, koliko štejejo armade malih držav. Izmed državic je najmočnejša republika San Marino, Nje vojska sestoji iz celih devet kompanij, to je 38 častnikov in 950 mož. Na drugem mestu stoji armada nadvojvodine Luksem-burg, V miru razpolaga z dvema častnikoma in 145 možmi, Če je pa sila, pa ima pod orožjem 323 mož. Na tretjem mestu stoji Monako. Ta kneževina ima 4 oficirje in 82 mož, ki jo branijo,
Majnovejie.
Ministrstvo Gauč odstopilo — novo ministrstvo.
V	torek, dne 31.oktobra je ministrski predsednik Gauč naznanil cesarju, da odstopi s celim ministrstvom. Gauč odstopil, ker so mu pri pogajanjih glede vlad-
ne večine v državnem zboru nagajali nemški nacionalisti in radi tega ni mogel strniti močnejše stranke v vladno veČino, Cesar je vzel Gautschevo ostavko na znanje in je naroČil grofu Sttirgkhu, naj sestavi ministrstvo. Novo ministrstvo bo baje sestavljeno iz samih uradnikov. Imenujejo se mnogoštevilna imena. Ali bo grof Stiirgkh v stanu, potegniti vladni in dr-žavnozborski voz naprej, bo pokazala bodočnost.
Političen shod v Ptuju. V nedeljo, dne &. nov. po rani sv. maši se vrši v Narodnem Domu v Ptuju političen shod. Poslanec Brenčič bo poročal o delovanju v državnem zboru. Volilci ptujske okolice in sosednjih far, udeležite se polnoštevilno tega shoda, da slišite svojega poslanca, kako vas zastopa.
Braslovče. V nedeljo, dne 12. novembra ob 6. uri zvečer se uprizori v r»rid pevskemu in bralnemu društvu na Legantu gledališko predstavo „Krivopri-sežnik", narodna igra s petjem v treh dejanjih,
St. Ilj pri Turjaku. Katoliško bralno društvo bode v nedeljo, . dne 5. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne v restavraciji pri železniški postaji (Douže) u-prizorilo igrokaz: „Svojeglavna Minka" in še druge mične in pouČljive točke. Prijatelji nedolžnega veselja so uljudno vabljeni.
V	Cadramu bo imelo Katoliško politično društvo Sloga" v nedeljo, dne 5. novembra po litanijah zborovanje za Slov. Stražo, m so vsi udje in tudi neudje povabljeni, priti v mnogobrojnem Številu.
V	Ljubljani je pri nadomestni deželnozborski vqlitvi dne 31. oktobra zmagal liberalec Adolf Ribni-kar s 1719 glasovi; naš kan/lidat Anton Rojina je dobil 770 glasov.
16 do 90, stihi 80 do 84, biki 72 4o 80, lepe pitane krave 76 do 84, srednje debele 58 do 75. suhe 50 do 56. Tendenca: Pripeljalo se ]• na ta in na kontamačni sejem 111 komadov manj, kot prejšnji teden. Cen« nazadujejo. Promet miren.
Na avin^ki semenj se je pripeljalo 2527 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 120 do 134 K. Cene nazadujejo.
VpraSanja in ponudbe.
Išie se: 2 mladi molzni kravi za mariborski okraj. Ponudbe sprejema Osrednja zadruga v Mariboru. Trafela Jernej, posestnik, Rodni Vrh štev. 48, pošta Podlehnik, želi kupiti čistokrvna plemensko telico pinegavske pasme. C. gospod Peter Zadravec, župnik, Sv. Lenart pri Veliki NedeljL želi kupiti eno kravo in letno teličko«
Na prodal: Dve leti starega merjasca, iz Waldegg-Weva, ima Friderik Kukovič, župnik, Dobrna. — Dva vola, 4 leta stara, Krajšek Jernej, Prožinska vas, pošta Štore. — Več lepe živine na prodaj v Vičancih pri Veliki Nedelji. Pojasnila daje Vi-čanski Škrlec. — Ivan Supanič, veleposestnik v Jarenini, ima na prodaj 1 kravo na novi dojvi, na dan da 14—16 1 mleka. Proda tudi en par težkih volov. — Jožef Trstenjak, posestnik v Obrežju štev. 5, ima na prodaj telico pinegavske pasme, staro lft leta. — Kari Novak, veleposestnik, Hoče: en par volov, težkih 12 meterskih stotov. — Janez Jurič: 1 par volov, težkih 16 meter-skih stotov. — Jože! Roškar, posestnik „Jakobshof", St. Jakob v Slov. goricah, 1 brejo telico. — Jožef Kolman, posestnik v Slivnici pri Mariboru, lepo vzraščeno telico 1% leta staro, pinegavske Y>asme. — Jožef Horvat, posestnik v Ragoznici štev. 12, župnija Sv. Rupert v Solov. goricah, pošta Sv. Barbara pri Mariboru, ima na prodaj 1 vola, star 4 leta, srednje reje, težek 500 kg. — Opomba: Vprašanja in ponudbe enega in istega posestnika bomo odslej priobčili po trikrat zaporedoma, če ne bo dotični drugače želel.	Osrednja zadruga.
Poročilo o Keimu go^io gi*šse v Gr&iea
dne 26. oktobra 1911. Prignalo se je 194 volov, 110 bikov, 165 krav, — telet. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 98 do 104 K, srednje debeli
Veračo: Preveč osebno in tožljivo. Dajte se v drugi zadevi zopet zglasiti.
—	Sv. Marjeta na Drav. polju: Preosebnt; ne zanima širše javnosti.
—	Mozirje: Dotična oseba ne zaslnži, da bi ji naš list posvetil toliko prostora. Prosimo drugih poročil. — Sv. Frančišek Ksaverij: Preveč osebno.
—	Braslovče, Hum pri Ormožu, Majšperg, Slov. Gradec: Prepozno za to številko. — Ljutomer: Zakaj ne poveste v dopisu, koga mislite? — Slovenska Bistrica: Brez podpisa!
Loterijske Številke:
Dca 28. oktobra 1-ui.
Gradec . 49 IS 59 89 30 Daaaj . 75 6 35 44 24
Possslva, dobičksnosna in kras as vsake velikosti v mar.borski okolici so po coni ua prodaj. Brezplačna pojasnnA daje Josip Sercec, Gr&diška, p. Pesnica.
Ko/szidaKg hiša s 5 sobami, šttri kuhinje, en oral njive za stavbene proatore, studenec pri hiši. Hiša je 20 minut od mesti Maribor. Za stanovanja se dobi 600 K. S;! proda radi druge kupčije za 1 ¿000 K. Jos. Nekrep, sta beni mojster v Mariboru, Mozxrtstri>$se 59.
1015
Blizu Celja
se proda nova hiša, 9 tet davka prosta, z vrtem Izplačati bo tr-v ba 4.400 K. Oglasiti se je triba v 8p. Hudinji št. 65.	1028
Kupujem vsake vis e zrno is tudi los po ntsjbojjSi ceni; tudi m menja z'nje z moko. Janoz Špss, posestnik parne žage in mliCM 3 Mariboru, nasproti dagotiske kasarne, Magdaiensio predmestje.
160
Učenca sprejme takoj Jakob Golob.č. kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoseško obrt. Učenec dobi hrano in obleko, pomočniki te stroke služijo K 3 60 do 5 K na dan in še višje.	10H3
Enonadstroprta. hiša ob no>em dž, mestu, z nisjbno dobro idofo go-stilno in lepimi stavbenimi prostori se takoj proda. Pla-a se 10.000 do 12.000 K oitalo se lahko vknji-ži. Kje pove upravništvo. 1049
Lepo posestvo pri Sv. Petru niže M-ribora, v bližini cerkte, z novo nasajenimi viaogrsdi, sadonosnik1, vrti; njiva, volik vrt v Mariboru, kateri nese naj'ečje dohodke iz mlad h špargilnovih in jagodnih nasadov, se takoj prod», iahki kupni pogoji, Pojasnila pri lastniku Franc Veri fu v Trčovi pri Sv. Petiu niže Mar,bora.	1045
5 odstotkov kopu« sv o te dam temi, kateri meni pripeke kupe», najraje kmeta, kateri bi kup-1 posestvo, ki je jako lepo in rodovitno, v mariborski okolici. Potrebuje se denarja 10 do 12 tisoč kron, kaj je več se zna rd posojilnice vzeti, ker je zdaj posestvo brez dolga. Nasiov pri dajalca pove upravništvo.	1044
ficdci pozor 1 Najboljše in najcenejši* harmonike, fpra o rotno delo) z močnimi jeklenimi glasjvi, dobijo s* pri Francu Grab^r, iz delovatelju hsrmoaiK r.a Bregu ;ri Ptuju. Popravila se točno in po ceni izvršujejo.	3 0t3
Zlatarska delavnica sa radi smrti po ceni proda. Wildenrainerstrasse 14. II. nadstropje, 10.	1124
Proda po ceni takoj
gostHno
z vsemi pravicami in zemljiščem, ob okrajni cesti, pri iarni cerkvi pri Sv. Barbari niže Maribora Jos. Krajnc, trgovec 1094
P -sestvo na preda), z dana hiša. klet, stiskalnica, hlev, ssdouosntk, vinograd, njiva, gozd. Vse skupaj meri okrog 2 orala fer se naha-a v dubr m stsuu, 10 minut oddaljeno <d kolodvora Pclj ane, pripravno za p :Dzij.:tiista. Kj«î pove upravnist'o.	1097
Vintôarja, izvežbamg* v vinogradništvu, treznega značaja, oienienega ki j h prest vojaščine, ter ima 2 ali tri za delo sposobna delavske rt oči. Sprejme se v službo rd no-vefia l-ia 1912 za v nograd, ki in<ri 4'/4 oral*. Viničar ima prosto uživanje od 6 '/t orala r.jiv, travnika in pašnika, d M gotovo plačo in droge užitke Več se zve nx graščini Salovec, p šj& Var;,ž-d n, Hrvat -k ». Ponudniki se naj osebno cgl&se.	1102
Priden krojaški uiente se sprejme pri g. Jožvf Mlmarič, PoJrna nI. št. 5 Mar bor.	1039
Na prodaj je lepo pr.sest»o, obsto ječe iz hiše in gospodarskega poslopja, njiv travnika, sadonostiika, gozda, zraven pripada ena le--a v n čs ija. Proda se skupaj ali f salo posebej. Vse posestvo je blizu rcesta. Vpraša se ri lastniku g. lirai; k o Friderik v Vodolak pri Šc. Petru b uu Maribora.	1100
Mesarskega vajenca
ki se tudi ùuôi vojenja mo-sa. sprejme takoj St-nislav Zamolo, messr in gostilničar pri ev. Trojici v Slov. gor.
1093
Služba o-ganNa in cerkovnika se
odda v župniji Mnts (Hohenmautea). Prva tlužba Božja je vselej nemška. Vat; p takoj sit 1. decembra, cerkveno predstojuištvo. 1109
Sprejme se takoj v nekn župaišie hlapec h goveji živini. Letna plača 141 K. Kja pove upravništvo tega lista.	1105
Mizarski pomočnik, lepega vedenja, se sprejme v s alno delo pri Ant L"kše, mizarju v Mozirju. 1107
eroo
s h ti
kfoja?ki i- -jster f Slo?. Bistrici, ripcrc-ča s?ojo vtliko za- ;a iigotovl.e^h < b?ek z?, šolske fante, kakor tudi za od a*tle Priporočam se tudi za na-roči'in, ki f e bodo točno izvršite. Ustregel b-om vsem po nizkih ceufih. 1095
V na;em se da ?a zslo nz'-o na-jeemino, dobro idoča mesarija s krčmo na račun, t čevje vina, piva in žganja. Kraj irdustrijelon, p av bkzu rud .kopa. Vstop že s 1 grudnom. Vprašanja r.a M. Kračusa, p. Zteče pri Konjicah.
_ _______U10
Dekla, iz poštene krščanske hiše, ki .je žo jiužilo pri inteligentnih ljudeh želi v službo ^stopiti v kako bolišo kričansko hišo. Vel pove J, VanpotiS, t. govee, Makole.
1112
Mlinarja, ki je dol.ro izurjen za koietske n.line, tudi mora snati pjenico in ajdo m oti, reoženjen, se sprejme takoj sli pozneje. Taki, ki razume oekaj na žag, ima pred-ros . Ponudba se našlo/i: Ivan Pfeifer, posestnik žage in mlina, Košn ca pri Celju._____
se takoj sprejme k manjši obitelji. Vpraia se pismeno pod: „Lajters-perk", upravništvu lista. 1129
Kuharica
V Si p< dobna hiša je na prodaj. 6000 K se mora izpUčati, ostali znesek sa vkniiži. V»la ne-e 1U0 K mesečno Vpraša se v Mariboru, No-a ulica št. 3	10>i6
Prorfa se leso pesestvo s poslopji vred, ki meri 8 oralov z'ml e, vinograd z novim tišjem, Pred hišo je sadnnosnik, ki rodi lepo namizno sadje Posestvo leži blizu telke ceste, 10 minut od trg* Šmarje pri JelSah, redi sb lshko en par volov, kra a, par telet in eden konj za vprego, C«; a ia kar je natančnejše se izve pri posestniku Juriiu Loigcr v Mali Pristavi št. 2, p. Šmarje pri Jelšah.	1074
Dobra idoča gostilna s koncesijo, inventar e.v, kegljiščem, z ntom in gospodarskimi ¡0 lopji vted je radi smrti v Mariboru v ) lišini kolod ora juž. železnice na prodaj. Vpraša se v Maribaru, Miihigisse 15.	923
Učenec se sprejme p-i Al. Maček trgovina iehznine, Maribor, Tržai-ka cesta 25.	987
Konjski hlaptc, (rfzen, prost vo-ja-čine, ki in;a veselje do polje-deljstva in razume \sa polivka dels se proti dobremu pla ilu t*l;oj sprejme p i velepo estniku Oto Schwa. sclnig, Majiperg pri Ptoju. ________1089
Spretni itavaš
se sprejme z* sam -st jno delo. Orodje je v kovačuici. Kje pova npravci^tve 1103
Klavir s? proda ali meuja »a har-rtonij. Al. Mohorho, Sv. Lovrenc na Drav. polju t. 85.	1128
Lipov les kupi Fr. Sjjč, kipar, Maribor. Reiserg. št. 26.	'1115
Ksm|>»njun, ki iir.a 1000 kron go-t ■ ine se sprcjcae 1,-hko se podjetja osebno udeleži, ali pa tudi ne. Podjetje, ki se u.tanovi, j.i isko plodonosno Tozadevne ponudbe pod š.fro ,Kompanjon 1000'' poštao ležeč« Poljčaue. 1120
Prsv lep5 p sestvo v lepi iegi ob' stoječe iz zidsne hiše ter gospodarskega posl. pja, vse v dobrem stanu. Vinograd z novim nasadom, njive, travnika, gozd, in sadonosnik, ztaven j i lepa preša ia klet, vse covo. Z lo ugoden kap. Torsj pozor I Vpraša se pri Jan zu Korouik, posestniku v Spodnjem Dnpleku hiš. št. b7. p. Vurberk pri Ptuju,
¡119
Vinogradniki ""ZO"! Kdor potrebuje niočro, trpežno smolnato smre .'ovo kolje z i vinograda? Po nizki cesi ima isto na prodaj v \el>iki množiui Frane Vogrinee, p. S<r. Andraž v SIjV. gor. železniška postaia Ptuj.	1116
Proda 3e esesivo v lepem ravnem krajo, tik ekrsjne ceste in bliža psličsnskega kolodvora obstoječe jz novozidane in z cementno opeko fer.te hi e s čf. velikimi s bami, kobinjv) in kletjo. H 3* je sposobna tudi za gostilniško obrt in tudi ca pripravnem prostoru, zraven hiše je Lp vrt. Gospodarsko poslopje je zilano in z opeko kriro ter obstoji iz 1 hleva za 15 glav živine prostora, potem velika rinska klet in \elik prostor za vozove. Potem svinjski hlev s sedmimi svinjaki in drvarnico. Zraven hiše sta dva vod:<i&ka z dobro pitni v: do. Njive in travriki so vsi bltzo doma, r a enem travniku je zasajeno blho 00 sadmh dre es 1. pe sorte. Go oje živine s« redi od 10 do 12 in ds ¿0 svinj Gozd je preiej velik in se da iz njega d;biti z\ par tisoč kron stavbenega lesa. Večug;d.iosti pod naslovom: Janez Vodopivee, posestni«, Studenice v:a Poljčane št. 6.	1117
Dooroidoča t govina s starinami
in pohištvi m, od katete lahko ¡-haja in dobro žiri veliki družina tie radi delščine takoj pjceni proda. Ponudbe na Franca Greiaer, poste restaote, Calje.	1120 b
Or,;anis: In ce*kvj-i'k dibi službo takoj pri Sv. Lo.r -p.ju na Drav, polju. Prošnji1!, z'ed)ivračui stvu, di bi vjdil tainištv.i e mlekarai, so naj oglasi prt tainkujšaem cerki. predstojaištvu. Piača v gotovini nsd 1000 K.	1126
Liibroidjfia gist.lna, zraven župne cerkve, s toteajeai žga uja, zraven spada 30 oralo pisestva.. se proda za 16<!0d K. 6JOO lahko ostana na dolgu. Gostiiu» j-i me d postajama Rbaica — Vuh-ed. Vp raša se pri g. A otonu Vorgles, Ka rčovii.a št. 137, Manbjr.	1118
Učenka se sprejme v trgovino z m;š*nm bligim 1. grudna 1911, dobi pla-ilo, stanovanje in hrano. Vprašanja na upravni štvo tega lista.	1123
2. novembra 191U
'SDOVRNSK1 BDSPÖORBi
Stran 7.
				
	■M:*: iifeii^;.	. .. .		H 1 1
Zahwalo
Za izkazano srčno sočutje povodom dolge mučne bolezni in smrti naše prisrčno ljubljene soproge, matere, hčerke, tašče, sestre, svakinje in stare matere gospe
[ čč gg. domačima duhovnikoma in požarni brambi, zahvala pevcem in sorodnikom, kakor tudi očim, ki so spremili dne 23. vinotoka v tako obilnem števila, sina ozir. brata
Ivana
k zadnjemu počitku, izreka 1127	rodbina Prislanova na Rečici.
!H •• H	A v	•	IT	t	^	tli Pf ir<5'	rodbina Pns
Marije Crnelc rojene Kanduscher, |
BH9I
trgovčeve sepmgt,
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pokojnice k večnemu počitku izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno pa čč. duhovščini, izbornim pevcem, tukajšnji prostovoljni požarni brambi in vsem darovalcem prekrasnih vencev iskreno zahvalo.
Sv. Peter pod Sv. gorami, dne 25. vinotoka 1911.
lašujocš ©stali.
iopet nazaj v St

Prostovoljna sodLnijska dražba zemljišča.
Na prošnjo lastnice Marije Seršen, po varuha Filipu Seršen, se bode od c. fcr. okrajne sodnije Ljutomer sledeča zemljišče javno dnažbilo in sicer:
Vložek štev. 46 kat. občine Veržej, v izmeri 8 ba 65 a 23 m2 obstoječo iz hišnega in gospodarskega poslopja, Skednja, svinjskega hleva, kakor njivinih, travniških in gozdnih parcel.
Pritiklina se ne proda.
Dražba se bo vršila dne 6. novembra 1911 ob 9. uri predpoldan pri spodaj oznanjeni sod-niji v sobi štev. 7.
Fonudbe, ki ne dosežejo izklicno ceno po 12.200 E se ne sprejaejo. Vadij znaSa 1211 K.
Na zemljišču zi-.varoranim upnikom se njih zastavne pravica brez oeira na kupno ©ono pridržijo. Prodajalka si je pridržala pravico, tekom 8 dneh se izjaviti, da prodajo odkleni. Družbeni pogoji o rokih in kraju plačila izkupila ea lahko pri sodniji v sobi štev. 4 pregledajo.
C. k*, okrajna s litija Lju^mern, 1112	odd. I. dne 22. oktobra 1911.
Slovenska trgovska loBa v Ljubljani kongresni trg It. 2.
Zadružna šola
se prične dne 3. novembra 1911 ter traja do 30. aprila prihodnjega lete.
Na čoli se poučuje: računstvo, knjigovodstvo, zadružništvo, kupčijstvo i. d — Sprejemajo se kmečki mladeniči, ki so stari najmanj 16 let in so dovršili ljudsko šolo. — frain ne ni pfaesti nobene. — Za vpis je poslati krstni list, zadr je šolsko izpričevalo in 5 K do 3. novembra t. i. na naslov:
Ravnateljstvo Slovesske trgovske šele v L;nbljani
Ljubljana, due ž.3. oktobra 1911.	1122
mila
Narc cujte litoželszna prenosna kotljišča za pičo, nove prekucljive prenosne kotle kakor tudi parilnike, bakrene kotle za žganje kuhati, poljedeljske stroje in vse potrebščine ¿eleznine pri veletrgovini z železnino
„Merkur"P. Majdič, Celje.
XXX/KXXXXXXXXXXXXXXXX
Postrežba poštena! ¿a jesea in ximo. Cene primerne!
priporoča
narodni in domači trgovec
Franc Lenart v Ptuju
velikansko izbiro novodošlega moškega in ženskega sukna, nadalj **^kovrstnega por-hata, hlaoevine, odeje, kon/ck* koče itd. Kdor bo z btagom zadovoljen, naj pove svojim zaancem, Kdor bo z blagem nezadovoljen naj pove — meni.
Priporoča se
26	Frans Lenart v Ptuju.
Zakaj Jnr k J. Artmann?
T«*«} ker si je Janko Art-«' i man nabavil Še lepše močnejše in oknsnejše novemodno zimsko blago
kakor lansko leto. — Zlasti se opozarja, da bode pri lepem vremenu v meseeu novembru in decembru vsako nedeljo pred trgovino Janko Arfmana velika res zanimiva razstava rimskih robcev in ra^šlnov, Zato pa le hajd v Sf. Jur po blako v trgovino Janko $»fmana, ker tam je vaga pravična in mera pošteaa ss^ps^- blago pa priznano najboljše.
Vosek, med v satovju, želod, suhe
gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje. suhe hruške,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton IteSenc ¥ Cell&g,
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
iaya.
slav i)ss ze poprava
BftiZS ff-^i
Spodaj podpisana izjavljam in preklicem žaljive besede, katere sem črez rodbino Holovar in B!až govorita in se zahvaljujem, da sta od tsžbe odstopila.
Mozirja, 23. vinotoka 1911. 1H1	Marija Kiumpačnik.
Univerza! parilnik
od 30 litrov vsebine naprej oddaja najceneje
Franc Melichar, BudolfSecher
špec. tovarna kmetijskih strojev, Dnnaj III./2., Lowengas.se 37.
Nadalje jeklene plnge in brane, sejaine stroje, srroje za razširjanje gnojil, vse v nedosežni izpeljavi, gep.^jne, rez za slamo, za repo itd.
Zastopnik: J. Mi Ptuj, Stadtpark 1.
* 1
DnbroT Po senfi
Točita postrežba!
Velika Ziia«a dragaca» ii&ži^sre-rnina In aijtiSnSsi
stvari po vsaki eani. ii-Ji 83 praksi iilasir, eaaJS žasisai
SrasefKcs 66 20 da 280 K. ftiklasta taratinv.-ur» K $'60 Prietn» snfcrna nr&	7"—
Original ornega ur» Kuhinjska ura Budiljka, nikkita Poročni p,-stani Srebrno vtrižie
— Vtolotca jamstva —
Hat!. Dteiingsr
■od. Felirenk.
arar in očalar m SSaribor, a^r*»»» »a^
18-_
S*—
2.—
o-_
SnMs« jtotmn« i» ewfcw -sj®-.*
^m^'-mmmmmmw
Trgovina s steklem = porcelanom In kamenino
Iv. Kletuse^
fifiaribor, Koroška cesta!7
V -• V-''
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in naicen. izvršujejo!
Amerikansko cc, Ijene trsje, 50.000 tisoč komadov je ca prods-j, ¿oietijakov, E p. Portalia 20.000 komadov, in klači Ri > Poilal.s aa saho cepljenja 50X00 komadov. Seznam tri:
1. Mof-ler. 2. Eur .ur.dec beli. 3. Muškat. 4. Gntedel, b. r 5. Raufol. 6. Ka;)č:>ia. 7. Laški riziing. 8. Sibanec. 9. Rular.dte. 10. Tram'nec. 11. Syivanec mnšsat. 12. Porto-gizec V:e te trta s'> opliene na Rip. PortaLs.
Kdor si v jessn trte naroči, so cenejša kakor spomladi Nfciofjita so sprejemajo, dokler je k«j v zalogi. Cena p « dog> vom.
Ji.mer, Vierbniak,
10nl	posestnik—trsniter na Bregn p. Ftnj.
W 960
Nenavadno hiter razvoj sopara.
Se pošilja na poskušejo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
ISffii
narejeni iz kovansga železa in kovinaste pločevine, torej trpežni
Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. drv ee prihrani.
Zastopniki
se iščejo.
Dobro računale!
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francki»: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega ¡Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.	532
„Tif aroia-Werke", Weis 136, Zgor. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc Asen, Gradec, Mariongasse 22. -
Sukno
l, Stetmeclü
CeMu-
Vzorci
lusionl-

opekarna pri Mariboru ob D.
priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajaln©: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-gasse. ZaSoge: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno.	Z odličnim spoštovanjem
n Franc Derwuschekf mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru.
Trgovci!
Sveža jajca kupujem vedno po najvišji cer;i. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dunaj iV„ Schonferun-nerstrasse 7.
Na željo pofiiliam rder Dopisuje se lahko slovensko.
■BHBHH^^^^n ms
Kože in volno
kupuje po najvišjih cenah K*rl Granite, Maribor, Gosposka ul;cs štev. 7. Maribor,	982
K štev. 35628 II. 4531.
!azglas.
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1912 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah v gnojenju in sajenju sa-donosnikov, in sicer priredi te-le tečaje:
1.	na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru,
2.	na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici,
3.	na deželni viničarski šoli v Zg. Radgoni,
4.	na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah.
Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1912
V	Mariboru se sprejme .......14
V	Gor. Radgoni se sprejme.....16
V	Lipnici se sprejme...... . 26
V	Skalcah pri Konjicah......12
posestniških in viničarskih sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 8 K.
Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 6. januarja 1912 na staj. deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrečno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec star 16 let,
2.	spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik,
3.	zdravniško spričevalo, da je prosilec prost ^sake nalezljive bolezni,
4.	šolsko odpustnico iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do I. decembra 1912 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov.
V	Gradcu, 10. oktobra 1911.
1090	Od Staj. dež. odbora.
yvo
železnat« kima-visio 1
Higien. r*xftwi& Dunaj 1906: Driavn», od™ :: lika in čMtni diplom k ilati kolajni.
Krepilno sredstvo za slabotne, mak-krvne in rekocvalescente Poyko& voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. h,boren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval.
viuiiu u»
M v itfcsnac. « *wklenicas po po) l i B i« pa 1 1 i K 4T
c^ee^ase^aeeeeeeeeeeoeeeeeoeeeeeoo
bfioparilnilci m 18 lir nt 0 so najboljši I
izboljšan
sestavi
Močna ispeljavs popolnoma iz kovanega želesa in železne pločevine!
Svarš;s@ pred'cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba
Separator

Dunaj XI1/3.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeee
					£ vj»*'	
						
Tfrdka Alojz Maček,
trgovina z železom in stavbenim materialom v Mariboru, Tržaška sesta 25, zraven bolnišnice, priporoča po nizkih cenah zagorsko apno, portlant in roman cement, traverze, železo vozove, strešno opeko, peči, štedilna ognjišča, priprave za iste, kotle iz kovanega in litega železa,žganjske kotle,umetni gnoj, oglje za kovače itd. Priporoča še kotle-parilnike, po nižjih cenah kot od a-gentov. Vel. zaloga krst in nagrobnih križev. - Zareztia strešna opeka I a 1000 kom. 72 K. II. 60 K, biber-glad-ki I. 5o K, II. 30 K. — 986
HraBBBCTBBmr " I
Štefan lani»
tegovina z želeEaiR'
-v Hfc&eigroiii? priporoča svojo teliko zalogo lepo pcralačei nagrobnih križev jako nizki ceni. 23
fSsste - in Sežllno mazilo = „S1GMA". =
Izvrstn i nčinkajoče za vsakovrstne rane, opekline, otiske in iv6re na nogah. Natančno navodilo o vporabi je priloženo vsaki tubi.
Origissltufea: 1 K 20 h — poStnina 20 h. Le pristna z varstveno znamko
w S P. F.
Naroča in dobi se pri deželni lekarni
v S ©venski Bistrici. ____
agrobne ograje ::
5 lepo okrašenih vzorcev, iz kovanega železa s prt i m ; repleskanjem in montiranjem za meter
samo 4*50 SC pri SCarolu Kerth, ključavničarju v HaribOril* Koroška cesta št. 39. nos
c t
irni
M
7a finni&nip travnikov> pašnikov in deteljišc,I LQ y IlUjClEJu je Thomasova žlindra z znamko I
„Zvezda"
priznano najboljše in najcenejše fosforovo kislo gnojilo. Tudi zu g jesensko setev se lahko še vporablja, da se raztrosi po vrhu; za spomladno setev pa se že sedaj v jeseni lahko raztrosi po brazdah.
Zajamčeno čisto Thomasovo žlindro Merkur' P. MajdiČ, Celje
znamke „Zvezda" se dobi v trgov. .—--------—
kjer je prodajalna zaloge Thomasovih tovaro r
Berolinu N 35
Varujte se malovrednega blaga in ponarejanj!
z. z o. z. v
1092
Najboljše reference
irnajcči in vsega uradovanja pri avt. uradih, in knjigovodstva zmožen mož, želi takoj svojo tajniško službo spreme-mti. Ponudbe pod naslov „F. K. v Ormožu«.	H06
Zahtevajte!
zastonj in poštnine prosto cenit gramofonov, tey slovenskih plosVč od pive ter edioe slovenske izd*io-vatoice gramofonov
Sv. Urban pri Ptuju, Štajersko.
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih,
tudi nevarne slučaje, histerične, bolne na srca, želodcu, pa take, ki so samo okrepčaaja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
§ Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kongota,
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogai
Maribor, Faferlksgasse it 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih ce^l, Stop ic, k©rii, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: karonatih cevi, msila-kersife picšče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Dobroidoča gostilna
tik železniške postaje eno uro od Maribora sa z vsemi pri iiklinami in gostilniško oprave takoj prOda. Hiša in gospodarsko poslopje je vse aidann, v najboljšem stann; hiša obstoji iz 6 sob, prostorna kuhinja, 2 kleti in vseh drugih potrebnih prostorov. Pri h;ši jo kr. sen senčni vrt za 300 ljudi. Gostilno rad; obiskujejo posebno izle.niki. Posestvo meri 3 or.de najlepše zemlje: travnik, njiva, sadortosnifc m brej de. Cena 24000 K. Naslov pove upravništvo. 1073
repetir - pištole in revolverje vsake vrste se po ceni prodajo, dokler bo kaj v zalogi. Čutič, puškar, Maribor, Grajska ulica ¿8.
Lovske puške,
1023
Izjava.
Marija Crepinšek, posestnica in šivilja na Sp. Hudinji št. 65, obžaljujem žaljitve, katere sem nasproti različnim ljudem o Katarini Zidanšek izustila; prekličem jih kot neresnične in prosim Katarino Zidanšek odpuščanja.	1091