TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje I | ČEMSEMK « iBnomuHk P STTÜMMÖnOi VESELJE JE PRI NAS DOMA Knjižnica sp 0 ZASAVC 2006 362(497.12 Zagorje ob Savi) 0084710,20 cobiss = ŠTEVILKA 20, LETNIK 16 5. 10. 2006, CENA 270 SIT/i,15< od 4.790.000 SIT Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Nova Mazda 6 Mazdi 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez ločila. jNSKA PRODAJNA AKCIJ VSI MODELI IMAJO KLI IMAJO MOZN 190.000« Ignis od 2.390.000 SIT Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in časovno omejena!" Za napake v oglasu ne odgovarjamo! KAZALO UVODNIK Zdaj že stara sva in siva...je bilo slišati v nedeljo na radiu Kum. Dan starih, ne starejših je bil...saj vsi potujemo v tej smeri.. .če imamo srečo, da doživimo tudi starost. Jesenski dan je bil sončen in žarki sonca so barvali naravo in s srebrom posute glave slavljencev... Nekateri so bolni, potrebni pomoči in nege, drugi osamljeni, pa jim je treba zapolniti čas, so pa tudi tisti mladostni, ki jim ga vedno primanjkuje. Včasih je obstajal Svet modrih, kije odločal o pomembnih odločitvah v prelomnih trenutkih. Kakšen je danes naš odnos do starejših in kaj se lahko drug od drugega naučimo? Zdaj odločajo pretežno drugi, največ tisti, ki so preveč obremenjeni, srednja generacija.. .Takoj za dnevom starejših sledi teden otroka. Kdaj pa je dan ali teden srednje generacije? Tiste, ki na plečih nosi vse večjo odgovornost za starejšo in mlajšo generacijo, tiste, ki hiti po -zaradi skrbi- slabo prespani noči na delo, z bojaznijo kaj bo tokrat zahteval šef in kakšne nove naloge in odgovornosti bodo naložene. Po izteku delovnega časa, trk do doma, kuhanje, pospravljanje, vrt, skrb za otroke, starše, ...seveda ne po tem vrstnem redu. Zase? Prosti čas? Malo, zelo malo ga ostane, za trenutke premora.. .pa vendar od te in take generacije, ki je pogosto takoooo utrujena je odvisna kvaliteta in kvantiteta življenja vseh. Kljub temu pa se skuša prilagajati, negovati v sebi svojo otroškost, ker bo tako bolje razumela svoj naraščaj, skuša pokukati tudi v prihodnost, da bi razumela starše. Tri generacije, trije pogledi na svet in tri popolne resnice. IMEJMO SE RADI V SOŽITJU GENERACIJ!!! StanisJa va Radunovič Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880158, komerciala: 031 822 533,040 267411 E-mai urednical: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. MORATE PREBRATI: STRAN: Rožnati oktober Ob tednu otroka Kšefti Dan starejših Pogled na radeški stadion Veselje je pri nas doma Zadnje minute 80-tih ur E-knjižnica VOŠČILO KO MAJCENA DLAN IŠČE V VELIKI DLANI OPORO V ŽIVLJENJU... KO VELIKA DLAN V MAJCENI NAJDE RADOST ŽIVLJENJA... TAKRAT SE SKLENE KROG VEČNEGA BIVANJA - IN STAREJŠI VEDO ZAKAJ IN MLADI VEDO KAKO: STOPATI PO POTI... VSEM V TEM ČASU ŠE POSEBEJ ŽELIMO OBILEN SAD SPOZNANJ. UREDNIŠTVO ZASAVCA NASLEDNJIČ SE SNIDEMO izjemoma in izredno že 07. OKTOBRA 06 ob kandidacijskih listah za lokalne volitve, redno pa 19. oktobra 2006 Naslovnica: KRALJ ULIČNE KOŠAR GAŠPER OVNIK IZ TRB SPEKTER fISPEKTER d.o.o. NSO SPEKTER d.o.o. TRBOVLJE skladno z določili Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l.RS 14/2004) po javnem razpisu, ki je bil objavljen dne 18.05.2006 v reviji Zasavc objavlja PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM - ZA PODROČJE OBČINE TRBOVLJE Zap. šf. Priimek in ime Naslov Pošta Točke Varščina Zap. št. Priimek in ime Naslov Pošta Točke Varščina 1 Strniša Vilma Cesta Tončke Čeč 104 1420 Trbovlje 490 brez varščine 67 Dobravc Majda Sallaumines 9 1420 Trbovlje 190 varščina 2 Očko Marko Opeakma 7 1420 Trbovlje 460 brez varščine 68 Košak Ivan Šuštarjeva 19 1420 Trbovlje 190 brez varščine 3 Zalar Vesna Opekama 2 1420 Trbovlje 440 brez varščine 69 Dedič Sejad Žabjek 23 1420 Trbovlje 190 brez varščine 4 Robek Tanja Neža 25 1420 Trbovlje 420 brez varščine 70 Mudrinič Dragica Kešetovo 6a 1420 Trbovlje 170 brez varščine 5 Dakič Milan Novi dom 31 1420 Trbovlje 420 brez varščine 71 Kuduzovič Ibrahim Kolonija ! maja 27 1420 Trbovlje 170 brez varščine 6 Zukanovič Hajrudin Kolonija 1. maja 18 1420 Trbovlje 390 brez varščine Tl Bokič Halida Trg revolucije 36 1420 Trbovlje 160 brez varščine 7 Kosec Boris Ribnik 18 1420 Trbovlje 390 varščina 73 Petrovič Dijana Trg revolucije 16 1420 Trbovlje 130 brez varščine 8 Kerin Beti Gimnazijska 15f 1420 Trbovlje 380 brez varščine 74 Milankovič Vitomira Neža 13 1420 Trbovlje 120 brez varščine 9 Milevšek Jasmina Trg franca fakina 3 1420 Trbovlje 380 brez varščine 10 Omerovič Selma Opekama 37 1420 Trbovlje 380 brez varščine PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH 11 Mohar Saša Bevško13 1420 Trbovlje 380 brez varščine STANOVANJ V NAJEM - ZA PODROČJE OBČINE ZAGORJE OB SAVI 12 Oplotnik Klavdija Vodenska 30 1420 Trbovlje 380 brez varščine Zap. št. Priimek in ime Naslov Pošta Točke Varščina 13 Beravs Urška Nasipi 2 1420 Trbovlje 380 brez varščine 14 Bučar Jožica Tima 30 1282 Sava 380 brez varščine 1 Prašnikar Mateja Polje 20 1410Zagorje 510 brez varščine 15 Lašič Nataša Ob železnici 3 1420 Trbovlje 370 brez varščine 2 Strgaršek Kristjan Cesta 9. avgusta 8b 1410Zagorje 510 brez varščine 16 Blatnik Andrej Pod ostrim vrhom 1 a 1420 Trbovlje 370 brez varščine 3 Kurtič Fala Ulica talcev 26 1410Zagorje 495 brez varščine 17 Jere Anka Ribnik 8 1420 Trbovlje 370 brez varščine 4 Smajlovič Azrudin Polje 1 1410Zagoije 455 brez varščine 18 Grobljar Jernej Mestni trg 9 1420 Trbovlje 370 brez varščine 5 KlančišarSaša Rudarska 16b 1410Zagorje 445 brez varščine 19 Pavlovič Mirjana Ulica 1. junija 2 1420 Trbovlje 370 brez varščine 6 Izgoršek Maja Selo 67 1410Zagorje 430 brez varščine 20 Kantužar Helga Novi dom 48 1420 Trbovlje 360 brez varščine 7 Tisnikar Tanja Cesta 9. avgusta 8a 1410Zagoije 430 brez varščine 21 Izgoršek Simona Bevško 25 1420 Trbovlje 350 varščina 8 Cvitič Jako Eberiova 7 1410Zagorje 420 brez varščine 22 Džombič Sanel Opekama 2 1420 Trbovlje 350 brez varščine 9 Zagorc Manja Šuštarjeva 1 1420 Trbovlje 410 brez varščine 23 Mladenovič Dragan Trg revolucije 9 1420 Trbovlje 350 brez varščine 10 Džombič Flanka Okrogarjeva9 1410Zagoije 390 brez varščine 24 Kozarič Izet Kolonija 1. maj 30 1420 Trbovlje 350 brez varščine 11 Uranič Denis Rudarska 16b 1412 Kisovec 370 brez varščine 25 Perič Amalija Kolonija 1. maja 11 1420 Trbovlje 335 brez varščine 12 Vedenik Romana Petelinkarjeva 5 1412 Kisovec 370 brez varščine 26 Cestnik Boris Neža26a 1420 Trbovlje 330 brez varščine 13 Zukanovič Hajro Okrogaijeva 20 1410Zagorje 360 brez varščine 27 Malkoč Beg Šuštarjeva 42a 1420 Trbovlje 330 brez varščine 14 Drnovšek Bernarda Naselje na šahtu 30 1412 Kisovec 360 brez varščine 28 Mujkanovič Emir Žabjek 25 1420 Trbovlje 320 brez varščine 15 Grahek Tina Polje 28 1410 Zagorje 350 brez varščine 29 Dimic Zvonka Šuštarjva 27 1420 Trbovlje 310 brez varščine 16 KreštičMumin Selo 1 1410Zagorje 350 brez varščine 30 Fazlič Asima Opekama 2 1420 Trbovlje 310 brez varščine 17 Kešelovič Safet Cesta zmage 59 1410Zagorje 340 brez varščine 31 Ostojič Ivan Savinjska 24 1420 Trbovlje 310 brez varščine 18 Božiak Izidor Rudarska 20a 1412 Kisovec 330 brez varščine 32 Medved Marijana Šuštarjeva 42a 1420 Trbovlje 300 brez varščine 19 OmertiodžičŠemzudin Podvine 9 1410 Zagorje 330 brez varščine 33 Sejdiji Agron Šuštarjeva 26a 1420 Trbovlje 290 brez varščine 34 Šmrgut Branka Šuštarjeva 25 1420 Trbovlje 290 brez varščine 20 Jondič Joviča Okrogaijeva 12 1410 Zagorje 310 brez varščine 35 Lipič Miroslav Kolodvorska 9 1420 Trbovlje 290 brez varščine 21 Dučanovič Esima Selo 1 1410Zagorje 310 brez varščine 36 Mašič Bemal Trg Franca Fakina 36 1420 Trbovlje 290 brez varščine 22 Zupan Matevž Okrogaijeva 21 1410 Zagorje 310 brez varščine 37 Smode Matej Nasipi 38 1420 Trbovlje 290 brez varščine 23 Šiljič Elizabeta Okrogaijeva 19 1410 Zagorje 300 brez varščine 38 Jazbec Matjaž Opekama 2a 1420 Trbovlje 290 brez varščine 24 SubašičAdnan Cesta zmage 26 1410 Zagorje 300 brez varščine 39 Čosič Sanel Kolonija! maja 22 1420 Trbovlje 270 brez varščine 25 Zukanovič Asim Okrogaijeva 10 1410 Zagorje 300 brez varščine 40 Keranovič-KukičAzra Kolonija! maj 31 1420 Trbovlje 270 brez varščine 26 Lebeničnik Janja Naselje na šahtu 33 1412Ksovec 290 brez varščine 41 Lučič Alen Kolonija 1. maja 20 1420 Trbovlje 270 brez varščine 27 Skubic Donovan Cesta 9. avgusta 8c 1410 Zagorje 290 brez varščine 42 Wallas Marjeta Kovinarsko naselje 4 1420 Trbovlje 270 brez varščine 28 Begič Nazemira Grajska 1 1410 Zagorje 270 brez varščine 43 Tomšič Roman Mestni trg 5c 1420 Trbovlje 270 brez varščine 29 BajrektarevičAlmir Naselje na šahtu 23 1412 Kisovec 270 brez varščine 44 Kuduzovič Zahid Nasipi 1 1420 Trbovlje 260 brez varščine 30 Smajlovič Ramiza Polje 1 1410 Zagorje 265 brez varščine 45 Fikaš Jože Ribnik 17 1420 Trbovlje 260 brez varščine 31 Ibrahimovič Elza Cesta zmage 49 1410 Zagorje 260 brez varščine 46 Abdič Elvira Keršičeva 23a 1420 Trbovlje 250 brez varščine 32 Jesenšek Alojz Loke 47 1410Zagorje 260 varščina 47 Prah-Žibret Nina Trg revolucije 9 1420 Trbovlje 250 brez varščine 33 Džafič Rešid Rudarska 10 1412 Kisovec 250 brez varščine 48 Drugovič Sebastjan Partizanska 16 1420 Trbovlje 250 brez varščine 34 Gluhak Olga Cesta zmage 12a 1410 Zagorje 250 brez varščine 49 Andjelič Indira Kolonija ! maja 18 1420 Trbovlje 250 brez varščine 35 Dugalič Almira Ulica talcev 38 1410 Zagorje 250 brez varščine 50 Salkič Mirsad Žabjek 15 1420 Trbovlje 250 brez varščine 36 Korimšek Josip Ulica talcev 26 1410Zagoije 240 brez varščine 51 Begič Muhamed Kolonija ! maja 12 1420 Trbovlje 240 brez varščine 37 Muršič Biserka Kolodvorska 27 1410Zagoije 230 brez varščine 52 Ivanušič Suzana Šuštarjeva 42a 1420 Trbovlje 230 brez varščine 53 Goljuf Marta Ribnik 23 1420 Trbovlje 230 varščina 38 Kusič Ljubiša Cesta zmage 22 1410Zagoije 230 varščina 54 Mišic Brigita Potoška vas 28 1410Zagorje 230 brez varščine 39 Mešič Lejla Cesta zmage 12b 1410Zagorje 230 brez varščine 55 Kreže Božena Tadeja Kovinarsko naselje 2a 1420 Trbovlje 230 brez varščine 40 Ošlak Darja Cesta zmage 12 1410 Zagorje 230 brez varščine 56 Kalšek Marjan Kolonija 1. maja 28 1420 Trbovlje 230 brez varščine 41 Cilenšek Bojan Kidričeva 19 1410 Zagorje 230 brez varščine 57 Martinčič Milan Obrtniška 11 1420 Trbovlje 230 brez varščine 42 GarankičAzra Podvine 50 1410Zagorje 210 brez varščine 58 Vasiljevič Gavrilo Nasipi 3 1420 Trbovlje 230 brez varščine 43 Sendič Alaga Podvine 14 1410Zagorje 200 brez varščine 59 Pašalič Vesna Vodenska42 1420 Trbovlje 225 brez varščine 44 Grošelj Valentina Naselje na šahtu 33 1412 Kisovec 200 brez varščine 60 Babič Pero Kolonija 1. maj 30 1420 Trbovlje 220 brez varščine 45 Lapuh Viktor Podvine 18 1410 Zagorje 190 brez varščine 61 DuhAnda Neža 24 1420 Trbovlje 220 brez varščine 46 Šokčevič Staža Polje 3 1410 Zagorje 190 brez varščine 62 Žunič Zvonko Kolonija 1. maja 24 1420 Trbovlje 210 brez varščine 47 Durmiševič Sabhudin Podvine 43 1410 Zagorje 170 brez varščine 63 Gunšek Emil Trg svobode 28 1420 Trbovlje 200 brez varščine 48 Buljubašič Nermin Cesta zmage 12b 1410 Zagorje 160 brez varščine 64 Koklič Roman Žabjek 30 1420 Trbovlje 200 brez varščine 49 Sendič Ulfeta Podvine 14 1410Zagorje 120 brez varščine 65 Arifovič Kadira Šuštarjeva 25 1420 Trbovlje 190 brez varščine 50 Sedej Tea Cesta zmage 22 1410Zagorje 110 brez varščine 66 Kranjc Angela Partizanska 16 1420 Trbovlje 190 brez varščine OKVIR RAZVOJA ZASAVJA 1)0 LETA 2013 ZAČRTAN Regionalni razvojni program zasavske regije za obdobje od 2007 do 2013 je bil tema razvojne konference, ki se je odvijala v sredo 20. septembra na Regionalnem centru za razvoj v Zagorju. Osnutek programa za razvoj zagorske, trboveljske in hrastniške občine predvideva 727 milijonov evrov za vlaganje v razvojne projekte v naslednjih sedmih letih. Pripravila ga je delovna skupina 60 strokovnjakov pod vodstvom Staše Baloh Plahutnik. Več kot polovica denarja je namenjenega za naložbe v posodobitev Termoelektrarne Trbovlje, preostanek pa bo šel za druge namene. Staša Baloh Plahutnik (stoji) predstavlja osnutek zasavskega regionalnega razvojnega programa za obdobje od2007do 2013 Prednostne razvojne naloge zasavske statistične regije so tako: razvoj podpornih institucij za razvoj gospodarstva in promocija regije, povečanje števila delovnih mest, vsaj 4-odstotno letno povečevanje bruto družbenega proizvoda. Med prioritetami so tudi prizadevanja za čimmanj boleče zapiranje Rudnika Trbovlje-Hrastnik, spodbujanje razvoja turizma in podeželja ter skrb za ekološko sanacijo največjih zasavskih onesnaževalcev. Pri razvoju človeških virov bo poudarek na sofinanciranju prvih zaposlitev visoko izobraženih ljudi, zaposlovanju težje zaposljivih oseb in spodbujanju vseživljenjskega učenja. V programu je med pomembnimi nalogami zapisana tudi priključitev Zasavja na tretjo razvojno os. Z omenjenimi ukrepi želijo med drugim upočasniti beg možganov iz Zasavja ter zmanjšati brezposelnost in razvojni zaostanek za razvitejšimi regijami. Dobro polovico omenjenega zneska 727 milijonov evrov bodo priskrbeli evropski strukturni skladi, ostalo pa bodo zagotovili drugi viri. Med slednjimi so tudi občinski proračuni, ki naj bi prispevali skupno 40 milijonov evrov. Pri tem pa se je treba zavedati, da omenjeni denar ni zagotovljen že vnaprej. Treba si ga bo izboriti. Do denarja se bo prišlo samo s kakovostnimi razvojnimi projekti, vključenimi v regionalni razvojni program. Pogoj, da Evropska unija financira določen projekt, pa je tudi, da ima nosilca, ki prispeva preostanek denarja za izvedbo projekta. V razpravi, ki so se je udeležili predstavniki zasavskih občin, podjetij in ustanov, je bila najprej v ospredju ekološka problematika. Ob tem je direktor Termoelektrarne Trbovlje Marko Agrež dejal, da so vsi načrtovani projekti v elektrarni v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi. Direktor zagorske občinske uprave Brane Omahne se je zavzel za preoblikovanje Zasavja iz statistične v pravo, institucionalno regijo ter poudaril pomen priključitve zasavskega prostora na tretjo razvojno os, s čimer seje strinjala večina navzočih. Ravnatelj trboveljske gimnazije Marjan Kozjek je v zvezi s tem pripomnil, da ima tretja razvojna os lahko tudi kakšno slabost. V primeru slepega sledenja trendom šolske politike na ravni države se namreč lahko zgodi, da bo olajšala odhajanje zasavske mladine na šolanje v večja srednješolska središča, kot so Ljubljana, Celje in Novo mesto. Se nekaj predlogov je bilo slišati, delovni skupini jih je bilo mogoče posredovati tudi preko elektronske pošte. Rok za njihovo oddajo pa se je iztekel v petek 22. septembra. Ostal je še teden dni za njihovo obravnavo in morebitno vključitev v dokončni osnutek regionalnega razvojnega programa, ki ga je bilo treba oddati do 29. septembra vladni službi za lokalno politiko in regionalni razvoj. Ta služba bo do konca oktobra preverila skladnost dokumenta z državnimi in evropskimi usmeritvami. Dokončno bo regionalni razvojni program Zasavja sprejel svet regije Zasavje najkasneje ob koncu letošnjega leta. Okvir za zasavski razvoj do vključno leta 2013 bo tako začrtan, predvsem od Zasavčanov pa bo odvisno, v kolikšni meri bomo uspeli izkoristiti evropska sredstva, ki so na voljo za razvoj naše regije. Pri tem bo pomembno vlogo igrala naša miselna naravnanost. Naučiti se bomo morali, da bomo v problemih videli izzive in nove razvojne priložnosti, namesto da v priložnostih vidimo probleme. Prej se bomo začeli bolje zavedati lastne odgovornosti za nadaljnji razvoj, bolje bo za nas. Besedilom slika:Boštjan Grošelj FUNSTERC ROŽNATI OKTOBER 2006 BO V ZNAMENJU OSVEŠČANJA Predstavniki Društva onkoloških bolnikov Slovenije, Europe Donne - slovenskega združenja za boj proti raku dojk in Zveze slovenskih društev za boj proti raku so za najpomembnejšo aktivnost letošnjega Rožnatega oktobra - svetovnega meseca boja proti raku dojk - določili OSVEŠČANJE... Društva so ponovno izpostavila dejstvo, da polovica žensk še vedno prvič pride k zdravniku z napredovalo ali metastatsko boleznijo, kije težje ozdravljiva. V letošnjem Rožnatem oktobru bo Ljubljanski grad cel oktober osvetljen z rožnato barvo. Po Sloveniji bodo društva delila rožnate pentlje, ki so zdaj že prepoznaven simbol boja proti raku dojk, v avli novega Onkološkega inštituta bo stala velika rožnata pentlja, ob njej pa bodo prostovoljke društev delile predstavitvena gradiva in nasvete o zdravem načinu življenja pa tudi o tem, kako živeti po bolezni. Ključna sporočila aktivnosti bodo podprta z obešankami in nalepkami, plakati in tiskanimi oglasi v številnih revijah. Pripravljen je tudi sprejem v slovenskem parlamentu. Koalicija NVO za pravice pacientov, katere člani so tudi Europa Donna, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in Zveza slovenskih društev za boj proti raku, s pomočjo Mestne občine Ljubljana v Rožnatem oktobru organizira 5. oktobra 2006 na Mestnem trgu 1 v Ljubljani (Magistrat) okroglo mizo o problematiki raka dojk v Ljubljani in Sloveniji. Europa Donna bo nato v soboto, 7. oktobra 2006, kot samostojno akcijo v Rožnatem oktobru organizirala že tretji dobrodelni tek in hojo v ljubljanskem Tivoliju in podprla akcijo Kliničnega centra Ljubljana Darujmo za CT! Številne aktivnosti se bodo zaključile z razstavo Breast Friend v ljubljanskem City Parku med 23. oktobrom in 6. novembrom. Raziskovalna naloga učenk OŠ Danile Kumar o raku dojk je pokazala, da mladi ne vedo veliko o raku in da o njem tudi ne govorijo veliko. Civilna družba mora opozoriti ustrezna ministrstva, predvsem Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za zdravje, da je potrebno z osveščanjem o raku začeti že zelo zgodaj. Generalni direktor Onkološkega inštituta prof. dr. Zvonimir Rudolf, dr. med. o novem Onkološkem inštitutu v novih prostorih, kjer naj bi v celoti začeli delati naslednje leto, pravi: "Upam, da v novem letu za vekomaj zapustimo stavbo A. Zadovoljen bom tudi z enomesečno zamudo.” Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med, predsednica Europe Donne prim. Mojca Senčar, dr. med., in podpredsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku prim. mag. Vida Stržinar, dr. med.: "Skrajni čas je, da raka dojk začnemo obravnavati tako, kot ga obravnavajo v drugih razvitih evropskih državah. To si slovenske ženske zaslužimo”. Že leta aktivno in uspešno deluje tudi trboveljsko Društvo za boj proti raku. Ni pa problematičen le rak na dojkah. Rak na materničnem vratu je šesti najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Zaradi raka materničnega vratu še vedno umre vsaka četrta bolnica in večina je mlajših od 55 let. Na konferenci mednarodnega združenja za viruse papiloma IPC v Pragi so dokončno potrdili uspešnost zaščitnega cepljenja proti raku materničnega vratu. Prvo od dveh doslej uspešno preizkušenih cepiv, ki je imel že dovoljenje ameriške EDA, je zdaj dobilo še dovoljenje evropske agencije za vrednotenje zdravil (EMEA). V Sloveniji je Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo pozvalo ministrstvo za zdravje in pooblaščene zdravstvene strokovnjake, naj izdelajo priporočila za izvedbo celjenja pri nas, ker naj bi cepljenje začeli izvajati že pred koncem letošnjega leta oziroma v začetku prihodnjega. V svetovnem merilu je rak materničnega vratu še vedno drugi najpogostejši rak, zaradi katerega vsako leto zboli skoraj pol milijona in umre četrt milijona žensk, predvsem v nerazvitih državah. MaH Obljube hrastniške občine so se uresničile. V ponedeljek, 2. oktobra 2006, je začela delati na Dolu zdravnica Amna Sajajlič, s katero so v preteklem tednu podelili in podpisali koncesijsko pogodbo. Z rednim delom bo po letu dni odsotnosti ambulanta spet na voljo krajanom bližnje in daljne okolice Dola. V tej enoletni prekinitvi so morali bolniki iskati zdravstveno pomoč v prostorih Zdravstvenega doma Hrastnik. Fanči Moljk NOVOROJENCEM PRIJAZNA PORODNIŠNICA Letošnji teden otroka prinaša trboveljski porodnišnici priznanje, ki so si gaz neutrudnim in prizadevnim delom in nenehnim strokovnim usposabljanjem zagotovo upravičeno zaslužili. Od 5. oktobra dalje je GINEKOLOŠKO PORODNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE TRBOVLJE nosilec naziva »NOVOROJENCEM PRIJAZNA PORODNIŠNICA«, ki gaje podelil UNICEF SLOVENIJE. Vsi zaposleni, predstojnik Ginekološko porodnega oddelka mag. ČUK Jože, dr.med. in direktorica Marina Barovič so s sadovi dolgoletnega dela prispevali k pridobitvi tega naziva. MaH FUNŠTERC © --------h—-— »Tehnološki napredek je bil v svetu zmeraj povezan z različnimi oblikami nevarnosti in tveganji - tako namišljenih, kot dejanskih. Industrijska, komercialna in domača uporaba izdelkov, ki povzročajo elektromagnetna sevanja (EMS), ni nobena izjema. Ljudje so zaskrbljeni, saj menijo, da izpostavljenost EMS iz različnih virov (visokonapetostni daljnovodi, radarji, mobilni telefoni, bazne postaje in gospodinjski aparati...) lahko predstavlja zdravstveno tveganje, še posebno pri otrocih. Kot posledica takšnega razmišljanja izgradnja novih daljnovodov, radarjev ali omrežij mobilne telefonije pogosto povzroči občutna nasprotovanja javnosti.« Tako so zapisali v uvodu v gradivo pilotnega projekta Forum EMS, ki je bil ustanovljen z namenom informiranja javnosti o novih dognanjih stroke ter identificiranju možnih tveganj za zdravje zaradi izpostavljenosti EMS. Koordinator projekta Forum EMS je doc. dr. Peter Gajšek, ki je tudi kontaktna oseba za vse, ki iščejo odgovore na pereče probleme s področja elektromagnetnega sevanja (EMS). Projekt je namenjen obveščanju in komuniciranju z namenom promocije znanstvenih izsledkov in izhodišč s področja varstva pred EMS. Poudarek je na raziskovanju ter posredovanju tekočih znanstvenih spoznanj in rezultatov odmevnih domačih in tujih raziskav najširši javnosti. V okviru projekta Forum EMS so v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije (SOS) in Združenjem občin Slovenije (ZOS) pripravili posebno merilno kampanjo, ki omogoča zainteresiranim občinam brezplačen najem merilnega sistema ter občanom nudi informacijo o trajni (24 urni) obremenjenosti njihovega okolja z elektromagnetnimi sevanji zaradi baznih postaj, mobilne telefonije ter drugih visokofrekvenčnih virov elektromagnetnih sevanj (radijski in TV oddajniki...). V pilotni projekt je na podlagi prispelih prijav na Skupnost ter Združenje občin Slovenije vključenih do danes prek 40 občin iz različnih regij Slovenije. Med zainteresiranimi je bila tudi občina Trbovlje. Merilni instrumenti so bili locirani pri Toplarni Polaj. Izmerjene vrednosti v občini Trbovlje kažejo, da so sevalne obremenitve v najbolj obremenjeni uri precej pod zakonsko dovoljenimi mejnimi vrednostmi in tako ne dosegajo niti 6 odstotkov dovoljene mejne vrednosti glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju (UL RS 70/96). postaja EMS (V/m) Q w Limit (12.9 V/m) | Občina Trbovlje 11118SS8S8SSSSS888S8888S88888 Diagram prikazuje rezultate meritev električne poljske jakosti v občini Trbovlje v obdobju od 07.09. do vključno 14.09.2006, merjeno na objektu Toplarna Polaj (meritve so se sicer odvijale v obdobju od 7. - 19.9.2006) Omenjeni sistem omogoča dobro informiranje zainteresirane javnosti o trajni obremenjenosti naravnega in življenjskega okolja z elektromagnetnimi sevanji v njihovem okolju. Trajno zajemanje podatkov, njihov prikaz na spletu ter strokovno tolmačenje rezultatov kažejo, daje omenjeno orodje primeren način komuniciranja glede obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji baznih postaj mobilne telefonije, ki so za človeka nevidna. Vsi podatki vključno z grafičnimi prikazi izmerjenih vrednosti v okviru merilne kampanje so na voljo na spletni strani projekta Forum EMS http://www.fornm-ems.si/kampanja ter na spletni strani občine gostiteljice. Eno izmed mnogih vprašanj zaskrbljenih občanov, na katera odgovarja doc. dr. Peter Gajšek na spletnem naslovu e-mail: peter, gaisekd/inis.sije: Ali lahko strah pred sevanjem, ne glede na resničnost nevarnosti, škodljivo vpliva na ljudi? Človek je psihofizična celota in kadar je prepričan, da mu grozi nevarnost, ima lahko to škodljive posledice za njegovo zdravje in počutje ne glede na resničnost nevarnosti. Zato je pomembno ustvariti medsebojno zaupanje med investitorji in izvajalci na eni ter prebivalci na drugi strani. Kadar imajo prebivalci dejanski nadzor nad dogajanjem oziroma nanj lahko vplivajo, praviloma to vpliva blagodejno in preprečuje nastanek raznih zmotnih prepričanj. Kaj lahko storimo ? Ker zaradi vrzeli v znanju dokončnih odgovorov glede (ne)vamosti sistema mobilne telefonije še ni mogoče dati, se nekatere mednarodne organizacije in vladne ustanove odzivajo na zaskrbljenost javnosti zaradi morebitnih vplivov VF EMS na zdravje ter priporočajo nekatere preventivne ukrepe: • uporabo prostoročnih kompletov med telefoniranjem z mobilnim telefonom, • omejitev pogovorov na najnujnejše, • držanje telefona med vzpostavljanjem povezave čim dlje od glave in telesa, • izbiro telefona z nizko stopnjo sevanja (SAR), • umestitev baznih postaj ob sprejemljivih stroških na lokacije, na katerih bi bila izpostavljenost javnosti čim manjša, • upoštevanje tudi estetskih vidikov in občutljivosti javnosti, • vzpostavitev odkrite komunikacije med lastniki vira sevanja, lokalnimi organi in javnostjo v posameznih fazah načrtovanja postavitve, ki bi pripomogla k razumevanju problematike in večji odprtosti za postavitev nove naprave, • vozniki naj se zaradi varnosti na cestah med vožnjo odrečejo uporabi mobilnih telefonov. Pripra vila: MaH 0) FUNŠTERC "■■■ ■ -i-------- OTROKE« Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Začne se s prvim ponedeljkom v mesecu oktobru in traja 7 dni. 3. oktober je hkrati Svetovni dan otroka, ki gaje leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov. V tem tednu se zvrstijo številne prireditve, okrogle mize, družabni in kulturni dogodki namenjeni otrokom po vsej Sloveniji. Pripravljajo jih Društva prijateljev mladine, šole.Vsako leto se izbere osrednja tema Tedna otroka, ki jo podrobneje predstavijo na okrogli mizi v Ljubljani in ob tem dogodku se prebere tudi poslanica. Letošnja izbrana tema se tako navezuje na najrazličnejše diskriminacije in razlikovanja (družbena, verska, socialna,...), ki jih žal otroci vse prekmalu občutijo in doživijo. Zavedati pa seje treba, da moramo vsem otrokom omogočiti v življenju enake možnosti. V ZNAMENJU OTROK V HRASTNIKU V Hrastniku so začeli z raznimi aktivnostmi ob tednu otroka že v dneh preteklega tedna. Tako so na obeh šolah že organizirali pohode na zasavske vrhove, za najmlajše pa so bile pripravljene ustvarjalne delavnice, ogledali pa so si tudi lutkovno predstavo. Četrtošolci so imeli ekskurzijo po Zasavju. Za učence od 7. do 9. razreda so organizirali dva dneva, posvečena tehniki - enega na šoli, drugega v Velenju oziroma v Trbovljah na STŠ, učenci zadnjega triletja pa so spoznavali Dolenjsko, Gorenjsko in Šempeter. »Prvošolce in drugošolce je obiskal policist, da so si skupaj ogledali vame poti, »je povedala Darja Markelj, ravnateljica hrastniške šole. In dodala, da se bodo v soboto, 7. oktobra 2006, mladi planinci z obeh šol udeležili tudi Sovretove poti. Na KRC-u so poklonili otrokom dve filmski predstavi - na Dolu in v Hrastniku. Lahko so se udeležili ustvarjalne delavnice v poslovni dvorani ali pravljično lutkovne delavnice v muzeju. Ob tednu otroka so tudi letos v hrastniških vrtcih ustvarjali in tekmovali V vseh hrastniških vrtcih pa so bili aktivni v torek popoldne od 14. do 16. ure, ko so premagovali športni poligon, ustvarjali iz odpadnih materialov, izdelovali okraske iz slanega testa in risali s kredo. Besedilo: Fanči Moljk Na naša vrata j e potrkala jesen. V tem času se marsikaj spreminja in dogaja. Krajšajo se dnevi, listje na drevju začne rumeneti in odpadati, začne se šola in s tem se vrstijo obveznosti, ki jih ni in ni konec. Seveda pa vam, otrokom, jesenski čas prinese še nekaj lepega. To je TEDEN OTROKA, v katerem vam želimo omogočiti, da postanete vsi enaki in imate vsi enake možnosti pri obravnavanju ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost in socialne razlike. Vse več otrok je namreč vse prevečkrat prikrajšanih ljubečega družinskega okolja, lepega in brezskrbnega otroštva, zato se pri Društvu prijateljev mladine Trbovlje vsako leto trudimo, da bi vsaj v tem tednu vsem ponudili enake možnosti. Vsi mi se zavedamo, da prav na vas, otrocih, stoji svet, ki ga gradimo. Tako predsednica odbora za teden otroka Ines Kirič in predsednik DPM Trbovlje Marjan Frelih Uredništvo Zasavca se pridružuje željam in hotenjem vseh Društev prijateljev mladine od blizu in daleč. MaH Občina Zagorje ob Savi in Društvo prijateljev mladine Zagorje sta dogajanje organizirala ob pomoči in sodelovanju z OŠ Toneta Okrogarja, OŠ Ivana Skvarče, Vrtcem Zagorje, Knjižnico Mileta Klopčiča Zagorje, KC Delavski dom in RCR Zagorje. Do tiste stezice, Posebni ježek, Zvezdica Zaspanka, sprejem prvošolčkov pri županu, risanje na asfalt, računalniške delavnice, jesenski Živ Žav in Lajnar Kranjski, potopisno predavanje V objemu Indijancev...vse to in še več se dogaja v tednu otroka v Zagorju in okoliških krajih. TRROVELJSKI TEDEN OTROKA Društvo prijateljev mladine Trbovlje se je letos odločilo ravnati se po vremenu in bodo posamezno prireditev v primeru deževnega dne izpeljali čez en teden. V dneh od ponedeljka, 2. oktobra 2006 do petka, 6. oktobra 2006 so se namerili v dopoldanskem času predstaviti delo društva pred osnovnimi šolami in vrtci. Četrtek, 05. oktober 2006, je namenjen TEKMOVALNEMU ŽIV ŽAV-u v Mestnem parku, sobota, 07. oktobra 2006 od 10.00, KOSTANJEVEMU PIKNIKU in nedelja, 08. oktobra 2006 od 15.00 dalje bo DAN TRBOVELJSKIH OTROK. EKOŠOLA Skupina EKOS Zasavje je v sodelovanju s slovensko ekošolo pripravila 2. srečanje koordinatorjev slovenskih ekošol na Ptuju v domu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Kurent. Na srečanju so bili udeleženci - koordinatorji, ki jih je bilo preko 50, seznanjeni z aktualnimi dejavnostmi ekošole v šolskem letu 2006/07, predstavljeno je bilo nekaj aktualnih okoljskih tem, skupaj pa so del srečanja preživeli v naravi. V dveh dneh so se zvrstila strokovna predavanja, predstavitve in delavnice in strokovni ogled v Krajinskem parku Središče ob Dravi in ob Ptujskem jezeru. Povzetek iz poročila A.M. _____FUNŠTERC 0 17. UGANKARSKI PIKIN FESTIVAL Druženje s knjižnimi junaki Največji otroški festival v Sloveniji, katerega častna pokroviteljica je bila letos znana plesna ustvarjalka Mojca Horvat, je potekal od 24.-30.9.2006 ob velenjskem jezeru. » Pika Nogavička je prijazna, vesela in nagajiva deklica, ki želi,da bi bili vsi otroci na svetu srečni, veseli, včasih tudi nagajivi, da bi preživljali svojo mladost v prijaznem okolju, ki jim nudi dovolj možnosti za igro, zabavo, učenje in delo....« Vesela gledališka predstava Krava v cirkusu Rdeča nit letošnjega festivala so bile uganke, mladi obiskovalci pa so lahko uživali v številnih delavnicah, gledaliških predstavah in Pikinih razstavah. Mojci Horvat so organizatorji podelili naziv Pikina ambasadorka. Tudi učenci z zasavskih šol so se letos, tako kot vsako leto doslej, z veseljem udeležili Pikinega festivala, saj jih tam čakajo vedno nova presenečenja in doživetja. Besedilo in sliki: St.R. Ustanova za širjenje kulture Mat kultra v jesenskih mesecih nadaljuje z organizacijo ustvarjalnih delavnic s področja likovnega ustvarjanja in oblikovanja. Zanimanje za delavnico izdelovanja plakatov je bilo zelo veliko, tako da tudi uradno potrjujejo njen začetek 7. oktobra 2006 ob 9.30. Vodil jo bo priznani avtor sodobnega slovenskega plakata Simon Semec, predvidoma pa bo trajala tri sobote oziroma petnajst ur. 27. oktobra 2006 ob 17.00 v svojih prostorih pripravljajo krajšo video delavnico, ki jo bo vodila Alexandra Filiatreau. Alexandra je mlajša avtorica iz Francije, ki zaključuje študij lepih umetnosti. V Sloveniji skupaj s francoskim institutom Charles Nodier pripravlja zanimiv multimedijski projekt. Udeleženci delavnice bodo lahko spoznali njeno delo in izkušnje, del delavnice pa bo namenjen plan-sequence načinu snemanja. Prijave za video delavnico že sprejemajo na elektronski info@matkultra.si ali hišni naslov Ustanova Mat kultra, Podvine 3,1410 Zagorje ob Savi, lahko pa tudi pokličete na 56-60-508, 511 ali 515. V prijavi navedite ime in priimek, poklic ali šolo, ki jo obiskujete, hišni ali elektronski naslov in telefon, da bo komunikacija čim lažja in hitrejša. Za prijavo na delavnico izdelovanja plakatov je že prepozno, saj so sprejemali prijave do 2. oktobra, sprejemajo pa predprijave za delavnico izdelovanja in oblikovanja spletnih strani. Te ima rada, Mat kult®a Z URŠO PROSENC NA Urša Prosenc iz Trbovelj »Madagaskar leži na istoimenskem otoku v Indijskem oceanu,« je začela s pripovedovanjem ob čudovitih diapozitivih Urša Prosenc, biologinja iz Trbovelj, v četrtek, 28. septembra 2006, v Knjižnici Antona Sovreta. In nadaljevala s posnetki svojevrstnega rastlinstva in živalstva, ki je zaradi propadanja gozdov močno ogroženo. Del potovanja je preživela tudi pri znanem misijonarju Pedri Opeki. Urša je tudi članica Fotokluba Hrastnik. Fotografija in besedilo: FančiMoljk Slavnostni dogodek ob praznovanju 130. obletnice cementarne v Trbovljah se je zgodil v ponedeljek, 2. oktobra 2006 v Delavskem domu Trbovlje, ko so, poleg poslovnih partnerjev in drugih, gostili Andreja Vizjaka, Ministra za gospodarstvo Republike Slovenije. Prisotne je nagovoril direktor Cementarne Lafarge Franci Blaznek, pozdravil jih je župan občine Trbovlje Bogdan Barovič, nekaj misli pa dodal tudi minister. Cementarno je ustanovila Trboveljska premogokopna družba leta 1896, ker je bilo na tem področju na voljo dovolj laporja in premoga. Začetki so bili skromni. Krožno peč, kije obratovala od začetka proizvodnje, sta leta 1883 nadomestili dve jaškasti peči, leta 1887 pa so zgradili prvo etažno peč, ki je omogočala racionalnejšo proizvodnjo cementa. 1908. leta je pričela obratovati nova rotacijsko peč danskega proizvajalca Smidth in je bila takrat največja na Balkanu. Prve večje količine cementa so pričeli proizvajati v času socializma. Cementarna se je ves čas razvijala in povečevala proizvodne zmogljivosti in prešla iz mokrega na suhi postopek proizvodnje. V 70-tih letih je pričela obratovati nova rotacijska peč KHD, proizvodnja cementa pa se je z novo tehnološko linijo povzpela na 500.000 ton letno. Po osamosvojitvi Slovenije je bil največji delež vseh investicijskih vlaganj namenjen prilagajanju novim okoljskim standardom in avtomatizaciji proizvodnje. Uvedli so mnoge izboljšave, ki so pripomogle k izboljšanju ekoloških problemov v regiji. Cementarna Trbovlje seje leta 2002je priključila multinacionalni korporaciji Lafarge. S prihodom francoskih partnerjev so postopoma začeli uvajati Lafargeeve standarde, s katerimi želijo postati in ostati dolgoročno uspešno podjetje v vseh pogledih. Lafarge Cement je med najuspešnejšimi podjetji v Sloveniji z več kot 39 milijonov EUR prometa v letu 2005. Lani so proizvedli in prodali več kot 540.000 ton cementa. Zaposlitev v cementarni ima 213 ljudi, med njimi so tudi uspešni inovatorji. Tako je Lafarge Cement za inovacijo na področju integriranega proizvodnega informacijskega sistema dobila zlato priznanje Gospodarske zbornice Zasavje. V letu 2005 so dosegli rekordno prodajo, ki je za 12 odstotkov presegla plan prodaje. V svojo vizijo prihodnosti so vtkali hotenje, da postanejo ena izmed vodilnih in najbolj konkurenčnih cementarn v svojem razredu proizvodnih zmogljivosti v Evropi in širše in biti vodilni na področju gradbenih materialov, tako da bodo odličen dobavitelj kupcem, odličen delodajalec zaposlenim, odličen partner skupnosti in najboljša naložba delničarjev. 110 LET ŽIC IN DROGOV Elektro Ljubljana ob 110. obletnici javne elektrifikacije prejel certifikat in napovedal nadaljnje investicije v nove razdelilne transformatorske postaje (RTF), kot vir napajanja v distribucijskem elektroenergetskem omrežju Mejnik, ki označuje začetek obdobja javne elektrifikacije je 19. november 1896. V Kočevju seje pričela pot javne distribucije in dobave električne energije na področju Elektra Ljubljana. V takratno električno omrežje je bilo vgrajenih 106 lesenih drogov, dolgo je bilo slabe 4 km, razsvetljava pa je imela vsega skupaj 700 žarnic. Ob počastitvi jubileja je Elektro Ljubljana otvoril novo RTF 110/20 kV Ribnica, na sodobnem tehničnem nivoju, hkrati pa je s strani Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje prejel enega izmed dveh v Sloveniji podeljenih certifikatov ISO/ IEC 27001 (certifikat za učinkovito varovanje informacij). V Zasavju gradijo RTP Litija in RTP Radeče s priključnimi 110 kV daljnovodi in pripravljajo dokumentacijo za izgradnjo več razdelilnih transformatorskih postaj, med njimi RTP 110/20 kV Vodenska (Trbovlje) in dograditve in rekonstrukcije RTP 110/35/10/20 kV Hrastnik. NOVI STARI PREDSEDNIK DRUŽBA RADEČE PAPIR je septembra 2006 dobila novega (starega) predsednika uprave, ki je funkcijo (pre)vzel od sedanjega starega (novega) predsednika Sandija Vasleta. »Nadzorni svet Radeče papir d. d. je na svoji 38. redni seji 25.9.2006 s strani dosedanjega predsednika uprave družbe Sandija Vasleta sprejel odstop iz osebnih razlogov. S 26.9.2006 je nadzorni svet na mesto predsednika uprave - direktorja družbe - imenoval dr. Andra Ocvirka.« so zapisali v izjavi za javnost v družbi Radeče papir. Dr. Andro Ocvirk je doslej, kot svetovalec uprave za tehnično področje, vodil tudi projekt prestrukturiranja družbe. V okviru tega poteka tudi projekt pridobivanja državne pomoči za izvedbo tretje faze prestrukturiranja. V zvezi s finančno pomočjo v višini 2,4 milijarde tolarjev se pogovori z ministrstvom za gospodarstvo odvijajo v pozitivni smeri. V družbi Radeče Papir vzporedno intenzivno potekajo pogovori o prestrukturiranju s pomočjo dokapitalizacije. Pričakujejo, da bo odločitev glede dokapitalizacije ter vloge strateškega partnerja in EBRD v procesu prenove sprejeta do konca novembra letos. Nadzorni svet v celoti podpira prizadevanja dr. Andra Ocvirka za izboljšanje poslovanja družbe. ZASAVČANI IN ISIO Za učenje, posebej vseživljenjsko, je vedno pravi čas in zato je dobrodošlo Informiranje in Svetovanje v Izobraževanju Odraslih. »Sodobno življenje zahteva, da si nenehno pridobivamo in izpopolnjujemo znanje, da bi lahko polno in ustvarjalno delovali v osebnem, poklicnem in družbenem življenju. Eden izmed pogojev, da bomo vsi lahko izrabili pravico do učenja, je tudi ta, da imamo zagotovljen preprost dostop do kakovostnega informiranja in svetovanja o učnih možnostih. Odrasli potrebujemo za razmišljanje o različnih možnostih za izobraževanje in učenje ter sprejemanje odločitev ustrezne in natančne informacije. Nasvet in pomoč strokovnjaka pa nam lahko mnogokrat pomagata najti pravilno pot.« Tako pomoč nudijo svetovalna središča, ki bodo dostopna od 6. oktobra 06 dalje od 13. do 15. vsak petek v prostorih hrastniške knjižnice, v Zagorju ob Savi pa v prostorih Zasavske ljudske univerze na Grajski 1, v četrtek od 12h do 14h IN petek od 9h do ip. SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE deluje v prostorih Zasavske ljudske univerze, Trg svobode lla, Trbovlje, kjer so za informacije dostopni v torek od 10.00 do 13.00 ure, v sredo od 15. do 17. in v petek od 8.00 do 11.00 - najbolje bo, da jih obvestite o svojem obisku. KšeftalarMaH KŠEFTI INF: 03 56 64 250, GSM 040 267 411 OGLASI produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja postanite. Vt1 trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP . . , E-mail: atv.signal@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI I OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! (m ELEKTROPROM EV) ELEKTROPROM d.e.e. UM n MII KISOVEC tel.: 01 S» $7 ISO tu: OH* 71114 www.clcktroprom.sl ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje GOSTINSKO PODJETJE vabi k sodelovanju v naše podjetje dinamične, ambiciozne, komunikativne osebe za deio v kuhinji, slaščičarni, krofarni in strežbi v gostišču na Trojanah. Kandidatom nudimo takojšnjo zaposlitev in stimulativno nagrajevanje. Zainteresirani pošljite pisno vlogo na Naslov: GP Trojane d.d., Trojane 11, 1222 Trojane ali pokličite na tel.: 01/7233 600 ŽUPNIJSKA KARITAS TRBOVLJE VABI NA DOBRODELNI KONCERT 11.OKTOBRA.2006 ob 19. uri v Kulturnem domu Svoboda Trbovlje. Nastopajoči: Alpski kvintet, Elda Viler, družina Galič, pater Janez Ferlež, Un s Trbovelj, MePZ Svoboda Trbovlje. @ PODJETNIŠKA ■ | i------------------------- Podjetniški kotički Irene Meterc: PROBLEMATIKA IZPLAČILA PLAČ ZA OBRTNIKE Samostojni podjetnik si po veljavni zakonodaji ne more izplačevati plače, zato se srečuje s kupom težav. Prvih 30 dni bolniškega dopusta ni plačanega, med letom se mu ne prizna vrsta davčnih olajšav, ne more si izplačati regresa in kot občan, neodvisno od svojega s.p.-ja, teže najame posojilo, npr. za BMW, kot tisti, ki ni lastnik s.p.-ja. Anomalija izhaja še iz prejšnjega sistema, ko si obrtniki niso mogli plačevati ne plače ne pokojninskega zavarovanja. Sicer smo bili po osamosvojitvi deležni delnega popravka v zakonodaji. Posledično obrtniki vsak mesec plačujejo zdravstvene prispevke glede na določeno zavarovalno osnovo in tudi prispevke v pokojninsko blagajno ter druge dajatve in davke. Zakonske podlage za izplačilo plače pa še vedno nimajo. Na OZS opozarjajo, da bi bilo za državo z davčnega vidika veliko bolj pregledno, če bi si samostojni podjetniki vsak mesec lahko izplačevali plačo. Glede na trenutno stanje so namreč postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi državljani. Pa poglejmo ključne pomanjkljivosti trenutne zakonodaje, ki bi jih veljalo izboljšati v okviru obetajočih reform. Neplačana bolniška Trenutna zakonodaja samostojnim podjetnikom ne omogoča izplačilo regresa in ne predvideva nadomestila za bolniški dopust do 30 dni. Zaradi tega mora obrtnik, če nima prihrankov, da bi lahko med svojo boleznijo preživel sebe in družino, delati. Če pa mu zdravnik odpre bolniško in ga pri delu ujame zdravstvena inšpekcija, je to prekršek. Neenak položaj pri davkih in kreditiranju Obrtnik si vsak mesec tudi ne more obračunati splošne olajšave kot vsi drugi državljani, ki prejemajo plačo, temveč jo za nazaj uveljavlja šele pri dohodnini. Enako je z olajšavo za družinske člane. Zapleta pa se tudi pri najemanju posojil, saj lastnik s.p.-ja, ko gre v banko po posojilo kot navaden državljan (ne kot s.p.l), ki dela, na bančnem okencu ne more predložiti izpiska zadnjih plač. Za odobritev posojila s strani banke mora zanj najpogosteje jamčiti s premoženjem s.p.-ja, kar je nesmiselno. Minimalna bruto plača za s.p.-je Seveda pa bi bilo za s.p.-je, če bi se tudi zanje uvedla podlaga za izplačilo plače, treba določiti, koliko mora ta minimalno znašati. Zagotovo si samostojni podjetnik kot lastnik gospodarske družbe, tudi če nima zaposlenih, ne more izplačevati 80 tisoč tolarjev neto plače. Na OZS menijo, da bi uvedba plače za samostojne podjetnike zagotovo pomenila, da bi se pri določenem deležu obrtnikov, katerih stroški so zaradi davčnih učinkov nekoliko napihnjeni, ti znižali za toliko, da bi si obrtnik izplačal vsaj neko minimalno plačo. Večja preglednost Posledično bi bilo jasneje, koliko je v Sloveniji takih s.p.-jev, ki ne ustvarijo dovolj denarja, da bi sploh lahko poslovali. Enostavnejše in pravičnejše pa bi bilo tudi določanje, koliko naj obrtniki plačujejo v zdravstveno in pokojninsko blagajno, s čimer bi si zagotovili večjo varnost za starost, pa koliko za vrtce in podobno. Poleg tega izračuni OZS kažejo, da bi bila uvedba plače za obrtnike z davčnega vidika, če že zdaj poslujejo korektno, v luči napovedanih davčnih reform davčno nevtralna. SKOZI BIROKRACIJO V majski številki smo podrobneje predstavili ponudbo spletnega portala www. i nfor m i r a n. s i. ki uporabnikom olajša izdelavo različnih pravnih dokumentov, s katerimi lažje zaščitite svoje pravice in ob tem privarčujete čas, denar in živce. Skozi izdelavo dokumentov vas vodijo interaktivna navodila in nasveti, na koncu pa poleg želenega dokumenta dobite tudi postopek, kako ravnati v vaši situaciji. Eden od ključnih elementov portala so pametne uporabnine, ki se prilagajajo vsakemu uporabniku glede na njegov specifičen problem, ki ga želi rešiti. V tem mesecu lahko na portalu najdemo dve novi uporabnini - reklamacijo obrtniških storitev in zahtevek za izpis iz sodnega registra. Pri reklamaciji obrtniških storitev vas uporabnina vodi skozi postopek grajanja napak pri podjemni pogodbi (pogodbi o delu, delovršna pogodba). Obrazec se uporablja v primeru, ko je bila sklenjena podjemna pogodba, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določeno delo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. S tem obrazcem lahko uveljavite odpravo napak, če ima dogovorjeno delo napake ali če je neuporabno ali v nasprotju s pogodbenimi določili. Obrazec je sestavljen po določbah Obligacijskega zakonika in se uporablja, ko gre za materializirano delo (rezultat dela v fizični obliki, npr. izdelava, popravilo stvari) oziroma za storitev, pri kateri je možno popravilo napake. Uporabnina poleg pomoči pri izdelavi obrazca za reklamacijo ponuja tudi praktične nasvete o tem, kaj mora vedeti naročnik pred grajanjem napak. Ponujena je tudi uporabnina za pridobitev izpiska iz sodnega registra. V sodni register se vpisujejo naslednji subjekti: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba, evropska delniška družba, gospodarsko interesno združenje, evropsko gospodarsko interesno združenje, samostojni podjetnik, kadar zakon tako določa, podružnica tujega podjetja, zadruga, zavod, skupnost zavodov ter druge pravne ali fizične osebe, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Podatki, vpisani v sodnem registru, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, naj se mu izda overjen izpisek iz sodnega registra. ME» LETOŠNJIMI PODJETNIŠKIMI ZVEZDAMI TUDI ZASAVSKE? V dnevniku Finance so ta mesec že poročali o letošnjih podjetniških zvezdah, med katerimi bodo zagotovo Akrapovič, Seaway in Pipistrel. Če bodo med njimi tudi zasavske zvezde, še ni znano. Akrapovič sklepa prve posle z avtomobilsko industrijo, Pipistrel prodaja v Indijo, Seaway išče še eno proizvodno lokacijo, prihodki vseh treh pa bodo letos večji za od 15 do 30 odstotkov. Miloš Urbanija, lastnik Ultre in podjetnik leta 2005, in Sandi Češko, ustanovitelj Studia Modema, pa za Finance podatkov o prihodku in dobičku svojih podjetij za letos še nista hotela razkriti. I.M. ALEKSU POREDNIH: KDO SO GASILCI? KOLUMNA + Oktober je mesec varstva pred požari. Gasilci so še bolj preventivno dejavni kot v drugih mesecih. Večje vaj, tudi takšnih, ki so dostopne javnosti, bolj se poudarja pomen opremljenosti z gasilniki. Po osnovnih šolah gostujejo gasilci, ki želijo svoje humanitarno poslanstvo predstaviti otrokom. Na mladih svet stoji, zato je že v otrocih potrebno zbuditi gasilsko zavest. Gasilci se borijo ne le z rdečim petelinom, ampak skrbijo za reševanje v praktično vseh nesrečah. Zgodi se prometna nesreča - pridejo gasilci. Iztekati prične nevarna snov - spet so tu gasilci. Potrebno je nekoga rešiti iz vode - spet je na udaru telefonska številka 112. Velikokrat se na gasilce spomnimo samo takrat, ko jih potrebujemo. Mnogi se ne zavedajo edinstvenosti gasilskega poklica, ki ga večina gasilcev opravlja prostovoljno. Celo v številnih podjetjih je “sramotno” poskrbljeno za delavce, ki so prostovoljni gasilci (beri: zelo težko dobijo službeni izhod v primeru, ko so klicani na intervencijo). Svoj delež krivde ima pri tem zaradi neustrezne zakonske ureditve tudi država. Posebno poglavje so “pametni” direktorji, ki jih je preplavilo “razsvetljenje”, da matičnih prostovoljnih industrijskih gasilskih društev ne potrebujejo. So predraga, nepotrebni stroški. Ali so stroški zanemarljivi, ko vrag vzame šalo in gre podjetje v “maloro”? Da, seveda, imamo poklicne gasilce, toda vsakemu človeku z vsaj “četrtino možganov” je najbrž jasno, da je kljub hitremu izhodu poklicnih “borcev proti ognju” še vedno najboljše hitro posredovanje na mestu samem. Ko uničevalni ognjeni zublji uidejo izpod nadzora in začnejo neusmiljeno goltati milijone, je ogromna škoda neizbežna kljub odličnemu znanju in opremljenosti poklicnih gasilcev. Še zlasti danes, ko se v industrijskih požarih (enako velja tudi za stanovanjske požare) razvijejo bistveno višje temperature plamenov kot pred nekaj desetletji. Koje požar v začetni fazi, gaje še mogoče pogasiti, ne da bi povzročil veliko škodo; ko se ogenj razmahne, pa “niti cistern sto ne reši nas pogube”. Če je v bližini usposobljen človek, lahko že nekaj sekund gašenja z mini gasilnikom prepreči katastrofo, drugače lahko celo “Florjan s ta velikim vrčem” samo opazuje uničevanje premoženja. Čas je ključni faktor, zaveznik in nasprotnik gasilcev. Če pridejo gasilci z zamudo, je lahko največ, kar naredijo, preprečitev širjenja požara na sosednje objekte in morebitno reševanje ljudi, ki so ostali ujeti v ognjeni pasti. Z zelo redkimi izjemami je torej povsem neupravičeno godrnjanje raznih “zateženih jamračev”, da se gasilci zgolj “gredo nekaj”, ko se kaj vžge, pa čakajo, da pogori, in se šele potem lotijo reševanja. Kdor tako misli, mu toplo priporočam, da se pouči o gasilskem delu, ker bo to veliko bolj “zdravo”. Lažje bo spal(a), kajti ne bo si brundal(a), češ: “Gasilci so takšni kot policisti; pridejo šele takrat, ko je vse končano...” Vendar pa članic in članov najbolj množične prostovoljne organizacije na Slovenskem ni vedno na mestu začetnega požara. Vsakdo med nami bi se moral zavedati pomena varstva pred požari in temu primerno ukrepati. Pomemben delež požarov nastane zaradi neustreznega ravnanja z ognjem, zato si gasilci prizadevajo poučiti slehernega člana naše družbe o tem, kako lahko sami preprečimo, da bi požar sploh nastal. Preventivno delovanje je najcenejši način preprečevanja sleherne nevarnosti, tudi ognjene. Ko pomislimo na gasilke in gasilce, se moramo globoko zavedati, daje gasilska organizacija še mnogo več kot le združenje tistih, ki znajo in zmorejo ukrepati, ko zapoje rdeči petelin. Še posebej je to opazno na podeželju. Marsikje je to edina organizacija, ki povezuje ljudi vseh poklicev in prepričanj. Povezovalno-družabna vloga gasilstva je danes še bolj pomembna kot nekoč. Današnja doba, ko “vsak le zase še živi”, še toliko bolj potrebuje povezovalno silo. Prav tako je neprecenljivo spodbujanje prostovoljstva. Danes se vse čedalje bolj gleda skozi prizmo denarja. Ljudje, ki so se sposobni marsičemu odreči in v tistem času kaj brezplačno narediti za blagor skupnosti, so zato še veliko bolj dragoceni. V mozaiku gasilske organizacije najdemo veliko takih neprecenljivih kamenčkov, ki jo ohranjajo pri življenju. Poleg tega so lahko celotni družbi zgled požrtvovalnosti in predanosti delu v dobro vseh. Ves čas je namreč v ospredju humanitarno poslanstvo, ki najbolj pristno odseva v gasilskem pozdravu Na pomoč!. Kdor pripadnike gasilske organizacije doživlja v skladu s stereotipom, da so “vsi gasilci pijanci”, mu priporočam, da se včlani v gasilsko društvo. Ne zato, da bi postal pijanec, ampak zato, da bo videl, koliko plemenitih vrednot se pretaka skozi gasilska srca. Ob koncu le še primer za ilustracijo mojih besed: če bi gasilke in gasilci obračunali dnevnice in potne stroške, kijih imajo ob veselicah, bi imela vsaka veselica izgubo. Nekaj denarja ostane društvom samo zato, ker je njihovo članstvo pripravljeno delati za “en pir in ene čevapčiče”. Še namig za predvolilno kampanjo: “Kdor z gasilci dobro sodeluje, se na predvolilni lestvici dviguje.” DRUŠTVENO + Z AS A VC ANKE PRI MOZARTU V četrtek, 21. septembra 2006, so si člani DU pedagoških delavcev Slovenije privoščili izlet v Salzburg, da tako počastijo 250 - letnico rojstva Wofganga Amadeusa Mozarta, glasbenega genija, rojenega v tem kraju. Vmes so zavili tudi s poti in se po slikoviti gorski cesti Malta ustavili pri enem največjih gorskih jezov v Avstriji. Ogledali pa so si tudi zbirko mineralov in kristalov s tega področja. »Izleta seje od 48 potnikov, upokojenih pedagoških delavcev iz cele Slovenje, udeležilo tudi deset zasavskih upokojenih učiteljev,« je povedala Breda Vidmar, predsednica hrastniške sekcije. «Sestajamo se tudi sicer vsak mesec, vendar je članov tega društva le štirinajst,« je nadaljevala. Upokojeni učitelji se srečujejo tudi v Trbovljah pod vodstvom Darke Lipičnik, v Zagorju pa se zaenkrat še niso organizirali, vendar imajo to v načrtu. Počitek na dvorišču gradu Hohensalzburg, kamor vozi tima gondola. Posnetek ob največjem avstrijskem jezu. »Hrastniški upokojeni učitelji smo se letos prvič odločili tudi za mariborski operni abonma, Trboveljčani pa ga obiskujejo že vrsto let,« je še povedala Breda Vidmar. Breda Vidmar, predsednica sekcije hrastniških upokojenih učiteljev ob Fotograßje in besedilo: Mozartovem spomeniku FančiMoljk Od srede, 20. septembra, do petka, 29. septembra 2006, so potekale v Hrastniku kulturne, športne in zabavne prireditve, ki so jih pripravili člani DU Hrastnik. »Začeli smo z ribiškim tekmovanjem, ki se ga je udeležilo pet zasavskih ekip DU,« je povedal Franjo Krsnik, predsednik DU. Zmagali so Radečani. Naslednji dan so organizirali izlet na Gorenjsko, potem pa je že sledilo tekmovanje v kegljanju in balinanju. Najboljši kegljači so se izkazali Dolani, pri balinanju pa so pri moških kot pri ženskah zavzeli prvo mesto Trboveljčani. Tudi tuje bilo po pet zasavskih ekip. Na Kal seje odpravilo na četrtek 35 pohodnikov, kot kulturno prireditev pa bi omenili razstavo pletilj, ki je olepšala galerijo delavskega doma. »Na zaključnem, družabnem delu smo podelili štirim pletiljam priznanje za delo od vsega začetka v tej sekciji, »je dodal Franjo Krsnik. »To so Fani Bočko, Medi Blagotinšek.Vida Ocepek in Marija Šrot. Za strokovno vodenje balinarske sekcije v Steklarni pa smo podelili priznanje še Viktorju Pavliču, za vodenje strelske skupine pa Ediju Kirnu...« Na zaključku so članom DUpodeliišestpriznanj Aktivnost hrastniških upokojencev je pohvalil tudi župan in poslanec Miran Jerič, predsednik DU Zasavje Jani Malovrh in direktor Doma starejših Drago Kopušar. Vsi pa so jim zaželeli čim več zdravja. Fotograßja in besedilo: Fanči Moljk Prijatelji odhajajo, neizbrisne sledi ostajajo: Sredi poletja so Literarni prijatelji izgubili dolgoletnega sodelavca in ustvarjalca Janeza Zavolovška, Trbovlje pa znanega ljubitelja planin, prizadevnega turističnega delavca, zlatarskega strokovnjaka, poznavalca likovne umetnosti in člana RELIK-a in ...človeka, ki je ljubil vse lepo, predvsem naravo, gore, svoj dom, rodne Trbovlje ... Življenje mu ni bilo vedno prijazno, a nikoli se ni vdal. Nemci so ga nasilno mobilizirali in v nemški vojski je bil hudo ranjen na ruski fronti. Posledice tega so ga spremljale vse življenje, ki pa je bilo prepleteno s številnimi dejavnostmi. Leta 1953 ga je srce vodilo h Keršičevim, k njegovi Ljubi. Rodila sta sejanja in Vito in srečna družina sije zgradila dom na hribčku. Janez Zavolovšek je bil zelo čuteč človek in svoja občutja je najraje prelil na papir. Pisal je pesmi in prozo. Vsa njegova dela pa je zbrala žena Ljuba in jih za literarni večer odstopila Literarnim prijateljem pri DUT. Ob poslušanju njegovih del so si obiskovalci večera priklicali v spomin avtorja in lahko so si predstavljali vse tisto, kar je opisoval. Vsem je žal, da ne bo njegovo pero več pisalo, saj je opisoval tisto, kar je ljubil. Nerad pa je govoril o sebi in svojem delu. Besedilo in slike: Irena Vozelj DRUŠTVENO @ DOLGO ŽIVEČA DRUŽBA - MODROST m IZKUŠNJE STAREJŠIH To je slogan, pod katerim je 4, in 5. oktobra 2006 potekal festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Redni obiskovalci festivala so tudi Zasavčani, ki v tretjem življenjskem obdobju želijo in hočejo ŽIVETI. Otvoritveni forum je bil obogaten s kulturnim programom in predstavitvijo Nacionalne strategije skrbi za kakovostno staranje in za solidarno sožitje generacij v Sloveniji. Namen strategije je zagotoviti pogoje za kakovostno staranje in oskrbo naglo rastočega deleža tretje generacije ter ohranjanje solidarnosti in kakovostnega medčloveškega sožitja med tretjo, srednjo in mlado generacijo. Na festivalu, ki je potekal v okviru mednarodnega dneva starejših, 1. oktobra, so bile organizirane zanimive, poučne in polemizirajoče okrogle mize in delavnice, namenjene starejši generaciji, ki predstavlja skoraj tretjino slovenskega prebivalstva. Udeleženci so predstavili ključne probleme in predlagali možne rešitve na teme vseživljenjskega učenja, izobraževanja, zaposlovanja in dela starejših, solidarnosti med starejšimi za izboljšanje kakovosti življenja, razvoja mreže medgeneracijska sožitja, socialne in zdravstvene varnosti starejših ter gospodarskih potreb starejših. Ob izobraževalnemu programu je potekal zanimiv kulturni program, predstavilo pa se je tudi več kot 85 razstavljavcev, ki so nudili možnosti uporabe izdelkov in storitev kot tudi različne strokovne pomoči. MaH Društvo upokojencev Trbovlje je tudi letos pripravilo nekaj prireditev ob praznovanju tedna upokojencev. Na športnem področju so se balinarji, 27. septembra 2006 moški, pomerili v balinanju za memorial PIKL - BELEC, ženske ekipe pa so tekmovale dan kasneje, v četrtek, 28. septembra 2006. Takrat so podelili tudi priznanja najboljšim športnikom. Od torka, 3. oktobra do vključno 7. oktobra 2006 je odprta razstava ročnih del in likovnih stvaritev sekcije za ročna dela pri Društvu upokojencev v galeriji Delavskega doma. V petek, 6. oktobra bo ob 18. uri koncert kulturnih sekcij DUT, nato še srečanje upokojencev. DRUŠTVENO H--------- Društvo invalidov Zagorje je 17.09.2006 s svojo ribiško sekcijo organiziralo že tretji memorial rudija Palčiča na ribniku Ribiške družine Zagorje. K sodelovanju jim je uspelo pridobiti kar deset ekip ribičev iz društev invalidov Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Laško. Tekmovali so v klasičnem lovljenju rib na težo v ribniku razdeljenem na tri sektorje. HU, t Jk* . m* mm Zmagovalna ekipa iz Laškega Ekipa Litija Ije zasedla drugo mesto Zagorje L gostitelji, so zasedli tretje mesto Drago Mežnar Zagorje II, s krapom, največjo ulovljeno ribo na turnirju Marjan Klančišar Zagorje I, s skoraj sedem kilogramskim ulovom, daleč najboljšim na turnirju Sektorsko so se ribiči invalidi takole uvrstili: Sektor A 1. mesto Jože Košir, Laško 2. mesto Danijel Ceh, Radeče 3. mesto Miro Flus, Litija I Sektor B 1. mesto Drago Mežnar, Zagorje II 2. mesto Jovo Stankovič, Laško 3. mesto Miloš Tomše, Trbovlje III Sektor C 1. mesto Marjan Klančišar, Zagorje I 2. mesto Peter Tončarovski, Trbovlje II 3. mesto Edo Srebemak, Litija I Sektorski zmagovalci so iz ribnika potegnili takole kilažo: Jože Koširje ujel 3,37 kg rib, Drago Mežnar 4,42 kg in Marjan Klančišar 6,95 kg. Ekipno pa je bil takle vrstni red: Laško, Litija I, Zagorje I, Trbovljell, Trbovlje III, Zagorje II, Radeče, Trbovlje I, Hrastnik in Litija II pa sta si delila deveto mesto. Besedilo in slike MM NAJSTNIŠKA © POČITNIŠKE DELAVNICE NA SŠZ Pošteno smo zakorakali v september, to pa pomeni slovo od poletja, saj botra jesen počasi zelenje odeva v nepozabne barve. Kljub lepemu vremenu v teh septembrskih dneh pa marsikdo še vedno misli na poletje, na brezskrbne dni z vonjem po morju in radosti, ki so nas razvajali in nam pustili spomine za mrzle zimske večere. Tudi v letošnjem poletju so v mesecu avgustu otroci, učenci in dijaki lahko aktivno preživljali svoje proste urice, se pri tem zabavali, spoznavali drug drugega in se hkrati naučili kaj novega. Za to je namreč poskrbela Zveza prijateljev mladine v sodelovanju s Srednjo šolo Zagorje, ki je v drugi polovici meseca avgusta organizirala številne ustvarjalne delavnice. Mladi nadobudneži so se preizkušali v mešanju brezalkoholnih koktajlov - frapejev. Kar 24 učenja željnih glav je neizmerno uživalo pri mešanju raznovrstnih brezalkoholnih pijač, se spoznavali z različnimi pripomočki, kot so različne oblike meric, električni dvodelni mešalnik, klešče za led, barske žlice..., se izkazalo v samostojnemu delu, dekoriranju kozarcev, izbiri imen njihovim izdelkom ter v predstavitvi svojih izvirnih mojstrovin. Mentorica Anita Roglič je navdušenje prenesla na vsakega posameznika in na koncu ni bilo nikogar, ki bi od dolgočasja z veseljem odšel domov, kajti grenki priokus, da se je vse prehitro končalo, je rodil obljubo, da se naslednje leto ponovno srečajo. Veliko mladih ob gledanju televizije oz. igralcev in igralk - svojih idolov - pomisli: »Ko bi bil jaz on/ona, ko bi vsaj enkrat igral-a v gledališču, filmu, nadaljevanki ali nastopal-a v reklami.« Uresničitev teh želja je ponudila gledališka delavnica Gremo se gledališče z mentorico Tanjo Tkauc, ki je potencialnim igralcem razkrila samo ozadje dela v gledališču, torej delo režiserja, scenarista, maskerja, kostumografa, šepetalca, tonskega mojstra, mojstra luči, pozabili pa niso tudi na rekvizite, brez katerih prizorov ni mogoče izvesti. Z bralnimi vajami so se pripravili na določene vloge, nato pripravili sceno, poskrbeli za kostume in masko. Slednje jih je zelo zabavalo in mladi igralci so bili pripravljeni na igranje. Mentorica je prav v ta namen napisala pravljico z naslovom Čudežni lokvanj in jih tako popeljala v svet gledališča ter jim uresničila njihove želje. S to delavnico je marsikdo odkril svoj talent, za katerega sploh ni vedel, da obstaja. Modne smernice že kar nekaj časa narekujejo mladim, kaj je lepo oz. kaj je modno. Zadnjih nekaj let v ospredje zagotovo sodi nakit, zato so na Srednji šoli Zagorje poskrbeli, že drugo leto zapored, za delavnico z naslovom Izdelava počitniškega nakita. Mentorica Karmen Pevec je z mladimi, polnimi idej in željnimi učenja ročnih spretnosti, ustvarila unikatni nakit, ki se lahko kosa s tistim na trgovinskih policah. Izpod njihovih rok so nastajale čudovite ogrlice, zapestnice, obeski za ključe in še kaj. Lesk oči mladih ustvarjalcev je izdajal njihovo zadovoljstvo, navdušenje in upanje, da se naslednje leto v učilnici na Partizanu ponovno srečajo z novimi idejami. Za vse tiste, ki sta jim logika in matematika pri srcu, je poskrbela Marija Suhadolnik, saj je z delavnico Vesela matematika dokazala, da je tudi računanje in napenjanje možganov pri zapletenih nalogah lahko zabavno, nepozabno in pomeni izziv. Pod vodstvom mentoric Tatjane Alauf in Stane Kovač Hace so mladi oblikovali glino in izdelke iz odpadnih materialov. Že sam pogled nanje je razkril otroško domišljijo. Še predstavljati si ne morete, kaj vse je nastalo pod njihovimi rokami. Počitnice so se iztekle. Nekaterim prehitro, drugi pa so komaj čakali na vrnitev v šolske klopi. Počitniške delavnice so znova potrdile, da je mnogo otrok, ki radi združujejo zabavno s koristnim. Na Srednji šoli Zagorje so že v prejšnih letih dokazali, da z veseljem prisluhnejo željam mladih in prepričana sem, da bo temu tako tudi v bodoče. Besedilo in slike: Jasmina Pogačnik INTERVJU NUJNA OBNOVA ŠPORTNEGA STADIONA V RADEČAH, TODA IiDAJ IN KAKO...!? Rafko Drašček, letos bo dopolnil petinpetdeset let, je eden vodilnih športnih delavcev v Radečah vsaj že sedemindvajset let. Leta 1979 je bil namreč pobudnik in sklicatelj odbora za ustanovitev Atletskega kluba Radeče. Od ustanovitve dalje je njegov trener z »belo licenco«. Za sabo ima tudi uspešno športno kariero, s katero je začel pri sedemnajstih letih. Svoj čas je bil z doseženim časom 1 h 11 min med aktivnimi maratonci v samem vrhu teka na 21 km v državi. Sogovornik, ki živi in diha s športom, je takoj po pogovoru odhitel na 15 km dolgo progo ob Savi, da se bo pripravljen jeseni udeležil tekmovanja v maratonu v Ljubljani. Atletski klub Radeče danes premore 12 aktivnih atletov (tekače na krajše proge, skakalce v daljavo, metalce kopja in krogle) in 4 rekreativne atlete (maratonce). Manjši prostor s potrebno opremo za trening so si uredili v Športni dvorani že leta 1986. Tu poskrbijo predvsem za kondicijo, ostali trening pa poteka na bližnjem stadionu. Primož Škerget, rekreativni dolgoprogaš, v sami »špici« v svoji kategoriji na državni ravni; Vinko Štempihar, rekreativni dolgoprogaš, tudi visoko po rezultatih v svoji kategoriji; Robert Teršek, metalec kopja, bil je državni reprezentant, udeleženec dveh svetovnih prvenstev z vidnimi uvrstitvami; Anica Bec, bliža se reprezentanci v metu kopja v pionirski vrsti; Renato Kramperšek, tekač na srednje in dolge proge, prvi med radeškimi atleti, ki bi se lahko kosal na evropski ravni, če bi imel v domačem kraju ustrezne pogoje za trening; Marko Šoba, ki je bil zelo perspektiven v metu kopja, pa je žal moral prenehati s športnim udejstvovanjem. To je šest najbolj zvenečih imen radeških atletov, s katerimi je postregel njihov trener. Več kot dostojno in uspešno so ali še vedno predstavljajo občino Sloveniji, Evropi in svetu. Toda ni vse tako blesteče, kot bi se prvi hip zdelo. Našega sogovornika najbolj bode, da stadion od postavitve pred štiridesetimi leti še ni bil obnovljen v celoti in v skladu s sodobnimi standardi. Razmere za kakovosten trening in tekmovanja tako niso zagotovljene. Ker ni drenaže, ob močnih nalivih poplavlja igrišče in stezo. Zaradi tega mestoma udarja na površje spodnja podlaga, to je kamenje, na tekaški stezi, kije bila prekrita s tenisitom pred 20 leti. Doskočišče za skok v daljavo je zaraščeno s travo. Stadion postaja prostor za sprehajalce s psi, zatočišče mladih in otroško igrišče. V jami za doskok so bili že najdeni žeblji. Tabla, ki bi opozarjala, kdo ima dostop in kakšen red naj bi obstajal na športnem objektu, ni postavljena. »Ne izvajajo se niti vsakoletna osnovna vzdrževalna dela ob minimalnih stroških.« Upravljanje stadiona je v pristojnosti Kulturno turistično rekreacijskega centra Radeče. V zadnjem letu so atleti na Občino in JZ KTRC Radeče naslovili dopisa s prošnjo po vzdrževanju in za posodobitev stadiona, toda nanju ni bilo odgovora. Upravitelja so zaprosili še za minimalno osvetlitev pri nočnem treningu. Niso bili uslišani. Pred kratkim so atleti na lastne stroške obnovili krog za met krogle, ki je bil v razpadanju. Ah INTERVJU ©> jim bo povrnjeno, je še preuranjeno reči. V poročilu občinske uprave, objavljenem v biltenu Radeške novice ob letošnjem občinskem prazniku, je bilo zapisano, da je športna infrastruktura vedno potrebna investicijskega vzdrževanja, vendar zanj primanjkuje proračunskih sredstev. S prijavami na razpise ministrstev skuša pridobiti čimveč sredstev, pa ji to le v manjši meri uspeva. Prijavili so se tudi na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje nujne obnove atletske steze, vendar rezultati razpisa še niso znani. Edino klopi na tribuni na stadionu so bile popravljene ob občinskem prazniku. Na sejah občinskega sveta na osnovi dane pobude ali vprašanja, razen splošne omembe, da bi bil stadion potreben obnove, doslej še ni bilo razprave. Podroben načrt za obnovo pa menda obstaja na občini. Tudi Rafko ima svojega. Predlaga, da se tekaška steza na južni strani pomakne proti tribuni, vadbišče za skok v daljavo se premakne za gol na zahodni strani, travnata površina igrišča bi se s tem povečala v meri, kot to ustreza standardom, s tem da se hkrati namesti kakovostnejša oziroma obstojnejša zelena površina. Odstranila bi se vogala na jugovzhodni in jugozahodni strani stadiona, tako bi se zvečali v predpisani dolžini zavoji in sama dolžina tekaške steze na 400 m, njena širina pa bi omogočala najmanj šest tekmovalnih prog. Hkrati bi bilo treba stezo na novo razgaliti, zrahljati in utrditi ter urediti odvodnjavanje na celotnem prostoru. Potreben bi bili tudi nadstrešek nad tribuno. Smerokaz k športni dvorani in stadionu, na vstopu v mesto ali v samem središču označevalna shema mesta z vsemi pomembnimi objekti in znamenitostmi pa bi bila običajna nujna dodatka. Namesto ugodnega in pospešenega razpleta, kar zadeva posodobitev stadiona, pa je več kot očitno na dlani nov zaplet. 28. 6. 2006 je bila namreč na seji Občinskega sveta Občine Radeče sprejeta »Strokovna podlaga za stanovanjsko pozidavo Krakovo«, ki predvideva parcelacijo zemljišč in kasnejšo pozidavo na prostoru med športnim parkom ter obstoječim naseljem Krakovo. Občani občine Radeč (s prvo podpisanim Mitjo Uhanom in še trinajstimi podpisniki), živeči v naselju Krakovo na področju, ki bi naj po načrtovani strokovni podlagi mejilo na novo pozidano stavbeno zemljišče, pa so že dne, 18. 3. 2006, na Občino Radeče naslovili dopis, v katerem so opozorili na njihovo nestrinjanje s tem. Po njihovem mnenju gre za občutljivo področje, ki po eni strani predstavlja ohranjanje zelenih površin ob že zgrajeni bivalni infrastrukturi, po drugi pa predstavlja edini primerni prostor v celotni občini, ki bi lahko nudil možnost za širitev športno-rekreativnih kapacitet znotraj šolsko-športnega parka Radeče. Na predstavnike občine so zato naslovili nov, dopolnjen in poglobljen dopis, ki opozarja tudi na neracionalno izrabo denarja iz sicer že skromnega občinskega proračuna v obravnavani zadevi (parcelacija zemljišč, gradnja novega odseka kanalizacije za morebitno priključitev novogradenj, gradnja objektov javne infrastrukture...) Razprava o tem je predvidena na prihodnji seji, to je v oktobru, občinskega sveta. Kaj se bo v nadaljevanju dogajalo in zgodilo, je nehvaležno napovedovati. Ostaja le upanje, da se bodo izpolnila upravičena pričakovanja tako radeških športnikov (atletov, nogometašev...), šolskih otrok in mladine, vse lokalne športne javnosti kot prizadetega naselja Krakovo. Zagrad, 25. 09. 2006 JožePOTRPIN VRTIČKARJI EKO VRTCI Tokratno neformalno in predvsem delovno srečanje slovenskih ekovrtcev je potekalo v sredo, 27. septembra 2006 v Trbovljah. Zbrane je pozdravila Gordana Arzenšek Rems, ki je kratko predstavila slovenske ekovrtce in svoj priročnik Z igro in zabavo spoznavamo okolje in naravo III, ki je med vrtci zelo dobro sprejet. Srečanja se je udeležilo 33 koordinatorjev, spregovorili so o aktivnostih slovenskih ekovrtcev v šolskem letu 2006/07, poudarek pa je bil na predstavitvi Letnega ekodelovnega Načrta 2006/07 Jožice Brezinščak. Marjetka Rebernik je pred zaključkom srečanja zbranim koordinatorjem podala zamisel prihodnjega srečanja slovenskih ekovrtcev, ki bi naj bilo v maju 2007 v Mariboru, v smučarski areni pod Pohorjem. Dogovorili so se, da ideje posredujejo Vrtcu Pobrežje - Katarini Rakovnik, ki bo organizator srečanja, do 20. decembra 2006. To je akcija Stranke mladih Slovenije (SMS), v kateri bodo do 27. novembra zbirali podpise na vseh upravnih enotah. Njen namen je pridobiti podporo za pobudo za spremembo Zakona o vrtcih, kar bi zagotovilo “odpravo dolgoletne diskriminacije naših najmlajših, tj. predšolskih otrok”. S predlogom sprememb Zakona o vrtcih želijo pobudniki akcije ustvariti enake možnosti za vse otroke ne glede na statusni položaj njihovih staršev. Menijo, daje to osnovna pravica, ki “smo jo našim najmlajšim dolžni zagotoviti”. V SMS utemeljujejo, da je država zagotovila javni vir financiranja v vseh primerih, kjer ima pristojnosti, da odloča o prostorskih in kadrovskih normativih ter predpisuje kurikulum. Izjema je le predšolska vzgoja. Lani so tako starši zanjo prispevali skoraj 19 milijard tolarjev. Ekonomska cena vrtcev je znašala 0,85 % BDP. In kaj je cilj predloga sprememb Zakona o vrtcih? Otrokom in staršem bo omogočena večja socialna varnost, večja vključenost v predšolsko vzgojo in izenačitev ustavne pravice, ki naj bi jo uživali vsi otroci in mladostniki različnih starostnih skupin. Za državni proračun bi to pomenilo večjo obremenitev, medtem ko bi se zmanjšala potreba po občinskih sredstvih. Predsednik SMS Darko Krajnc je med drugim poudaril, da se bo v primeru uveljavitve njihovega predloga mamicam veliko lažje ponovno vključiti v poslovno življenje. Poleg tega bodo slovenski vrtci dosegli raven vrtcev v številnih evropskih državah (npr. Italiji, Franciji, na Švedskem, Belgiji, Luksemburgu), kjer je predšolska vzgoja brezplačna oziroma starši zanjo odštejejo precej manjši delež kot pri nas. “Naši najmlajši morajo biti naša prva skrb,” je dodal. V SMS so prepričani, da bi pravica do brezplačnih vrtcev spodbudila tudi večjo rodnost. “Dragi vrtci namreč poleg tekočih obremenitev predstavljajo pomemben zaviralni dejavnik pri odločanju mladih parov za starševstvo,” so še zapisali v izjavi za javnost. Tekst: Boštjan Grošelj ______REPORTAŽA © VESELI ZVOKI 3.SREČANJA GLASBENIKOV V ČEMŠENIKU Turistično društvo Čemšenik s pomočjo Prosvetnega društva in KS, prireja vsako leto srečanje glasbenikov, ki ni tekmovalnega karakterja. Prav zaradi tega vse poteka veliko bolj sproščeno in v veselem vzdušju. Letošnje srečanje se lahko pohvali s številno udeležbo tako nastopajočih kot publike, ki je z aplavzom pogosto izražala svoje zadovoljstvo z dogajanjem na odru. Dvorana Prosvetnega doma v Cemšeniku se je hitro polnila Jernej in Jana Harmonika je še vedno vodeči instrument, vendar so seji tokrat pridružili še saksofon (izvrstna Jana Skrabar), pevci (Denis Zajc, Franci Klopčič), sintisajzer (Tamara Drobež in Hanen Eloussi) in trobenta (Urh Grobljar) Kar nekaj prekaljenih glasbenih mačkov je nastopilo. Niso manjkali tudi najmlajši, ki se z glasbo še ne ukvarjajo tako dolgo, pa se vseeno želijo postaviti s svojim znanjem. Letos so nastopilirPeter in Bojan Kuder, Alen Čauševič, Luka Lebar, Nejc Šifrer, Gregor Mulev, Sara Režun, Matej Bokal, Matic Grahek, Gašper Kajbič, Tadej Novak, Urh Grobljar, Tamara Drobež, Hanen Eloussi, Denis Zajc, Jure Smrkolj, Andrej Stergar, Robert Lazar, Simon Razpotnik, Bojan Obreza, Mojca Razpotnik, Jana Skrabar, Jernej Brigelj, Franci Klopčič, Matic Bajda, ansambel Črički in Folklorna skupina PD Čemšenik. Matej Črički Franci in Matic Programje uspešno pripeljal od začetka do konca Jani Kortnik, ob zvokih muzike nastopajočih so se veselo zavrteli spremljevalni plesni pari folklorne skupine Prosvetnega društva Čemšenik. Slike, besedilo: SLR. REPORTAŽA »MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA« V okviru vsakoletne prireditve TD Hrastnik »Veselje je pri nas doma« v hrastniškem delavskem domu so, ob pomoči Občine Hrastnik in Centra za razvoj Litija podelili občinske in regijske nagrade in priznanja. Zaključna prireditev akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna, je bila v petek, 29. septembra 2006, v hrastniškem delavskem domu, kjer so podelili občinske in regijske nagrade za sezono 2006. Podelili so tudi priznanje za naj kontrolno točko. Običajno spremlja hrastniško prireditev Veselje je pri nas doma razstava. Tokrat so pripravili člani Fotokluba v galeriji razstavo fotografij Vinka Žagarja, ki je posnetke iz narave ujel v svoji, hrastniški dolini. S fotografske razstave Vinka Žagarja f- M' Vi ■ /' k Aranžma Damjane Napretpred vhodom v DD Hrastnik Obiskovalce prireditve je pred vhodom pozdravil prelep cvetlični aranžma Damjane Napret, Znak TD Hrastnik za ozadjem Skrhane kose na odru pa je Boris Volaj za sceno odlično upodobil znak TD in vodne rastline ob Savi. Hrastniško trsjeza dekoracijo, Belinda Ladiha kot turistični vodič in predstavnik nagrajenih Izlak Franc Ravnikar Scenaristka in voditeljica prireditve Belinda Ladiha se je postavila v vlogo turistične vodnice in popeljala obiskovalce na sprehod po znamenitih točkah bližnje in daljne okolice. Prireditev so popestrili harmonikarji, vokalna skupina Plavica, pevci s trboveljske strani Čeč - Katarinski fantje, Skrhane kose s Polšnika in folklorna skupina petošolcev z Dola. Ponosni hrastniški župan Miran Jerič in predsednik TZS Marjan Rožič Hrastniškim nagrajencem sta podeljevala priznanja župan Miran Jerič in Mojca Greben, predsednica TD: Železniška postaja Hrastnik - najlepši družbeni objekt, stanovanjski objekt nad Banko Zasavje, stanovanjska hiša družine Hriberšek iz Čeč, gospodarsko poslopje kmetije Bočko v zaselku Ravne nad Čečami, najlepši balkon družine Rižnar z Dola. REPORTAŽA 01 Najlepši balkon Regijske zmagovalce smo v eni zadnjih številk Zasavca že prebrali, vendar jih navajamo še enkrat, saj si to s svojim odnosom do urejenega okolja zaslužijo: OŠ Mlinše, Gimnazija Litija, Golče kot hribovski kraj, Izlake kot turistični kraj, Radeče kot manjše mesto, Dol pri Hrastniku v kategoriji drugi kraji in že desetič - Hrastnik, v kategoriji srednji kraji. Priznanja sta Center Dola Stanovanjski blok na Dolu podeljevala predstavnika Razvojnega centra Litija in med najbolj ponosnimi prejemniki je bil prav gotovo župan Miran Jerič, kije prepričan, da imajo pri tem zasluge vsi Hrastničani. Na podlagi anketnega sistema so izbrali tudi naj kontrolno točko Posavskega hribovja, kjer se srečujejo kolesarji, konjeniki in pohodniki - tristo let staro turistično kmetijo Pr Krač. Priznanje je sprejel gospodar Tone Čič. Predstavniki nagrajencev z Izlak, hrastniške železniške postaje in s Slivne na družabnem klepetu Na družabnem srečanju v galeriji delavskega doma, kamor so bili povabljeni vsi obiskovalci, so se razgovorili predvsem prejemniki letošnjih priznaj, nekaj časa pa se je zadržal tudi Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Fotograßje in besedilo: FančiMoljk OPRAVIČILO V prejšnji številki Zasavca seje tiskarski škrat močno poigral s slikami za članek “Cementarniški gasilci slovesno z novim praporom” (strani 22 in 23). Namesto dveh ustreznih slik se je podvojila ena slika iz omenjenega in ena iz članka na 21. strani. Podnapisa sta bila pravilna, zdaj pa k njima prilagamo še pravi sliki. Bralcem in drugim prizadetim se iskreno opravičujemo! Uredništvo ZADNJI DEL V POGLAVJU OSEMDESETIH UR urAH IokOLI skMiMJšJ Petek 9.6.2006 ČRNOMELJ - TRBOVLJE /140 km/10 ur/ Petelini pojejo v tem zadnjem prebujanju tega potovanja, a jaz sem že obrit. V grlu leži cmok. Fruštik in še zadnji pogled na Črnomelj. Krasno jutro, sam na cesti, vozim mimo partizanskih spomenikov. Posebej eden me presune. Piše:,, Živite smelo, kakor mi smo znali-končajte, česar nismo dokončali,,. Matej Bor. In vozim počasi mimo obcestnih romarskih znamenj, starih, obnovljenih, novih... Uživam čez vse v novem jutru in zadnjem potovalnem dnevu. In ne vem, občutek je totalno zmešan. Mi je hudo, ker se bliža konec potovanja ali sem vesel, ker bom spet med domačimi? Križišče! Table. Na eni piše METLIKA. Spet se igram z besedami, navada je železna srajca. Metlika me mika... griček, Cviček, tiček, Henček... ček, ček odmeva v glavi... isti, isti... Nenadoma me spreleti misel, da sem se po celi Sloveniji dobesedno vozil po vinskih cestah, ki imajo, tako kot se za vsako pravo cesto spodobi, tudi svojo oznako in svojo kategorizacijo. Ni nepomembno, zato sijih oglejmo: VTC 1: BRIŠKA CESTA VTC 2: VIPAVSKA CESTA VTC 3: KRAŠKA CESTA VTC 4: ISTRSKA CESTA VTC 5: BELOKRANJSKA CESTA VTC 6: PODGORJANSKA CESTA VTC 7: DOLNJE DOLENJSKA CESTA VTC 8: GORNJE DOLENJSKA CESTA VTC 9: BIZELJSKO - SREMIŠKA CESTA VTC 10: ŠMARSKO - VIRŠTAJNSKA CESTA VTC 11: HALOŠKA CESTA VTC 12: VINSKA CESTA GORIČKO VTC 13: SREDNJE SLOVENJEGORIŠKA CESTA VTC 14: ORMOŠKA CESTA VTC 15: JERUZALEMSKA CESTA VTC 16: RADGONSKO KAPELSKA CESTA VTC 17: PODPOHORSKA CESTA VTC 18: MARIBORSKA ČETA VTC 19: GORNJE SLOVENJEGORIŠKA CESTA VTC 20: LENDAVSKA CESTA Se je potem še čuditi, da imamo Slovenci dr. Ruglja, če je pa cela Slovenija en sam vinograd? Kaj se še rima na ček? Čvek! Jasno! Dolenjci, predvsem pa Dolenjke, so neustavljivi retoriki. Zdaj gre zares. Za nami je Metlika, tako kot se šika, po planu, pred nami pa Vahta - za njo pa Novo Mesto. Rudolfovo. Od kod to ime? Pravijo, da je Rudolf IV. Habsburški v 14. st. podelil današnjemu Novemu Mestu mastne, pardon, mestne pravice, ter ga s tem dejanjem uvrstil med naselbine z možnostjo hitrejšega razvoja. Vizionarska poteza, ki so jo Novomeščani več kot odlično izkoristili...Cesta se leno, zehajoče dviguje, na dolgo in na široko zavija zdaj levo zdaj desno. A glavno je, da Gorjancem kažemo hrbet. Na vrhu Vahte se za trenutek ustavimo in poiščemo znano sliko, tisto, ki je zapisana v DNK-ju vseh pravih Zasavcev - Kum. 1220 m/nmv. Sin Save in Sonca. Še je tam, vidim, sicer še zelo daleč, a je tam, čaka in kliče...le pridi, le pridi domov...sin moj...V grlu me stiska...Poženemo se v dolino, dvignem se iz žica in pritiskam na pedali. Gorim in gonim pedale. Nad mano nad glavo se ustvarja miselni balon. V njem vre in klokoče, misli, ideje se prepletajo, spomini na že davno pozabljene trenutke, vonjave, glasove, slike vrejo na piano podžgani z od kisika pregreto krvjo, ki buta ob stene žil in pritiska na njih, da se koža napenja... Bližje doma smo, bolj počasi se vozimo, se mi dozdeva - ali je res? Izgubim občutek za čas in prostor. Vem samo, da sem že cel teden njun hlapec. Jaz, pa hlapec!? Udari, navali, usekaj opali. Ne bosta me. Zapeljem na Otočec. In zapeljem v Kostanjevico. Pravzaprav bi se lahko Kostanjevica in Trbovlje pobratila, sv. Neža na Kumu je pa kriva za to. Če ne veste zakaj, berite naprej. Pravijo naši stari, da je imela davno tega sv. Neža svojo cerkvico na majhnem otočku sredi reke Krke blizu Kostanjevice na Krki na Dolenjskem. Mirno je živela, dokler se ni otoček neke viharne noči pogreznil v reko. Sedem dolgih let je Nežika blodila po svetu, dokler ni našla zatočišča na Kumu. Ugajalo ji je Kumova višina. Počutila seje varno. „Kum se pa menda je ne bo potopil v reko,, si misli... Tu si postavi svoj dom, kjer živi še danes. Vse kaže, da domačini iz Kostanjevice na Krki Neže niso pozabili in jo še vedno nosijo v svojih srcih. Vsakih sedem let ji namreč prinesejo novo obleko. Pravijo, da si je Nežika na svojem dolgem sedemletnem potovanju in iskanju novega doma svojo obleko raztrgala in umazala. Zato jo Dolenjci vsakih sedem let preoblečejo v svežo obleko, bogato okrašeno s srebrnimi nitmi. Tako pravi legenda. In od kod Kumu ime? Stari tudi pripovedujejo, da je Jošt sameval na Kumu že kar dokaj časa pred prihodom Nežike. Naselila se je blizu Joštovega doma in ugajalo je lepo dekle njegovim očem, kaj ne bi... Kadarkoli jo je ugledal, ko je pasla živinico po okolici, jo je po nemško vabil k sebi: „Komm, komm - pridi, pridi.A Neža je bila krepostno dekle in je ostajala na svojem vrhu.... Lačen! V Šentjerneju, malo pred Kostanjevico na Krki stoji na križišču v vse smeri sveta prijazna gostilna „Pri Slavcu,,. Prava šoferska gostilna. Tovornjaki do obzorja. In eno kolo. Usedem se za mizo in naročim mineštro. Gospa me gledajo in gledajo kolo in me vprašajo, če ne bi mogoče rajši energijsko ploščico, čokolado ali sadje. Njen monalisin nasmešek in njene izrečene besede, ki jih moški slišimo med vrsticami, zahtevajo od mene jasen in odločen odgovor. „A/e,, pravim,, bodite brez skrbi, vem kaj govorim, mineštro bom!,, Zbegano še za trenutek postoji in me še vedno prazno, a prijazno radovedno gleda. Zakapiram. In ji povem svojo kolesarsko zgodbo. Tiho odide in mi čez čas prinese ogromen jušnik mineštre, poleg pa še veelik kos jabolčnega štrudeljna. In pivo, jasno. Postavi predme in pravi: ,,Na račun hiše, gospod,,...Res sem bil gospod. Svoboden, kot prvi svobodni tlačani, ki so se klicali z „gospodi,, od koder ta titulizacija tudi izvira. Vse sem pospravil!! Opazim radovedne poglede izza premikajočih zaves. Slovenska folklora. Toda realnost je kruta, in že se vozimo mimo Pleterij, davnega počivališča Grofov Celjskih. Spet Brežice. V daljavi pa se že sveti bela kupola novodobnega svetišča -jedrska elektrarna Krško. Ne vem, kaj je bolj moteče ali ona ali Tovarna celuloze s svojim groznim odnosom in tovarniškimi izpuhi sredi mesta v okolje. Gneča, promet. Vozniki pazijo na kolesarje, kolesarji pazijo na pešce, pešci pazijo na voznike in tako se ta svet vrti... naprej, oj le naprej... od Impoljce se nudi čudovit pogled točno na masivno kumljansko pogorje...Postaja mi vroče. Mi je mogoče vroče od vseh lepot Posavja, ki jih je Ivan Lah (1881-193, publicist, prevajalec in eden glavnih pobudnikov in ustanoviteljev Slovenskega „Football kluba Ilirija,,) opisal v 58. zvezku Slovenskih Večernic I. 1906 v povesti „Uporniki,,? Prav zagotovo sem se strinjal z njim. In kaj je zapisal? Posavje! Ti lepa zemlja slovenska! Kako mogočno šumi bistra Sava v podnožju gor po svoji peščeni strugi! Šumi mogočno in hiti mimo bregov po svojih potih med peščeninami in otoki. A kadar zraste njena moč, ne zmeni se več za peščenine in otoke; urno dere, njeni valovi se, podeč drug čez drugega, preplavijo peščenine in otoke, rujejo drevesa, ki so zrastla na prepovedanih tleh, oblati zeleno grmičevje, ki se je zasejalo na peščenine. In raste, raste njih jeza, planejo čez bregove, preplavijo bližnje polje in pokončajo poljske pridelke. In nihče jih ne užene, ne jez, ne skalni breg; prosti so v svoji moči in delajo, kar hočejo...Čudno lepa si, zemlja posavska...Kdo naj opiše tvojo krasoto! Peščena pota vodijo po gladki ravnini, tam daleč se vidijo griči z zelenimi gozdi, v njih podnožju pa leže vasi s cerkvicami... V dalji se sliši neprestani šum, kot večno lepa pesem, šum Save. Veter zaveje po posavski ravnini in močneje se sliši njeno mogočno, ponosno šumenje, kot večno lepa pesem, ki bi se je ne naveličal nikdar. Zamisliš se v šumenje savskih valov, poslušaš šepet nizkih dreves in grmovja ob potu; zagledaš se v ravno polje okoli sebe in zdi se ti, da poslušaš zgodovino naroda in njegovo otožno milo in zdaj brezskrbno veselo njegovo narodno pesem...Tako je zapisal. Predramim se iz tega razmišljanja in nenadoma se zavem, da smo zmagali. Ni je stvari, ki bi nas ustavila. Za vsakim ovinkom je bil nov ovinek in za vsakim novim ovinkom so čakala nova, čudovita, tudi notranja, spoznanja. Nehote še enkrat podoživljam celotno traso. Film se vrti, občutki so nepopisni. Preblisk. Ugotovim, da sem celotno pot prevozil v nasprotni smeri urinega kazalca. Kum je bil vseskozi na srčni strani. Naključje...Sem kot ruševec v času paritve. Ne vidim, ne slišim...Tudi če bi se kaj zalomilo pridem magari peš s kolesom na rami čez Savo v Trbovlje. Viktor prede pod mano. Modri gospod Viktor, kralj ceste, se obnaša prav po kraljevsko. Njegova samozavest mi vliva pogum. Sevnica, zavijem pod Zajčjo goro in po levem bregu Save, pod Lisco mimo novih elektrarn, do Radeč. Počasi, ampak res čisto počasi, se, važič, zapeljem čez most. Bog reke, Savus, pase rečne valove, da le ti glasno butajo ob obalo, kot morski... V Zidanem mostu, čez Savo, nasproti železniške postaje stoji na bregu, točno na mestu, kjer se Savinja zliva s Savo od vekomaj nenavadna skalna gmota na debelo poraščena z mahom. Mi ji pravimo Trubarjeva gomila. Rad se peljem tu mimo, ne vem zakaj, a tako je... Pravijo naši stari, da je tu Primož pridigal še, ko je bil vikar v Laškem. Nasploh pa je Trubar najlepše zapisan pri domačinih v Loki pri Zidanem mostu, kjer se vsako leto odvija jako imeniten festival „Kre Art,, z izbranimi glasbeniki, likovniki in vsemi ostalimi kulturniki. Pravi praznik pozitivizma. V glavnem. Drugače mi pa še vedno ni jasno, zakaj je dal Primož prvo knjigo Slovencem, če je bil šikaniran od tistih, ki bi mu morali prvi ponuditi roko. Je danes kaj drugače. No, o tem smo v tem tekstu že nekajkrat. „Zakaj pa ti to pišeš ?„ se vprašam...zazvoni mobilnik. Tadej je. ,,Halo!? Dedi, kje si?,, Jaz pa: ,,Ja u Radečah,,...On meni nazaj: ,,Asnor, ares, až?„...„Ja„ pravim „š mal, pa bom u Hrasnki,,. Tišina, potem pa: „OKI Kuga tprpraum??,, „Kuga sprašuješ, puob, en mrzu pir, mnde ne, z tstarga...,, Moj Tajci, moj Tajči... Med najinim pogovorom sem v ozadju slišal glas svojih dveh vnukinj in moje Ane. Film se mi je čisto strgal. Zidani most se mi čudi, ko peljem kar mimo njega. Ponavadi se ustavim in opazujem splavarje, fotografiram ljudi, nasmejane ljudi... Naenkrat sem bil na sredi Savskega mostu v Trbovljah, še iz rimskih časov znane naravne meje med Balkanom in rimskim imperijem, med drugo svetovno vojno pa med nacističnim Tretjim rajhom in fašistično Italijo... in se ustavil. Prvič in zadnjič sredi poti. Dočakal sem svečani trenutek...Spreoblekel sem si majico. Frišno sem šparal vso pot samo za ta dan, za ta Savski most. Ni rumene barve, nak, ampak črne. Na levi, srčni strani ima v zlati preji izvezen logotip Perkmandeljca okoli njega pa v krogu piše: „Za kumerate-Sindikat Separacije RTH„ Dobil sem jo od trboveljskih knapov kot darilo za Novo leto. Svečano odet se po bližnjici v hrib, čez tretjo etažo mimo Ajnzerja, Drajeršohta in Bajerja radostno povzpnem domov, na Terezijo, k Martinu. Tam pa so me že čakali vsi meni dragi: moja Ana, Gašper in njegova Anja, draga moja Meri, hčerka Maja in njen Tadej z obema vnukinjama, Evo in Ano, Martin in Marta... Veselje, sreča ob snidenju, iskre radostnice v očeh... oh... no, a zdaj vidiš? Ko jih takole gledam me prešine kako je na celem svetu človek le en osebek, eni osebi pa je ves svet. Vse je v glavi...in če se spomnim...da so me spraševali: „Kaj pa če bo deževalo...?,, Brez da bi pokazal zobe se nasmehnem sam pri sebi. Pa kaj...človek se celo življenje uči, na koncu, ko spozna vse resnice, mora pa umreti, je dejala malo pred slovesom moja babi Ana. Kdor hoče, najde pot. Brez skrbi. Kdor noče - najde izgovor...odklenem kolesarnico, počakam trenutek, zavzdihnem - globoko, pogladim zic in kolo postavim na nogo... Ta zapis pa naj ostane kot darilo moje duše mojemu telesu za dolgoletno skupno, več kot uspešno, sodelovanje... P.SSaj ni res pa je: Zahvala gre tudi prijaznim PETROLovim in OMVjevim uslužbencem na vseh črpalkah, ki so mi dajale zavetje in bile moj drugi dom. Brez njih bi bilo vse dosti, dosti težje. Hvala predvsem Igorju, Majdi, Roziki in Janezu ter Jolandi, Sandi in Patriku ter mojim dragim sodelavcem, ki so mi na tej poti ponudili vso pomoč in podporo. Hvala vsem ... In še nekaj, ta zapis ne berite kot samohvalo. Vem, da se da to pot prekolesariti še hitreje. Toda tu ni šlo za to. Na koncu sem ugotovil, da sem vozil še prehitro... Poizkusite sami, mogoče se srečamo kje... Jože Ovnik DRUŠTVENO TRBOVELJSKA Pred 15. leti se je v Župniji Sv. Martina Trbovlje zbrala skupina prostovoljcev in pod vodstvom tedanjega župnika Franca Mlakarja ustanovila župnijsko Karitas. V svoji okolici so zaznali stiske ljudi in pripravljeni so jim bili pomagati. Nekaj sodelavcev vztraja še od začetkov. Trenutno deluje 12 prostovoljcev pod vodstvom župnika Ivana Šeliha. Trboveljčani Karitas že poznajo, pa tudi prebivalcem sosednjih občin ni nepoznana. To kažejo obiskih v njihovih prostorih, pa tudi po odzivih na dobrodelni ‘klic dobrote’, ki je vsako leto v novembru na lokalnem radiu Kum. Kako delujejo? Že beseda KARITAS je dovolj zgovorna. V prevodu pomeni ljubezen, dobrodelnost. Delo v Karitas je torej služenje bližnjemu v ljubezni, prežeto z željo pomagati nekomu, ki je ubog, reven, zapuščen, osamljen, zavržen ali kakorkoli v stiski. Pomoč nudijo po svojih zmožnostih. Sodelavci Karitas-a se kmalu srečajo s trdo realnostjo. Šola življenja, služiti bližnjemu v dobrem in slabem, je težka za oba. Za tistega, ki pomoč potrebuje in za tistega, ki jo ponudi. Pri tem seveda pomagajo ljudje dobrega srca in odprtih rok. Ljudi, ki pomoč potrebujejo sprejemajo take kot so, ne glede na statusne, osebnostne, nacionalne, verske, ideološke in politične razlike. Pomagati jim želijo k njihovi čim večji samostojnosti. Človeške stiske so največkrat zelo pretresljive. Ranjen je človeški ponos. Niso več sposobni reševati svojih težav. Hvaležni so za pomoč. Ljudem pomagajo največ z oblačili, obutvijo, tudi s pohištvom, belo tehniko, pred božičnimi in velikonočnimi prazniki pa s hrano. Vrednost paketa s hrano je seveda odvisna od finančnih sredstev, kijih prejmejo od dobrotnikov. Delno poravnavajo tudi stroške za električno energijo, zdravstveno zavarovanje, stanovanjske stroške. Njihova sredstva pa so seveda omejena. Razvijajo pa še eno dejavnost, to je obiskovanje starejših na domu, bolnih, osamljenih. Teh je veliko, prostovoljcev Karitasa pa malo. Osamljeni in bolni so izredno veseli vsake najmanjše pozornosti, tako da jim je žal, da jim ne morejo posvetiti več časa. Pred ali med prazniki, v času Velike noči in Božiča obiščejo tudi oskrbovance doma za ostarele. Razveselijo se skromnega darilca, še bolj pa njihovega obiska. Skupaj z zunanjimi sodelavci izdelujejo adventne venčke, butarice za cvetno nedeljo. Pri tem se jim pridružijo tudi veroučenci. V sodelovanju z njimi naredijo tudi spominke za materinski dan. To delo vodijo ljudje, ki jim ni žal podarjati brez števila ur svojega prostega časa. Duhovni vodja je župnik Ivan Selih, ki njihovo delo dobro pozna, sodeluje z njimi in jim je vedno v pomoč. Povprečna starost sodelavcev je že čez 50 let, zato vabijo mlade, da se jim pridružijo. (Za dodatne informacije: Karmen 051341956) 11. oktobra 2006 ob 19.00 uri bodo organizirali dobrodelni koncert v Kulturnem Domu Svoboda v Trbovljah. Nastopajoči, ki so se honorarju odpovedali, bodo Alpski kvintet, Elda Viler, družina Galič, pater Janez Ferlež, Un s Trbovelj, MePZ Svoboda Trbovlje Na njem bo na ogled in ponujeno v odkup enkratno umetniško delo, steklo relief, izdelek Franca Pelca, duhovnega pomočnika v Župniji Sv. Martin. Na reliefu je upodobljen zaščitnik domače župnije in meri približno 450cm x 650 cm. Izkupiček od prodaje bo, jasno, porabljen v dobrodelne namene. Za Karitas: Zvonka Oberčkal URŠIJA GORA Uršlja je Gora koroški Triglav, kdor je ne mara Korošec ni prav. Na vrh prisopiham, se vsedem na havh, v nahrbtnik pogledam kaj jeza vpavh. je kruha rženga tud Špeha je ma v, šlukec le enga šnopčka bo prav. Sedaj se posta vim na noge jaz spet, pod sabo zagledam čudoviti ta svet. D ohne j e veliko, a hribčkov še več, tam gora mogočna Triglav je bleščeč. Prelepa koroška dežela je ta, smo srečni Korošci, ker tu smo doma. i^ur/o/jk•ktfcrvct/jn'£ til/o veri/čjTrat/ec, rue/or (“bavh “je vrsta trave) (“pavh “je trebuh) Pred dobrimi štiristo leti so ob koncu reformacije gradili okoliški kmetje na Uršlji Gori (Plešivec) ‘gorsko katedralo’.Leta 1602 sojo posvetili sveti Uršuli. Na 1700 metrih nadmorske višine stoji in kljubuje času. Nesporno je to najviše ležeča cerkev v Sloveniji in je slovenski kulturni spomenik. Za zanimivost pa so poskrbele občinske meje, saj je oltarski del cerkve v občini Slovenj Gradec, ladja pa v občini Črna. Upokojeni rudar, naš prijatelj iz Slovenj Gradca, Rudolf Navodnik, ki mu je Uršlja Gora s svojimi pobočji posebej ljuba, ji je namenil pričujočo pesem. Na pobočjih visoke planine verzi sami privrejo na dan. SLR. KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Ko nas zadenejo življenjske preizkušnje, se ponavadi zbudimo iz lahkotnega udobja bivanja. Takrat se pokaže, ali smo žrtve ali zmagovalci. Žrtev skloni glavo in posuši se njen življenjski sok, vda se v usodo in zavrže lekcijo, ki bi jo lahko pripeljala do globljega razumevanja življenja. Zmagovalec se sooči z izgubo, gre odločno naprej in si izbori zmago, ki mu je nihče ne more vzeti. To je zmaga njegovega duha. Tako prekaljen gre človek še močnejši v spopad z novimi izzivi. Živi polno, ker je svoboden. Zaveda se namreč, da tisto, kar ga ne ubije, človeka okrepi. Novo sonce posije v njegov svet in prebudi njegovo skrito ustvarjalnost. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) OBISK Zjutraj, navsezgodaj je na obisku sonček, veselo pahlja z zlatim puhastim repkom, kuža navihani, razposajeni, s toplim jezičkom oblizuje mračne kote moje sobice, mehko boža dremajoče muce, bleščeče medičine natoči za ves dan. Danes res, res ne bom sam. Vlado Garantini DO OBUPA Borim se do obupa, sončni žarki kažejo milino, ki mogočna gmota jo zakriva oblakov temotnih zmotne zaznave, dedne bolezni sirot, drsečih po tirih peklenskih v morje za vesti neskončne, ki časa ima na pretek, za večnostniples zadosti je mase. Segros NIČ VEČ NE VIDIM SONCA Nič večne vidim sonca, utonilo je v ternn, oči so moje prazne, kako je to hudo. Za mizo zdaj posedam, drugače kot nekoč, v tčmo zdaj le gledam in vse odšlo je proč. Le tebe, draga moja, po glasu še poznam, neizmerno zdaj sem srečen, da tebe še imam. Tudi ptičkov drobnih slišim pesem pet, namesto njih v tčme kletki sem ujet. Zdaj večne vidim, v svetu sem temč, tisto, kar jaz slišim, za mene je prav vse. Nič večne vidim sonca, utonilo je v temh, oči so moje prazne, kako je to hudo. Andrej Režun “Življenje je zaporedje lekcij, ki jih moramo doživeti, da bi jih razumeli.” (Helen Keller) POLITIKOM Ljudje, priznajte, tu ni več pravice ne z leve strani ne z desnice. Še sredina gleda na nas postrani, vse tako je kakor lani, le starejši smo za leto dni. A to naj vas ne skrbi, pravijo politiki. Potrpite in volite - vole, ljudske misli pa nabijte karnaköle. Nižjega sloja, gospoda, sploh ne vidite, saj takih, kot smo mi, ne potrebujete. Gregor Lesar USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca. 1410 Zagorje oh Savi. © ŠPORT Karate: 7. SLO VENIA OPEN ZMAGOVALCA UMEK IN ŠANTEJ IN SEDEM MEDALJ NA 2. POKALNI TEKMI ZA DEČKE IN DEKLICE Slovenski karate v letu 2006 doživlja vrsto sprememb. V začetku leta so na skupščini najprej odstavili prejšnje, nato pa izvolili novo vodstvo, ki poskuša tekom leta urediti svoje vrste. Trener kadetske reprezentance je postal, še pred kratkim aktivni in tudi eden izmed najuspešnejših slovenskih tekmovalcev zadnjega desetletja, Žalčan Matjaž KONČINA. Matjaž, ki je sicer zelo dober prijatelj trboveljskih karateistov, je na svojo prvo uradno tekmo v Šempeter povabil vse nosilce medalj z zadnjega državnega kadetskega in mladinskega prvenstva, tako da je povabilo prejelo kar nekaj Trboveljčanov. V soboto, 23. septembra 2006, je v Športni dvorani v Šempetru pri Novi Gorici potekal »7. Slovenia open 2006«. Turnirja se je udeležilo preko 400 tekmovalk in tekmovalcev iz Italije, Hrvaške, Slovaške, Irske in Slovenije. Trboveljske barve so pod vodstvom trenerja Jerneja SIMERLA zastopali Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ, Rok LOPAN, Maks ŠMIDHOFER in Žiga ŠANTEJ. Za vse tekmovalce, razen ŠANTEJA je bilo to prvo tekmovanje v jesenskem delu. Trboveljčani so bili motivirani in željni uspeha. V katah so nastopili Aljaž, Timi in Žiga Rozina. Slednjemu je v številčni kategoriji zmanjkalo športne sreče v četrtfinalu in peto mesto nikakor ne bo sprejel za uspeh. V finale seje, kot že na večino tekmovanj kjer nastopi, uspelo uvrstiti Timiju UMEKU, ki je športno priznal poraz proti italijanskemu tekmovalcu. Timi je zelo hitro dobil priložnost »revanše«, saj sta se z italijanskim tekmovalcem pomerila v tudi v finalu športnih borb. Timi je tokrat izkoristil ponujeno in prepričljivo premagal Italijana. Na zmagovalni oder se je povzpel tudi Žiga ROZINA, ki je z osvojeno bronasto medaljo in si s tem popravil grenak priokus v katah. Ostali tekmovalci niso imeli toliko sreče in so izgubljali že v začetnih dvobojih, v glavnem po podaljških ali sodniških odločitvah. Največ smole je imel Rok LOPAN, kije po poškodbi moral predati borbo za medaljo. Poleg Timija je krenilo tudi Žigi Š ANTEJU, ki je imel svoj jesenski krst že pred tednom dni v Zagrebu. Vsi tekmovalci, vključno z finalistom niso uspeli na Žigi osvojiti niti ene same točke, tako da je bila njegova zlata medalja resnično zaslužena. V ekipnih reprezentančnih dvobojih sta svojo priložnost dobila Nik ŽLAK in Kristijan OSTOJIČ. Ekipa Slovenije 2, katere člana sta bila Trboveljčana, je osvojila srebrno medaljo. Odločilno zmago je dosegel Kristijan, kije po rezultatu 2:2, v odločilni borbi prepričljivo premagal irskega reprezentanta z rezultatom 4:1. Jernej je po zelo napornem tekmovanju, ki seje končalo šele pozno zvečer, sicer bil zadovoljen z osvojenimi štirimi medaljami, od tega kar dve zlati, vendar meni, da so naši tekmovalci sposobni doseči še precej več. Trenerski tim v klubu jih bo zagotovo dobro pripravil za prihajajoča tekmovanja. REZULTATI: KATE - posamezno: Srebrna medalja - Timi UMEK - mlajši kadeti; ŠPORTNE BORBE: Zlata medalja - Timi UMEK - ml. kadeti: - 50 kg; Zlata medalja - Žiga ŠANTEJ - mladinci: - 70 kg); Bronasta medalja - Žiga ROZINA - ml. kadeti: - 57 kg); ŠPORTNE BORBE-EKTPNO: Srebrna medalja - SLOVENIJA 2 (Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ); NIAOPEN 06 Šempeter ^Gorici @ ,„06 ŠPORT © Tekmovanja v jesenskem delu tekmovalne sezone so že v polnem zagonu. Tudi v okviru Karate zveze Slovenije so izvedli prvo uradno tekmo. V soboto, 30. septembra 2006, je v športni dvorani OŠ Žalec v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba Polzela, kot tehničnega organizatorja potekala 2. Pokalna tekma za Pokal Slovenije 2006 za dečke in deklice, letnik 1993 in mlajši. Na tekmi je sodelovalo 32 klubov s skupno 192 tekmovalci, ki so opravili 265 posamičnih nastopov in 17 nastopov v ekipnih katah. Trboveljske barve so pod vodstvom trenerja Mihe KOVAČIČA zastopali Ammar ŠILJIČ, Blaž HRIBOVŠEK, Žan ŠPILAR, Žan KRAJŠIČ, Tim ŽLAK, Aljaž NOVAK, Almin SALKIČ in Aljaž VESENJAK. Trboveljski tekmovalci so se na prvih treh tekmah v septembru še bolj ogrevali, sedaj pa prihajajo v tekmovalni ritem in s tem tudi rezultati ne zaostajajo. Mladi tekmovalci so bili pred zahtevno nalogo ubraniti položaje, ki so si jih priborili na prvi pokalni spomladanski tekmi, ko je 17 tekmovalcev osvojilo osem medalj. Tokrat je zaradi pomanjkanja finančni sredstev v Žalec odpotovalo samo osem tekmovalcev. Ti so zadovoljili svoje in klubske želje, saj so domov prinesli kar sedem odličij, dve srebrni medalji v ekipnih nastopih v katah ter Aljaž VESENJAK bronasto, prav tako v katah. Blaž HRIBOVŠEK in Žan KRAJŠIČ sta presenetila s srebrnimi medaljami v kumiteju, to je dogovorjeni borbi, kjer tekmovalci pred napadom napovedo tehniko. V športnih borbah sta finalni borbi izgubila Tim ŽLAK in Aljaž VESENJAK. Tim s tem kaže, da pogumno koraka po stopinjah starejšega brata Nika, ki je v svoji športni karieri osvojil že vrsto, tako domačih kot mednarodnih tekmovanj, Aljaž VESENJAK pa dostojno zamenjuje lanska, prvo in drugo uvrščena tekmovalca v skupni razvrstitvi pokalnih tekmovanj, Timija UMEKA in Žiga ROZINO, saj je trdno v vodstvu po dveh pokalnih tekmovanjih v okviru Karate zveze Slovenije. V katah ekipno so v skupni razvrstitvi trenutno na prvem mestu malčki, na drugem starejši dečki in deklice ter na tretjem malčice. Naslednji vikend se šest trboveljskih tekmovalk in tekmovalcev, pod vodstvom trenerjev Jerneja in Bogdana SIMERLA odpravlja v daljni Češki Vamberk, ki leži blizu poljske meje, kjer bodo nastopili na mednarodnem turnirju, 5. Shotokan pokal. Trboveljčani bodo na tem turnirju nastopili že tretjič in vedno so se vrnili z vrsto odličij. Med drugim si bodo ogledali tudi največje znamenitosti glavnega mesta Češke, Prage. Kdor se želi priključiti enemu izmed najuspešnejših slovenskih karate klubov, se še lahko vpiše v začetni tečaj karateja. Treningi so vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 ure v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje. Vabljeni so vsi, ki si želijo utrditi telo in samozavest. V karate klubu omogočajo tudi razvoj tistim, ki želijo tekmovati doma in v tujini. REZULTATI: KATE - posamezno: Bronasta medalja - Aljaž VESENJAK -starejši dečki; Srebrna medalja - ekipa malčkov (Žan ŠPILAR, Ammar ŠILJIČ Blaž HRIBOVŠEK). Srebrna medalja - ekipa starejših dečkov (Aljaž VESENJAK, Žan KRAJŠIČ Almin SALKIČ). KUMITE: Srebrna medalja - Blaž HRIBOVŠEK -malčki (kihon) Srebrna medalja - Žan KRAJŠIČ - ml. dečki (yui ippon) ŠPORTNE BORBE: Srebrna medalja - Tim ŽLAK - ml. dečki nad 40 kg, Srebrna medalja - Aljaž VESENJAK -st .dečki do 43 kg, Bogdan SIMERL KUM FLY Jeseni 2005 je bilo v Trbovljah ustanovljeno športno društvo Kum Fly. Namen ustanoviteljev je razvoj in širjenje popularnosti različnih športnih dejavnosti na prostem, predvsem nordijske hoje. V sodelovanju z Združenjem za nordijsko hojo v Sloveniji in s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani si člani prizadevajo za kakovost poučevanja in stalen stik z novostmi pri razvoju. Nordijska hoja je ena najbolj učinkovitih, celovitih, varnih in dostopnih telesnih aktivnosti, ki je izvedljiva preko celega leta in primerna za vse starosti in ravni telesne pripravljenosti, za njeno izvajanje pa so potrebne le primerne palice za NH in vsakdanja športna oblačila in obutev. V društvu delujejo licencirani INWA vodniki z mednarodno licenco, ki izvajajo demonstracijo, začetne in nadaljevalne tečaje NH.Društvo ima sedež v Trbovljah na Trgu revolucije 17 e in so pripravljeni sodelovati z vsemi zainteresiranimi. MaH Mali nogomet: TURNIR PODIU M 200G - JUVENTIJSIJ 102. POKAL V soboto 16. in v nedeljo 17. septembra, je v organizaciji ŠD Podkum potekal že 11. tradicionalni malonogometni turnir »Podkum 2006«. Udeležilo se ga je 15 ekip iz Zasavja, ki so bile razporejene v pet skupin. Iz vsake skupine sta se naprej uvrstili po dve prvouvrščeni ekipi. Rezultati četrtfinala: - Gamsi - ŠD Čolnišče 1:1 (4 : 3) - po 6-metrovkah - Žolne - Makica Co. 2 : 2 (5 : 4) - po 6 metrovkah - Trgovina Čop - ŠD Podkum 4 : 0 - KMN Juventus - Piloti 8 : 2 - Škoti - ŠD Prapreče 2 : 1 Izmed petih zmagovalcev seje v finale z žrebom uvrstila ekipa Žolne. Ostale ekipe pa so igrale še polfinalne tekme: Škoti -Gamsi 6 : 2; KMN Juventus - Trg. Čop 5 :2. V finalu smo videli zelo izenačene tekme, na koncu pa je odločala tekma med hrastniškima ekipama KMN Juventus in Žolnami. Povedli so igralci Žoln prek Bajramoviča, Toplak in Fejzič sta rezultat obrnila, Beganovič pa je postavil izid polčasa 2 :2. V drugem polčasu so prek Bagare ponovno povedli igralci Žoln, stvari na svoje mesto pa so postavili Breznikar, Novak in še v drugo Fejzič. Rezultati finala: - Žolne - Škoti 1:1 (4 :3) - po 6-metrovkah - KMN Juventus - Žolne 5:3 - KMN Juventus - Škoti 1: 1 Končni vrstni red: 1. KMN Juventus, 2. Škoti, 3. Žolne; Najboljši strelec j e bil Mitja Breznikar iz KMN Juventus s tremi zadetki, najboljši vratar pa Franc Hace iz kisovške ekipe Škoti. Za zmagovalno ekipo KMN Juventus iz Hrastnika, ki so osvojili že 102. pokal, so nastopili Selvir Kazič, Edi Golotič, Blaž in Zoran Presečki, Denis Isič, Igor Mihajlik, Ibrahim Fejzič, Sašo Novak, Matjaž Toplak in kapetan ekipe Mitja Breznikar. V nedeljo, 24. septembra, so se mudili v kamniško-Savinjskih Alpah trije člani alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje in to Aleš Kilar, Sebastijan Jančič in Gregor Tener. Usmerili so se proti 1808 m visoki Korošici, nato pa vstopili v severozahodno steno 2023 m visokega Lučkega Dedca, v smer Anžin-Pintar-Pristovšek. Začetni del smeri je bil precej krušljiv, nato pa je stena oz. skala postala kompaktna pa tudi zračna oz. prepadna. Smer poteka po naravnih prehodih v dobri, čvrsti skali in izjemni vertikali, ocenjena pa je glede težavnosti V/IV stopnje in je visoka 115 m. Preplezali sojo v dobrih dveh urah ob lepem jesenskem vremenu. Veseli doseženega uspeha so se na vrhu smeri nekoliko odpočili, nato pa se zadovoljni vrnili v dolino in nato domov. Tine Lenarčič Borilne veščine: ANDREJ OCEPEK VICE SVETOVNI PRVAK, NEVA OCEPEK IN TILEN ZAJC TRETJA Izlačani, člani karate kluba Pon*Do*Kwan Izlake, Andrej Ocepek, Neva Ocepek, Gregor Razpotnik in Tilen Zajc, so se s slovensko izbrano vrsto udeležili svetovnega mladinskega prvenstva v kikboksu / šemi kontaktu v Zadru, ki je potekalo od 26. 9. do 1. 10. 2006. Na prvenstvu so bili prisotni tekmovalci iz 43 držav z 1120 tekmovalci iz vseh petih kontinentov. Neva in Tilen sta oba, po tem ko sta se z lahkoto prebila skozi kvalifikacije, za las zgrešila finale. Oba sta izgubila s kasnejšima svetovnima prvakoma, in to le za eno točko, kar kaže, da spadata v sam svetovni vrh. Borec svetovnega ranga pa je tudi Andrej, kije v finalu izgubil proti že poznanemu Italijanu z 17:14. Istega nasprotnika je letos že enkrat premagal in to v Piacenzi v Italiji, kjer je Andrej stal na naj višji stopnički. Končni izkupiček Izlačanov s svetovnega prvenstva je tako ena srebrna in dve bronasti medalji, kar je še ena potrditev kvalitetnega dela karate kluba Pon*Do*Kwan Izlake. IRH Klub borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje vabi nove člane k vpisu. Vpis bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih v klubskih prostorih »Vašhava«, med 18. in 19. uro. Več informacij na: www.pdk-zagorje.si Rokomet: RK Dol TKI Hrastnik - V Novem mestu začetek nove sezone. Dolani v prenovljeni postavi. Vrnitev domačega vratarja Jureta Zdovca. V soboto, 30.9.2006, se je v Novem mestu za rokometaše RK DOL TKI HRASTNIK in rokometne delavce na Dolu pričela nova sezona nastopanja v l.B državni rokometni ligi. Kljub dobri igri so prvo tekmo v sezoni izgubili z dvema točkama razlike, vendar je bilo to zaradi treh poškodovanih igralcev tudi pričakovati Prva domača tekma v dvorani Dolanka pa bo že v petek, 6. okt. 2006, z ekipo Terma iz Škofje Loke. Dolski rokometaši v letošnjo sezono vstopajo v nekoliko drugačni zasedbi. Med prvoligaše sta odšla domača igralca Aljaž Pavlič in Gregor Klepej, z aktivnim igranjem je prenehal Andrej Hribar, Jernej Rantah pa se je podal v trenerske vode k sosednjim Radečam. Prav tako je vprašljivo nadaljnje igranje poškodovanega Saviča. Zato pa seje klub okrepil s petimi novimi igralci. Iz trboveljskega Rudarja sta na Dol prišla Vili Knez in Jure Arlič, iz Dobove vratar Mišo Kostevc ter iz Nove Gorice Dejan Dimeč. Trenerja Toneta Medveda, igralce in ostale delavce v klubu razveseljuje dejstvo, daje športne copate ponovno obul domači vratar Jure Zdovc. Nekdanji kadetski reprezentant pretekla štiri leta zaradi študijskih obveznosti v Ljubljani ni igral. »Pogrešal sem igranje in vsakodnevno druženje s soigralci«, pravi Jure, ki se je za ponovno vključitev v ekipo odločil zaradi končanega četrtega letnika na gradbeni fakulteti, od diplome pa ga loči le še nekaj izpitov. Jure pa je bil v pretekli sezoni zvest član navijaške skupine Dolskih slavčkov ter med tistimi, ki so igralce spremljali na skoraj vsaki tekmi. »Dolski slavčki, kot vsaka navijaška skupina, so izjemnega pomena za uspešen potek tekme, zaradi česar so jim igralci nadvse hvaležni,... »je še dejal prepričljivo. V letošnji sezoni RK Dol še posebej računa na nekatere mlade domače igralce, ki bodo počasi prevzemali glavne vloge v ekipi. Čeprav je ekipa v primerjavi z lanskim letom precej prenovljena in zelo okrnjena z odhodom prvega strelca l.B lige Gregorja Klepeja v Trbovlje, so se v klubu dobro pripravili in tudi v letošnjo sezono zrejo z optimizmom - to pa je vselej recept za uspeh... FančiMoljk NAJSTNIŠKA i@| ROKOMETNI TURNIR VETERANOV V HRASTNIKU Rokometni klub veteranov Hrastnik je 16.9.2006 v Športni dvorani na Logu v Hrastniku priredil že 20. veteranski turnir. Na turnirju so se med seboj pomerile ekipe RK BRANIK 66 iz Maribora, RK KRMELJ in domači rokometaši. Tudi to leto so slavili gostitelji oz. veterani iz Hrastnika in se uvrstili pred Krmeljem in Branikom 66. Slika 3 Rezultati odigranih tekem:HRASTNIK :KRMELJ13:10, BRANIK66 : HRASTNIK 12:16, KRMELJ:BRANIK66 18: 7. Tekme so bile zanimive in napete, z veliko napadalnih akcij ter borbenosti s strani vseh treh ekip. Najboljši strelec je bil Klantus iz Krmelja z dvanajstimi zadetki. Glavna sodnika tekme, prav tako veterana-rokometaša, Dobrovoljni iz Šmartnega pri Litiji in Lebar iz Radeč, sta svoje delo odlično opravila. Po končani tekmi je vsak udeleženec turnirja prejel spominsko majico in vrček s hrastniškim grbom. Prijateljsko druženje se je nadaljevalo v prostorih Društva Korenine v Hrastniku. Vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo turnirja, se iskreno zahvaljujejo. Za RK veteranov.Marjan Kaluža ATLETSKE NOVICE Mladi člani AK Rudar odlično nastopajo na številnih tekmovanjih po Sloveniji in v Avstriji. Na 1. Kroparskem teku je med pionirkami zasedla 2. mesto Kaja Bajda, tretja je bila Neli Pirc, med pionirji pa je bil drugi Rok Pirc in pri rekreativcih se je uvrstil na prvo mesto Pavle Kreže. Avstrijski St.Paul je ob prireditvi za vseavstrijski tekaški pokal gostil številne tekače iz evropskih držav. Pokale s tega tekmovanja so prinesli Kaja Bajda, Aleksander Kovačič, Cveto Ivšek, ki so bili v svojih kategorijah najboljši, drugouvrščena sta bila Ana Kovačič in Miha Jeršin. Na tradicionalnem maratonu Kralja Matjaža v Črni na Koroškem je v kategoriji na tri km drugo mesto zasedla Kaja Bajda, med veterani na 10 km pa osmo mesto Pavle Kreže. Množica tekačev je tekla tudi okrog Klopinskega jezera v Avstriji. Zmagi v pionirskih kategorijah sta dosegla Rok Pirc in Kaja Bajda, druga je bila Neli Pirc in med veterani dvanajsti Pavle Kreže. Odlične rezultate so trboveljski atleti dosegli tudi na Ptujskem maratonu v Ptujskih toplicah. Med mlajšimi pionirji je zmagal Miha Jeršin, tretja je bila Katja Potisek, pri pionirkah je zmagala Kaja Bajda, druga je bila Neli Pirc. Med veterani teka na 7 km je bil Pavle Kreže četrti. Rekorden odziv mladih tekačev je presenetil organizatorje teka v Olimju (Podčetrtek-Atomske Toplice). Zmagovalka je bila Kaja Bajda, odlično je tekel Rok Pirc in bil drugi, tretja je bila Katja Potisek in četrti Miha Jeršin ter peta Neli Pirc. Med tekači je Pavle Kreže zasedel šesto mesto. Za vse ljubitelje atletike bo v mesecu športa - do konca oktobra -poskrbljeno, od vrtičkarjev do veteranov. Zlati sonček je namenjen otrokom do osmega leta, da začnejo aktivno spoznavati svet športa predvsem skozi igro. Krpan je namenjen nižji stopnji devetletke. Program predvideva osnovno spoznavanje atletskih panog s tekmovalnim pridihom. Za odrasle je primeren test hoje na 2 km ali pa tek na 2400 m - cooperjev test, ki je vsak ponedeljek od 18.00 ure na športnem stadionu v Trbovljah. Brez pokroviteljev pa meseca športa v Trbovljah ne bi mogli izpeljati, zato se vsem zahvaljujemo. Za AK: Pavle Kreže RAZVEDRILO + SLOVENSKI ČELIST, KOMORNI MUZIK IN GLASBENI PEDAGOG OKRASNI KAMEN MESNO RDEČE BARVE IZGNANKA IZHAJA ROBI TAYL KRIŽANKA: BIBLIJSKI JUDOVSKI DUHOVNIK AMERIŠKA IGRALKA (BO) 'BRIGIDA ORGANIZACIJA ZA BEGUNCE > MANJŠA LOPUTNA VRATA, BAVTARA NAŠA NAJDALJŠA REKA DEUTEU MILOŠČII DRAGAN NIKOUČ SANJE, SNOVI SREDSTVO ZA KONZER- VIRANJE ŽIVIL VHODNIH NEKDANJI ALBANSKI POLITIK (RAMIZ) FINSKI \RHITEKT (ALVAR) MESTO V EVROPSKEM DELU PAKISTAN. POLITIK (MOHAM- MADZ1AUL) JAPONSKO BOJNO TAJVANSKA ATLETINJA (CHENG) PTICA DROZG ŠPANSKI VOZNIK FORMULE 1 FERNA KEMIJSKI ZNAK ZA RENU NAJEMNI DELAVCI X MANUFAKT. V FIRENCAH MESTO V ROMUNUI 08 MEJI Z MADŽARSKO FRANCOSKI PLESALEC IN KOREOGRAF (MAURICE) VOJAŠKA AUPOU- CUSKA OPERACUA MOKI 5DOBNA BELA INOVIZ KROMPIRJA SLOVENSKI STROJNIK (ZORAN) TEHNIKA TKANIN AZIJSKA DRŽAVA JAPONSKA KERAMIČNA POSODA ČAJ ZA ÜBD BDÖBJE BRAZILSKO VELE- MESTO ODPADEK VOLNENIH KNJIŽEV- NIK MUI GRŠKA BOGINJA ZEMLJE AMERIŠKI KOLESAR (LANCE) SILON T. ČRK/ NOBELOVEC 1905 IDOBNE RJNKCUI PALE- STINSKI VODITELJ (JASER) BAEYER: nemški kemik ÄTANARIK: kralj Zahodnih Gotov CIOMPI: najemni delavci ČAIRE: japonski čajnik Vicoteka NORI LJUDJE Muhi sedita na stropu in se pogovarjata: »Kako nori so ljudje,« meni ena izmed njiju, »zidajo hiše in urejajo krasne prostore v njih, hodijo pa samo po tleh!« AIDS Po seksu je dekle reklo fantu, ki ga je spoznalo neposredno pred posteljnimi užitki: »Upam, da nimaš aidsa!« »Ne! Zakaj me to sprašuješ?« »Ker ga ne bi želela ponovno dobiti!« POSVETILO Pisatelj je napisal novo knjigo in rokopis poslal svoji ženi, ki je živela precej stran od njega. Na rokopis je napisal posvetilo: »Moji ljubi ženi, saj brez njene odsotnosti te knjige ne bi nikoli napisal!« NIČ HUDEGA »Kaj je rekel tvoj oče, ker si moral včeraj po pouku ostati z menoj v razredu?« je učiteljica vprašala Janezka. »On misli, da to ni nič hudega! Moj očka vas je že enkrat videl in je rekel, da bi bil tudi on rad kdaj zaprt z vami!« PAMETEN Pride komandir na postajo in razdeli vstopnice za ogled predstave Figarova svatba. Naroči, da naj se sicer lepo oblečejo, da pa ni potrebno priti v frakih, saj je to samo predstava in ne poroka. Pa reče en policaj drugemu: »Kaj se bo hvalil, zadnjič, ko smo šli gledati Labodje jezero, je pa edini prišel v kopalkah!« PABERKOVANJE Ameriški ribič Alice Dijaki neke srednje šole v mestu Catania na Siciliji so morali nekaj časa pouk imeti v razredih brez oken in vrat. Vsa okna in vrata so namreč sneli in odnesli. Pratt je imel nenavadno srečo, saj je ujel ogromno ščuko mus-kalung, razširjeno v velikih severnoameriških jezerih, dolgo več kot meter in pol, ki je malo prej pogoltnila navadno ščuko, dolgo 50 cm, ta pa je imela v trebuhu ostriža. Paket zvestobe! Ste naš reden naročnik oziroma naročnica? Seveda sem! Potea bodite do DECEMBRA 2006 pozorni u našo akcijo PAKET ZVESTOBE, kl saojo ob mLH5. obletnici delovanja pripravi« ;i Vas, naše redne naročnike! V času poteka akcije bomo med Vami vsak mesec Izžrebali 10 NAROČNIKOV, ki bodo prejeli paket presenečenja v vrednosti 10.000 SIT (41,73 €). Kaj morate Storiti? Dovolj )•, 0* izpolnite spodnji kupon zvestob«, s Kitnim boste tod «lovili v vi «h mesežtib žrebanjih do Korci leti - posti bite It, d« bo Vil« («rožni«« plažam. Kupon PAKET ZVESTOBE sodelovali v vseh mesti tih irebinjlh ( Kupon Uhko izpolnite tudi o* r il internetni streti. Kaj pa, če nisem vaš naročnik? Fetee se urpätt 11 kitire cmtd wtt I* tictf z woiWce v poswezeü revij«. Hifrijentl Mi nat mesec etjrrfenl r redah ititkina tevearle In ne internetu. t*tt fettete Me prejet u de«. 1 ÄH 'k' www.razvedrllo.sl NASLOV" _ OBČINA. _. DAVČNA Šf _ POŠTA -..... TELEFON:_____ DATUM.______ SEM NAROČNIK «EVUE: . PODPIS:_____________ (S podpisom dovoljujem podjetju Razvedrilo doc uporibo svoj» osebo h podatkov za namene obveščanja o prodajnih nt.KMi m stontuk podjetja Razvedelo le n) (dpm reiuni dujučm ma oortsMci iu usuv: RAZVEDRILO d.o.o.. (Paket zvestobe), p.p. 225,1001 Ljubljana RAZVEDRILO @> Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 14. oktobra 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 20/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 19/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Tatjana Kmetič, C. l.maja 69,1430 Hrastnik - bon za 5.000,00 sit Rosanda Medvešek, Trg revolucije 16, 1420 Trbovlje - bon za 3.000,00 sit Saša Napret Ribnik 3,1420 Trbovlje - bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU POSEBNA PONUDBA ŠE KAAAR TRAAAJA STOLETNI KRUH S SEMENI 750 g PO NEVERJETNI CENI 249,00 SIT i,04€ Do 18.10.2006 D CL V CL LU OQ O n LU t-h> UJ TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 ALI Sli PREPOZNATE? Nepreklicno smo zakorakali v letošnjo jesen. In jeseni pobiramo sadove in če pokličite GSM 041 410 734 in poveste, da ste se na sliki prepoznali, boste deležni podvojene nagrade. Zaslužili si boste bon za dve pici in dve coca-coli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah - krat dva. To pa pomeni, da se ni prepoznal obkroženi v pretekli številki in boste pojedli svoje in njegove pice VI. Ampak, poklicati morate do petka, 13. oktobra 2006, sicer boste bon morali prepustiti naslednjemu____ PIZZERIA ČEBEIICA VRAČEVIČ molej Valvazorjevo ^ IZMIKE. Tel.: OS/56-74-157 V torek, 17. oktobra 2006, se bo zgodil pomemben kozmični dogodek, sprožilec novih vibracij, ki od tega dne dalje napoveduje prihod vse več takih dogodkov do leta 2013. Nata dan se bo pot Zemlje srečala s potjo ultravijoličnega pulzirajočega žarka iz višjih dimenzij. Čas prehoda žarka čez Zemljo bo trajal približno 17 ur našega časa. Ta žarek je usklajen z resonanco naše srčne čakre in je modre oz. magenta barve. V času, ko bo žarek prešel Zemljo, se bo vsaka naša namera, misel, želja manifestirala milijonkrat hitreje kot sicer. Zato je izrednega pomena, da v času prehoda žarka čez Zemljo pazimo na naše misli in razmišljamo pozitivno, mislimo ljubezen, mir, zdravje in obilje - zase in za ves svet. Če bomo tako izbrali, bo ta žarek naše veliko darilo. Naše misli se bodo manifestirale tako hitro, da se bo govorilo tudi o čudežih. Čas prehoda žarka čez zemeljsko območje se bo začel 17. okotobra približno ob 10. uri in 17 minut in bo trajal do 18. oktobra do l.ure in 17 minut zjutraj. Največjo moč bo dosegel 17. oktobra okoli 17. ure in 10 minut. Ni pomembno v katerem časovnem pasu se nahajate, ob tej uri bo njegova moč največja, zato mislite lepe misli za najvišje dobro sebe in celotnega sveta. Če boste v tem času v naravi bo to samo pripomoglo, prav tako je priporočljivo v tem času izvesti meditacijo. Ta dogodek nosi izjemen pomen, zato je dobro, da o njem obvestite čim več ljudi. Prevedla Andreja, posredovala Fanči, ubogala Marta! STORJENO! ©) NOSVINČENO MOBILNI V TEDNU BREZ AVTOMOBILA Evropski teden mobilnosti, ki poteka od 16. do 22. septembra je od leta 2002 do 2005 posvečen trajnostni mobilnosti in je priložnost za uvajanje širokega obsega dejavnosti in osnova lokalnim skupnostim pa tudi organizacijam in društvom/zvezam za različne dejavnosti na tem področju. To je lahko pospeševanje obstoječih politik, pobud in najboljših ravnanj v zvezi s trajnostno mobilnostjo v mestih, je prispevek k dvigu ozaveščenosti prebivalcev glede škode, ki jo sedanji trendi mobilnosti v mestih povzročajo okolju in kakovosti življenja, ob tem je možna vzpostavitev partnerstev z zainteresiranimi skupinami iz lokalnih skupnosti, sodelovanje v vseevropski kampanji in občutenje skupnega cilja in skupne identitete z drugimi mesti. Močan poudarek pa je na lokalni zavzetosti za politiko trajnostnega mestnega prevoza in uvedbo novih dolgoročnejših politik in trajnih ukrepov. V občini Trbovlje je bil v tem času izbran 22. september za »dan brez avtomobila«. ... in kaj pravi Ministrstvo za okolje in prostor? OSREDNJA TEMA 2006 je bila namenjena podnebnim spremembam, »ki so eden največjih izzivov, s katerimi se danes sooča svet. So stvarna in rastoča grožnja vsem. Raziskave zdaj že dajejo več podlage za razumevanje vzrokov in posledic globalnega segrevanja. Globalni dvig temperature od 1,4 do 5,8 ° C bo vplival na vreme, letne čase, ekosisteme, vodne vire, zdravje državljanov, migracije, gospodarstva... Ugotovljeno je bilo, da so dejavnosti človeštva glavni povzročitelj destabilizacije podnebja, in od Kjotskega protokola dalje se na vseh političnih ravneh predlagajo številni zakonski ukrepi. A storiti je treba storiti še veliko več. Čeprav so viri podnebnih sprememb različni, je odnos med podnebnimi spremembami in prometom nesporen. Promet prispeva 21% emisij ogljikovega dioksida v Evropi in je najhitreje rastoči vir toplogrednih plinov. Glavna vzroka sta seveda dramatično rastoči avtomobilizem in letalski prevoz. Emisije CO 2 iz vozil in transportne opreme naraščajo na leto za 2,5%. Evropski teden mobilnosti je odlična priložnost za jasno sporočilo vsem dejavnikom v družbi, da prav vsak lahko na svoj način prispeva k izboljšanju stanja. Teden je (naj bi-op.p.) predstavil konkretne rešitve za to, kako vsak pri sebi lahko zmanjša svoj vpliv na podnebje.» “V MESTU BREZ AVTOMOBILA!” Evropski dan brez avtomobila, prvič organiziran v Franciji leta 1998, je kot evropsko pobudo uvedla evropska komisarka za okolje Margot Wallström v letu 2000. Sodelujočim mestom daje pobuda priložnost, da pokažejo, kako se zavzemajo za varstvo okolja. Za en dan — vsak 22. september - lahko lokalne skupnosti svoja mestna središča predstavijo v drugačni luči in izvedejo ključne dejavnosti, namenjene omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe trajnostnih oblik prevoza in ozaveščanju prebivalcev o vplivih njihove izbire oblike prevoza na okolje. Slovenija se letos sedmič zapored pridružuje pobudama, v katerih je lani aktivno sodelovalo več kot 1300 evropskih mest. V zvezi z akcijo “V mestu brez avtomobila”, 22. septembra 2006 , v kateri so, poleg nekaterih slovenskih občin, sodelovale tudi Trbovlje (po predhodnih podatkih ministrstva edina prijavljena zasavska občina), je bila za avtomobilski promet zaprta cesta 1. junija od »Njive do Blagovnice« Trboveljčanke in Trboveljčani so pustili avtomobile doma in se sprehajali, kolesarili ali rolkali (tako jim je na srce popihal trboveljski župan) po Trbovljah! Ulica 1. junija je bila zaprta od 8. do 21. ure. V tem času so tudi avtobusi Integrala Zagorje po Trbovljah vozili brezplačno. Ob 18. uri so bili vsi občani vabljeni na Ulico 1. junija, kjer se je s kulturnim programom zaključilo pozno popoldne zadnjega letošnjega poletnega dne z mešanim pevskim zbor Akademik, Delavsko godbo Trbovlje in skupino Orlek. Naslednje jutro seje ob 6.03 uradno pričela koledarska jesen. In ker je listje neuradno odpadalo že prejšnje dni, so zaporo ceste dobro izkoristili tudi pridni komunalci, ki so ga zavzeto pometali. MaH V Zagorju so se občinski svetniki sestali na zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu in v taki sestavi kot doslej, 22. septembra 2006. Mandatno obdobje 2002-2006, v katerem so sklepali in ne-sklepali, predlagali in razveljavljali, razpravljali in se po svojih močeh trudili, da bi izpolnili pričakovanja volivcev, so zaključili s sprejetjem vseh predlaganih sklepov in odlokov, ki so bili tokrat na dnevnem redu. I Sprejeli so sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2006, že v prvi obravnavi je bil sprejet odlok o lokacijskem načrtu za območje bivše Lisce, sprejeli so odlok o urejanju javne razsvetljave na območju Občine Zagorje ob Savi. Strinjali so se s predlogom o prodaji stvarnega premoženja občine in ga potrdili, sprejeli so tudi soglasje k imenovanju Borisa Vrhovnika za direktorja Zavoda za šport Zagorje ob Savi in Irene Medvešek za direktorico Knjižnice Mileta Klopčiča. MaH MALI OGLASI ©) mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam dve leti staro zakonsko posteljo z jogijem. Cena 10.000,00 sit. GSM 031 533 489 Prodam drva: mešana - žaganci - z dostavo. GSM 041 545 112 Prodam kozla za pleme - brez rogov, kozo z dvema mladičema, lepo ohranjeno omaro, staro okoli 100 let, škodo favorit 1. 1994 v celoti ali po delih. 03 56 76 310 Podarim Podarim mucka. 03 56 76 310 Delo Nujno potrebujem delo, nudim pomoč: likanje, čiščenje stanovanjskih in službenih prostorov in varstvo otrok. GSM 031 596 821 Iščem kakršnokoli pošteno, redno in dobro plačano delo. Lahko tudi na domu. GSM 031 722 873 Iščem kakršnokoli delo v Zasavju. Stara sem 40 let. Imam dokončano 5. stopnjo izobrazbe in vozniški izpit B kategorije. Imam nekaj izkušenj v proizvodnji, trgovini, kuhinji in v računovodstvu. Lahko tudi pospravljanje in likanje. 040 971 032 Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): CtC nepRemičnine Ulica L junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 ZAGORJE, enosobno stanovanje, 51,08 m2,1.1989, CK, velika terasa, dvigalo cena: 12.500.000,00 SIT (52.162.- EUR) TRBOVLJE, dvoinpolsobno stanovanje, 62,50 m2,1.1960, 2. nadstropje, CK, balkon, takoj vseljivo cena: 11.900.000,00 SIT (49.658.- EUR) TRBOVLJE - okolica, stanovanjska hiša, 130 m2, 1. 1935, 291 m2 zemljišča cena: 5.900.000,00 SIT (24.620.- EUR) 12. oktobra 2006 praznuje 1. rojstni dan moj pravnuk TILEN JURJEVIČ CVETJE NAJ TEBI CVETO PTIČKI TEBI NAJ POJO; DOLGO ŠE OSTANI Ml ZLATO SONCE MOJIH DNI i VSE NAJBOLJŠE MAMA MINKA Tl ŽELI Zasavski frker BREZVESTNI VOZNIK UŠEL Dne 23.9.2006 ob 20.15 je 42-letni voznik iz okolice Litije vozil svoj osebni avto po lokalni cesti Lupinica - Šmartno pri Litiji. Izven naselja Velika Kostrevnica je z desnim delom vozila zadel pešca in odpeljal naprej, ne da bi nudil pomoč poškodovanemu ali obvestil policije. 46 letni pešec, prav tako doma iz okolice Litije, je bil najden mrtev 24.9.2006 v jutranjih urah, povzročitelj pa je bil tekom dneva izsleden. Z NEPRILAGOJENO HITROSTJO V HIŠO Dne 18.09.2006ob 16.40 uri smo bili obveščeni o prometni nesreči, katera se je pripetila na glavni cesti v Hotiču. Policisti so z ogledom in razgovori ugotovili, da je nesrečo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo povzročil voznik osebnega avtomobila, kije izgubil oblast nad vozilom in trčil v vogal hiše. Pri tem je nastala materialna škoda v višini približno 2.000.000,00 SIT, povzročitelj pa se je hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer muje bila nudena zdravniška pomoč. Obravnavo prometne nesreče so prevzeli policisti PPP Ljubljana, ki bodo zoper povzročitelja nesreče ustrezno ukrepali. IZSILILA PREDNOST Dne 1.9. popoldan je PP Trbovlje obravnala prometno nesrečo na Koloniji 1. maja 1 v Trbovljah, katera se je pripetila zaradi izsiljevanja prednosti 46-letne voznice iz Trbovelj, kije trčila v vozilo 32-letnega Trboveljčana. JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA... Dne 1.9. ob 16.29 uri se je na PP Trbovlje zglasil 40-letni Trboveljčan in povedal, damuje v dopoldanskem času mlajši fant z roko razbil vzvratno ogledalo. Fant mu je posredoval telefonsko številko staršev, katere naj bi oškodovanec poklical v popoldanskem času. Ko je oškodovanec poklical očeta in se hotel dogovoriti o škodi, le-ta z njim ni želel komunicirati. Zato je zadevo prijavil policiji, ki bo zoper povzročitelja podala obdolžilnipredlog. DVE OSEBI POŠKODOVANI Dne 4.9. ob 17.00 uri se je pripetila prometna nesreča v Trbovljah, zaradi prekratke varnostne razdalje 44-letnega Trboveljčana, kije trčil v pred seboj vozečo 36-letno voznico iz Trbovelj. Sopotnica v vozilu povzročitelja in oškodovanka sta bili telesno poškodovani, zoper povzročitelja pa je bil podan obdolžilni predlog. DVE NESREČI NA ISTI CESTI Dne 17.09. v popoldanskem času je 21-letni Zagorjan na glavni cesti GII108 na relaciji Litija-Zagorje ob Savi zaradi neprilagojene hitrosti trčil v obcestni nasip, nakar ga je še nekajkrat zavrtelo na cesti. Zoper njega sledi obdolžilni predlog. Le nekoliko kasneje So bili policisti ponovno obveščeni o prometni nesreči na glavni cesti GII 108 in sicer na relaciji Zagorje ob Savi-Trbovlje. 19-letni Ljubljančan je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v usek, zaradi česar ga je obrnilo na streho. V nesreči se je povzročitelj telesno poškodoval in je bil s kraja odpeljan z reševalnim vozilom. Izdan mu je bil plačilni nalog. POVZROČITELJICA IN SOPOTNICA V BOLNICO Dne 18.09. ob 19.47 se je na Savskem mostu v Trbovljah pripetila prometna nesreča, kjer je 36-letna voznica iz Trbovelj zaradi izsiljevanja prednosti trčila v 62-letnega voznika iz Litije. Povzročiteljica in njena sopotnica sta bili poškodovani in sta bili z reševalnim vozilom odpeljani v bolnišnico. Sledi obdolžilni predlog zoper povzročiteljico. Ravbajo kot srake UJELI TATIČE Dne 8.9.2006 v nočnem času je bila PP Trbovlje obveščena o vlomu v vozilo na območju Trbovelj. Policisti so storilce (19 in 22-letnega Trboveljčana in 29-letnega Hrastničana), izsledili in jim zasegli odtujene predmete. Zoper njih sledi kazenska ovadba. Dne 9.9.2006 ob 12.30 uri so bili storilci vloma v noči iz 8. na 9.9. zaradi suma storitve več kaznivih dejanj velikih tatvin odpeljani k preiskovalnemu sodniku, kateri je zoper njih odredil pripor. PREPOVEDANE DROGE Dne 7.9. ob 12.00 so policisti 24-letnemu Trboveljčanu zasegli prepovedano drogo. Zoper njega sledi obdolžilni predlog. Tudi dne 8.9. v popoldanskem času so bili policisti PP Trbovlje uspešni pri zasegu prepovedane droge, katero je posedoval 22-letni Trboveljčan. Zoper njega sledi obdolžilni predlog. Aufbiks SNAHA MU NI BILA POVŠEČI Dne 26.9.2006 ob 08.00 uri so policisti obravnavali kazniva dejanja nasilništva in ogrožanje varnosti in sicer med občanom in njegovo snaho v Zavrstniku. MEHIŠKA NADALJEVANKA ALI NOGOMET? Dne25.9.2006ob20.25so policisti intervenirali v Litiji zaradi spora med zakoncema zaradi gledanja TV. JUNAK, DA MU NI PARA... Dne 8.9. ob 19.00 je bila PP Trbovlje obveščena o kršitvi javnega reda in miru v stanovanju na območju Trbovelj, kjer je 51-letni Trboveljčan pretepal ženo in sicer 49-letno Trboveljčanko. Ker se ni pomiril niti ob prihodu policistov, mu je bilo odrejeno pridržanje in izdan plačilni nalog. ŠE EN JUNAK Dne 16.09. ob 01.05 smo bili obveščeni, da je 31-Jetni Zagorjan med prepirom udaril svojo 28-letno izvenzakonsko partnerico, katera je zaradi udarca iskala zdra vniško pomoč. Zoper na vedenega sledi obdolžilnipredlog. POŠKODOVAL MU JE RIBNIK Dne 16.09. ob 00.10 uri je neznani voznik vozila namenoma zapeljal v okrasni ribnik pred stanovanjsko hišo 50-letnega občana iz okolice Zagorja in ga poškodoval. Po tem dejanju je s kraja odpeljal naprej. Policisti za storilcem še zbirajo obvestila. KRŠILI SO JA VNI RED IN MIR Dne 3.9. okoli polnoči so policisti intervenirali v stanovanju pri 54-letni Trboveljčanki, ki jo je zmerjal njen znanec 34-letni Trboveljčan, kije bilpri njej na obisku. Zoper slednjega je bil izdan plačilni nalog. Dne 4.9. ob 21.46 uri so bili policisti obveščeni, da je v stanovanju v Hrastniku prišlo do spora med 52-letnim in 40-letnim Hrastničanom, ki sta si ob tem izmenjala tudi nekaj udarcev. Obema je bil izdan plačilni nalog. Dne 7.9. v nočnem času je bila PP Trbovelj zaprošena za intervencijo, ker v stanovanju na območju Trbovelj vpijejo in s tem motijo nočni mir in počitek. Policisti so zoper kršitelja izdali plač. nalog. Dne 9.9. ponoči je na PP Trbo vije poklical 24-letniZagorjan in povedal, da so ga pretepli neznanci. Policisti za njimi še zbirajo obvestila. Dne 12.9. ob 19.58je bila P P Trbo vije ob veščena, da je 24-letna Trboveljčanka napadla 34 in 31-letni Trboveljčanki. Policisti o zade vi še zbirajo obvestila in bodo po končanem postopku preverjanja ustrezno ukrepali. Dne 17.09. ob 02.05so policisti intervenirali pred lokalom v Trbovljah, kjer sta predpise kršila 49 in 29-letna Trboveljčana. Navedena se nista pomirila niti ob prihodu policistov, zato sta bila pridržana do iztreznitve na Policijski postaji Trbovlje. Zaradi kršitev sta jima bila izdana plačilna naloga. Istega dne okoli poldneva pa so bili policisti obveščeni, da na svojem domu grozi sosedom in se nespodobno vede pijani 45-letni Zagorjan. Navedeni je grozil tudi policistom, ki so prišli na kraj intervencije in ga poskušali pomiriti. Ker ni upošteval ukazov policistov in šeni hotel pomiriti, je bil do iztreznitve pridržan na policijski postaji. Pra v tako mu je bil izdan plačilni nalog. Dne 19.09.2006 ob 15.25je v centru Trbovelj javni red in mir kršil 28-letni Trboveljčan, kateri se ni pomiril niti ob prihodu policistov. Ker je kljub opozorilom še vedno kršil javni red in mir, je bil pridržan na PP Trbovlje. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@p_olicija.si; po_hrastnik,pulj(5)policija.si: po_z_agorje,puij.@polidja,si; gorazd.lipovsekl®policija,si (vodja policijskega okoliša Trbovlje); bos t j and) okal(® policija,si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) Peter Motnikar E-KNJIŽNICA i----------- Kako bi si olajšal svoje prevajalsko delo Anton Sovre, če bi v času svojega življenja imel dostop do interneta! Vsekakor pa bi bil vesel, če bi vedel, da ima knjižnica z njegovim imenom novo elektronsko opremo, ki bo ponujala svoje storitve vsem, ki bodo to želeli. »Ze dalj časa smo načrtovali posodobitev knjižnice, kjer bi lahko posamezniki brezplačno koristili računalnik in imeli dostop do interneta za različne namene...,« je dejala navdušeno Mira Vučetič, direktorica Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik, ko so v ponedeljek, 2. oktobra 2006, predali preurejeno čitalnico temu namenu. V svojem govoru se je zahvalila tudi direktorici Zasavske ljudske univerze Romani Martinčič oziroma vodji Centra za vseživljenjsko učenje, s katerim so se lepo ujeli in kolegici Martini Rozman Salobir iz Osrednje knjižnice v Celju, ki ima zasluge pri tem, da so uspeli pridobiti investicijska sredstva na razpisu ministrstva za kulturo. Dobili so 3,5 mio sit, za pohištvo pa je primaknila občina 600.000 sit. Nad knjižnico so prostori doma starejših občanov Knjižnične prostore so napolnili številni obiskovalci »Knjižnicaje imela doslej socialni in kulturni pomen v Hrastniku, odslej pa bo še glavno informacijsko središče, »je med drugim dejal župan Miran Jerič. In dodal, da si prizadevajo pridobiti tudi ustreznejše prostore v dolgoročnem načrtu. »Knjižnica spada v center mesta, «]e poudaril. Obiskovalci bodo imeli na razpolago vsak delovni dan od 11. do 19. ure šest osebnih računalnikov in po en laserski tiskalnik, optični čitalnik in računalniški video projektor. Zupan Miran Jerič, Martina Rozman, Romana Martinčič in Jože Rozina z Miro Vučetič v sredini Slovesnost so popestrili recitatorji OŠ NH Rajka Hrastnik in hrastniška Glasbena šola. Za dobrote na mizi ob druženju pa je poskrbela kuhinja doma starejših, ki ima svoje prostore nad knjižnico. Fotograßje in besedilo: FančiMoljk Široko odprta vrata galerije vabijo na ogled slikarskih del Trboveljčana ZDRAVKA DOLINŠKA od 5. oktobra 2006 od 15.30 ure dalje. Zdravka Dolinška seje po pravici prijelo ime »slikar sončnega jutra«. Zlatar z »veliko likovne senzibilnosti in estetske kreativnosti, se predaja tudi slikarstvu.«je zapisal akademski slikar Lojze Adamlje in ugotavlja, da: « .. .je najbolj pogosta Dolinškova tematika v slikarstvu krajina in tihožitje v tehniki akrila in olja, poslužuje pa se tudi drugih slikarskih tehnik ali pa te med seboj spretno prepleta. Seveda mu ne gre zgolj za realistično, mimetično odslikavanje danega pejsaža, temveč slikar konkretni motiv subjektivno slikarsko preoblikuje tako, da ga oblikovno poenostavlja in barvno reducira.« Toliko tokrat, da vas bo zaskominalo videti slikarska dela dolgoletnega člana Relik-a in tankočutnega umetnika, ki ta čas krasijo stene Galerije v TKI v Hrastniku. Na otvoritvenem popoldnevu so slikarjevi gostje Peter Kauzer ml., direktor TKI Branko Majes in Miran Jerič, župan hrastniški...in vsi občudovalci slikarjevih stvaritev. MaH POHAJKOVANJA © ALBANIJA, DEŽELA ORLOV - ZADNJI, 6. DEL Kar se mene tiče, sem mirna glede zadnjega vzpona...Sopotnikom sem že v avtobusu naročila, kaj naj rečejo, če bo kdo na vrhu Čoresa - 2000 m - spraševal zame. Da sem nadvse srečna, ker sem se povzpela na dva dvatisočaka v enem tednu brez posledic in nočem izzivati usode še v tretje. S Stašo se bova sprehajali po brezpotjih okoliških gozdov... Staša se je namreč pripravljala na 800 km dolgo pot v Španiji - do Satiaga de Compostela, zato je bila zanjo Albanija tudi neke vrste trening. Zdaj, ko to pišem, seje zdrava in čila in deset kg lažja že vrnila in požela vsesplošno občudovanje. Upam, da se bo lotila tudi knjige. Zvečer v taboru gledajo nogometno tekmo - finale svetovnega prvenstva Italija - Francija, ko je menda Francoz Zidan jokal zaradi rdečega kartona. Jaz se pogovarjam z zanimivim Čehom Kamilom iz Prage. Obvlada šest jezikov, albansko se je naučil iz knjig, Srbijo pozna v nulo, obožuje Bosno in Slovenijo. Njihov avtobus, kjer je vodnik, smo na naši poti srečali že dvakrat. Drugo jutro ob šestih naši odrinejo na Čores, ena tretjina pa nas ostane v taboru. Na poti proti vrhu, ki je bila zaradi makije, nizko rastočih dreves, kar nerodna, naletijo markacijo z rdečim sprejem, ki jo je risal eden izmed omenjenih kranjskih planincev leta 2005. Verjetno prva in edina markacija v albanskih hribih... Večina naših se vrne popoldne, nekaj ur kasneje pa še skupina tistih, kije zavzela še en vrh - Chika. Še eno noč bomo prespali v tem prijetnem taboru. Zvečer že malo pakiramo, saj bomo zjutraj ob sedmih odrinili. Tirana, glavno mesto Albanije Spustimo se spet do morja in vozimo proti Vlori, pristaniškemu mestu, ki postaja urejeno turistično središče. Voznika Ivana vprašam, če je v Albaniji res tako neurejen promet kot pišejo, pa je dejal, da tisti, ki to piše, še ni bil v Parizu ali Londonu.. .Opazen je modni vpliv Italije, ljudje obvladajo tudi italijansko, saj se jezika učijo preko TV. V prihodnosti bo Vlora še bolj pomembna - zaradi milijarde dolarjev vrednega naftovoda, ki bo potekal od bolgarskega pristanišča Burgas. Preko njega naj bi nafto že leta 2010 transportirali iz Kaspijskega morja do zahodnoevropskih držav. Ustavimo se za eno uro, čeprav ni v programu. Privoščimo si kebab, saj še ne vemo, da je izbruhnila v Nemčiji, kjer oskrbujejo menda celo Evropo s tovrstnim mesom, afera, ker so prodajali pokvarjeno robo. Tri ure pa posvetimo Tirani, glavnemu mestu Albanije. Pred leti so imeli 700.000 prebivalcev, zdaj jih je več kot milijon. Urejeno, evropsko sredozemsko mesto. Imajo mladega, ambicioznega župana, ki se odpira svetu. Občudujemo nadvse zanimive stolpnice živahnih pastelnih barv in šele doma izvemo, da jih je dal v roke - tujim slikarjem... Zelo lepi so široki pločniki s cvetličnimi nasadi. Še posebno se čudi sopotnik Emil iz Celja, ki je bil tu pred petnajstimi leti in ugotavlja, da ni primerjave. Pošta je imela takrat samo eno okence, zdaj pa vidimo poslopje z vso potrebo moderno tehnologijo... Na tem ozemlju so živeli ljudje že v mlajši kameni dobi, dokaz antične naselbine pa so ostanki gradu iz prvega stoletja pr. n. št. Nastanek mesta štejejo leto 16 14, ko paša Sulejman Bargini zgradi mošejo, turško kopališče, pekarno in trgovine. Mošeja iz leta 1789 bega Ethema stoji na trgu Skenderbega še danes in spada med najstarejše na svetu. Prav tako urni stolp iz leta 1830, ki je visok 35 m. Vladavina Turkov se konča 26. nov. 1912, ko v Tirani izobesijo albansko zastavo, glavno mesto pa postane leta 1920. Med okupacijo jo zavzamejo Italijani, leta 1941 pa ustanovi Enver Hoxa s komunisti svojo stranko, ki 17. nov 1944 prežene nemške okupatorje. Kljub vročini so ulice polne ljudi, mnogi pa so se zaščitili z ljubkimi, lesenimi japonskimi sončniki nad glavo. Ne morem si kaj, da enega ne bi kupila, saj bo prišel prav mojim vnukom kot rekvizit pri celoletni dramski hišni dejavnosti... Kr uje, mesto zgodovine Proti mestu zgodovine, kot ga imenujejo, se vozimo mimo starih oljčnih nasadov in apnenic. Kruje pomeni pomlad; mogoče zaradi vlažnega zraka, ki veje s tiranske ravnice in veliko vode, ki jo opazimo že takoj ob prihodu pod spomenikom Skanderbega. Spet smo presenečeni nad slikovitostjo kraja s sredozemskimi hišami ob vznožju gore, na desni pa ga varuje mogočna trdnjava. Ena najlepših albanskih baščaršij v Kruji pa spominja na Mostar. Hitro se namestimo v elegantnem Grand hotelu in se odpravimo proti trdnjavi Kruji, ki je bila v lS.stol. prizorišče najhujših borb s Turki v Evropi. Tu se namreč leta 1415 za stalno naseli otomanska garnizija, pred tem pa so si albansko ozemlje podajali Bizantinci, Bolgari , Epiri oziroma Grki. Sredino 15. stol. pa zaznamuje njihov narodni junak Skenderbeg, kije Albance združil v boju proti Turkom. Iz utrdbe in zased so napadali tudi do petkrat številčnejše Turke. Priznavajo mu izjemne sposobnosti vojskovanja. Res pa je, da se je vojskovanja učil pri Turkih, ko so ga skupaj s tremi brati leta 1415 kot talca poslali v Konstantinopl. Ker je kazal na bojiščih izjemno hrabrost, so mu to ime nadeli navdušeni učitelji. Ko seje vrnil, seje bojeval proti njim in še po njegovi naravni smrti so se deset let uspešno upirali Turkom. Albanski konjak, ki naj bi bil najboljši na svetu, je bil glavni spominek na našem potovanju, zato je bil že skrajni čas, da si ga v Kruji nabavim. Pa še nekaj bunkerjev v velikosti pepelnika sem namenila za darila. In se spet sprašujem, kdaj se bo Slovencem posrečilo najti kak prepoznaven spominek... Eno najlepših in najdražjih daril pa je predstavljala košara, izdolbena iz debla oljčnega drevesa. Tudi Staša in Romana seji nista mogli upreti. Zaključek Z zaključkom sem malo pohitela. Pripravljam izdajo štirih potovanj z naslovom Po Evropi malo drugače - Skandinavija, Baltik, Turčija in Albanija, pa sem že malo nestrpna. O Albaniji bi lahko rekli še marsikaj zanimivega - da je na primer viagro izumil Albanec, da je sloviti muzikal New york, New york ustvaril Albanec, da je mati Terezija Albanka, da vozijo po njihovih cestah samo mercedesi, ker imajo samo zanje nadomestne dele... In doma vsak dan izvemo še kaj novega. Ker nas zanima. Do dežele, ki jo obiščeš, imaš za vedno spremenjen odnos. Boljši. Fanči Moljk 401 KINO / OBVESTILA KULTURNI CENTER - DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 06.10.06ob 19.00 Sobota 07.10.06 ob19.00 am.groz. Nedelja 08.10.06 ob 19.00 Poned. 09.10.06ob 19.00 Torek 10.10.06 ob 20.00 Sobota 14.10.06 ob19.00 Nedelja 15.10.06ob 19.00 Poned. 16.10.06 ob19.00 Torek 17.10.06 ob 20.00 SREČAPATAKAam.rom.kom. PREKLETSTVO DRUŽINE BELL PREKLETSTVO DRUŽINE BELL SREČA PATAKA FILM TEATER: VSE JE ŠLO K VRAGU angldrama HUDIČEVKA V PRADI am.kom.drama UNITED 93am.drama UNITED 93 am.drama FILM TEATER: BITKA V NEBESIH meh.drama KINO IZLAKE Nedelja 08.10.06 ob 19.15 SREČAPATAKAam.rom.kom. Nedelja 15.10.06 ob 19.15 HUDIČEVKA V PRADI, am.kom.drama KULTURNO REKREACIJSKI CENTER HRASTNIK Petek 06.10.06 ob 19.15 PIJANI OD OBLASTI am.fr.triler Sobota 07.10.06 ob 17.00 DIVJI IN ZADETI am.biog.glasb.drama ob 19.00 PIJANI OD OBLASTI Nedelja 08.10.06 ob 17.00 PIJANI OD OBLASTI ob 19.00 DIVJI IN ZADETI Sreda 11.10.06 ob 19.00 AGENTI NA BEGU am.akc.triler Četrtek 12.10.06 ob 19.00 AGENTI NA BEGU Petek 13.10.06 ob 19.15 TSOTSI angl.drama Sobota 14.10.06 ob 17.00 AGENTI NA BEGU ob 19.00 TSOTSI Nedelja 15.10.06 ob 17.00 AGENTI NA BEGU ob 19.00 TSOTSI Sreda 18.10.06 ob 19.00 LOPOV Z OTROŠKIM OBRAZOM am.kom. Četrtek 19.10.06 ob 19.00 LOPOV Z OTROŠKIM OBRAZOM KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 06.10.06 ob 17.00 DIVJI IN ZADETI Petek 13.10.06 ob 17.00 AGENTI NA BEGU KULTURNI CENTER DELAVSKI DOM TRBOVLJE Petek 06.10.06 ob 18.00 NEDOKONČANO ŽIVLJENJE Sobota 07.10.06 ob 18.00 LOVEC NA REKORDE: Legenda o motorju ob 20.15 MATADOR Nedelja 08.10.06 ob 18.00 NEDOKONČANO ŽIVLJENJE ob 20.00 LOVEC NA REKORDE: Legenda o motorju Poned. 09.10.06 ob18.00 NEDOKONČANO ŽIVLJENJE Torek 10.10.06 ob 20.00 RUSKE LUTKE rom.kom. Sreda 11.10.06 ob 20.00 RUSKE LUTKE Četrtek 12.10.06 ob 18.00 TRISTAN IN IZOLDAzgod.rom.drama Petek 13.10.06 ob 18.00 ZAŽIVOMEJO anim.druž.kom. ob 20.00 TRISTAN IN IZOLDA Sobota 14.10.06 ob 18.00 ZAŽIVOMEJO ob 20.00 TRISTAN IN IZOLDA nedelja 15.10.06 ob 18.00 ZAŽIVOMEJO ob 20.00 TRISTAN IN IZOLDA Poned. 16.10.06 ob 18.00 TRISTAN IN IZOLDA Torek 17.10.06 ob 18.00 ZAŽIVOMEJO ob 20.00 TSOTSI Drama sreda 18.10.06 ob 17.00 ZAŽIVOMEJO četrtek 19.10.06 ob 18.00 BELA MASAJKA Rom.biogr.drama ob 20.15 TSOTSI KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE 05.10. 17.00 Ustvarjalna delavnica za mladino ob tednu otroka 16.10 18.30 Srečanje članic ŠK Beremo z Manco Košir 19.10. 10.00 Knjižna čajanka v prostorih knjigarne Mladinska knjiga 19.10. 18.00 Srečanje članov študijskega krožka “Domoznanski večeri” KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK 05.10. 06 ob 17.30 ŠKRATEK BRALČEK PRIPOVEDUJE 12.10 06 ob 18.00 potopisno predavanje MIRAN UGRIN 19.10.06 ob 18.00 literarni večer MILENA MAJCEN KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE 11.10.06 ob 17.00 pravljična ura RADOVEDNA GRETA -mlad.oddelek 18.10.06 ob 17.00 ustvarjalna delavnica PLEŠOČE PTICE - mlad.oddelek 19.10.06 ob 19.00 literarni večer BORIS MUŽEVIČ - oddelek za odrasle KC DD TRBOVLJE 12.10.06 ob 19.30 gledališki ABONMA: AL’ EN AL’ DVA-komedije v izvedbi in režiji Aleša Valiča Iz trboveljske ponudbe: 06.10.ob 19.00 - Župnija Trbovlje-sv. Marija - v Marijini cerkvi-koncert duhovnih pesmi- kvartet Svit z instrumentalistkama Melito in Uršulo 06.10.ob 19:30 -KD Svoboda Trbovlje- v domu svobode Trbovlje-violinski koncert Teofil Milenkovič 06.10. ob 10.00 dom upokojencev - sveta maša 07.10. PD Kum organizira pohod na Trupejevo in Maloško Poldne 07.10.ob 13.00 društvo invalidov Trbovlje-na AMD-srečanje težjih invalidov Turistično društvo Trbovlje 13.10. 2006 ob 14uri kostanjev piknik Pri Kantini Pozivajo vse kuharice in kuharje, slaščičarke in slaščičarje, da s seboj prinesejo na pokušino kakšno kostanjevo dobroto in recept. 14.10. -društvo vojnih invalidov zasavje-izlet v Belo krajino 14.10. - planinsko društvo Kum-pohod na Orglice-Kamniška Bistrica 17.10.ob 9:30 dom upokojencev - praznovanje rojstnih dni 18.10.ob 17.00 -dom upokojencev-srečanje s svojci-kostanjev piknik NASA BODOČNOST Izpiti so strašni tudi za najbolj pripravljene, kajti bedak utegne Vprašati Več, kot zna pametni odgovoriti. C.C.Colton Rebus: štirinajst mamic, petnajst malih bučk - osem fatovskih in sedem dekliških puhastih glavic. 21.09.2006 ___________________________________________ Mirjana Pajaziti, C. 9. avgusta 8 d, Zagorje - sinova Arnold in Arion_______________________________ Petra Habjan, Zagozd 11, Dole pri Litiji - sin Ben Močilar 22. 09. 2006 Špela Zupan, Gimnazijska c. 15c, Trbovlje - hči Klara Košak 23. 09. 2006 Danica Jukič, Goriška c. 61, Velenje - hči Hana Mazreku Sergeja Kobilšek, Selo 30, Zagorje - hči Laura 26. 09. 2006 Karmen Ivanovič, Novi dom 19c, Hrastnik - hči Evelin Vlasta Ošlak, Polje 32, Zagorje - hči Živa Zupan Irena Štusej, Vreskovo 83b, Trbovlje - hči Ema Cestnik 27. 09. 2006 Urška Hribšek, Log 10, Hrastnik - sin Sven Kladnik 28. 09. 2006 Nuša Blagotinšek, Veličkova 13, Hrastnik - sin Jan 29.09.2006 Mladenka Božič, Trg na Stavbah 13, Litija - hči Vanja 01.10. 2006 Nina Anderlič, Hajnsko lla, Pristava pri Meslinji - sin Gal Boršič Simona Glavač, Novi dom 32a, Trbovlje - sin Dejan Centrih 02. 10. 2006 Jožica Kamnikar, Klek 6, Trbovlje - sin Lenart Bokal ISKRENO ČESTITAMO! NAŠA BODOČNOST © ------------- ZAKLAD JE MOJ SIN Tako mali zaklad, a maminemu srčku najdražji ... Tvoje drobne ročice se me dotaknejo s takšno nežnostjo, ki jo premoreš le ti, moje zlato dete. Zrasel si že v pubertetnika, vendar si še vedno moj dojenček. Drugi fantje se že zaljubljajo, tvoje srce pa bije le za pomoč mami. Naučili smo te, da te NE DAMO. Približamo ti vsako radost življenja in vedno poskušamo bolečino poslati v vesolje - zate kujemo le ZVEZDNATO NEBO. Tvoje utrujene oči mi govorijo: Mamica, veš, srečen sem, ker je tvoj objem tako varen, da siga vsak zaželi, zato nikoli NE ZAPUSTI ME... Ne pomisli... Varen si, dokler živim, a ko v NEBESA pohitim, tudi tebe odpeljem s seboj. Postala bova ANGELA VARUHA za vse bolne otroke tega sveta. Mamica, hvala ti. Nikoli si ne bi mogel zaželeti boljše in lepše ljubezni, kot jo ti gojiš do mene. Sinek moj, ne boj se, TU SEM LE ZATE. Maja Ereiz NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno I Ime in priimek: Naslov: E Z o. 1 o c. CD JSČ n ,5 ö C. Podpis: e £ M Telefon: 2 s g N g O "c75 ä a | S SS o o O Davčna številka: > E 10 ^ RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA Na gmajni Na gmajni se pasejo krave. Med njimi je nekaj bikov. Krave so produktivni del črede. Biki pa skrbijo za razplod in red na pašniku. Med biki je tudi rogata žival z velikim zvoncem okrog vratu. Vsak gib postavnega rogača povzroča zvonjenje, ki mu sledi vse kar je živega na gmajni. Že kar nekaj let je Zvonko vodja črede. Približuje pa se čas, ko bo čreda ponovno izbirala glavnega. Prebivalci na pašniku se obnašajo drugače kot običajno. Marsikatera žival v čredi še vedno namenja vodji poglede naklonjenosti, naskrivaj pa se že spogleduje z drugimi kandidati. Tudi v obnašanju med samimi biki so opazne spremembe. Se do včeraj vodji povsem lojalni biki se izogibajo Zvonkovi bližini. Vse bolj se posvečajo kravam in jih poskušajo s prijaznostjo prepričati, da so oni močnejši in pametnejši od aktualnega vodje. Slednji se vse bolj zaveda konkurence in je že kar pretirano prijazen s prebivalkami in prebivalci pašnika. Poskuša jih šarmirati s pozornostjo. Seveda ne gre brez obljub. Liska ima že nekaj let težave pri molži. Zvonko ji v primeru naklonjenosti obljublja nov aparat za molžo. Tudi Berto, eden izmed najmočnejših bikov v čredi, želi pridobiti naklonjenost ene izmed najvplivnejših med kravami. Poleg novega molznega aparata ji obljublja še najsočnejši del travnika za pašo, kjer bo Liska uživala v izobilju skupaj s svojimi telički. Tudi na svoj kapital med zadnjim parom nog se Berto zanaša. V konkurenci za vodjo se pojavi še najstarejši med biki, Sivko.Računa na naklonjenost starejše populacije. Od molže izčrpanim živalim obljublja najbolj sončno lego na travniku in molžo le na njihovo željo oziroma po potrebi. Ker pa se Sivko zaveda, da mu glasovi le starejših krav ne bodo zadostovali, se z obljubami obrača tudi na mlajšo populacijo pašnika. »Združili bomo prijetno s koristnim,« muka Sivko. »Molzli vas bodo ob glasbi.« Krave so že navajene obljub. Zavedajo se, da obljube v času izbiranja novega vodje ponavadi ostanejo zgolj obljube. Pa vendar jim godi, da se biki potegujejo za njihovo naklonjenost in upajo, kot že tolikokrat, da tokrat vendarle ne bo ostalo le pri leporečju. Tiste, malo starejše krave, ki se lahko pohvalijo z dolgoletnimi življenjskimi izkušnjami, niso preveč navdušene nad dogajanjem na gmajni. Njihova ušesa so že polna nikoli uresničenih besed. Poleg slabih izkušenj pa prisegajo tudi na preverjene bike. So bolj konservativno usmerjene in nimajo rade prevelikih sprememb, ki vplivajo na utečeno življenje na pašniku. Starega vodjo dobro poznajo in prilagodile so svoje življenje njegovemu načinu vodenja. Novi fičfiriči se jim zdijo nezanesljivi. Večina med njimi se je že zdavnaj odločila za Zvonka. Z mladimi kravicami in bikci, ki so še do včeraj vsi skupaj bili nebogljeni telički, je drugače. Obljube starega Sivka so pisane na njihovo kravjo kožo. Stari bik se jim zdi pameten. »Eden redkih je, ki ni pozabil, daje bil nekoč tudi sam mlad,« si mislijo v svojih rogatih glavah. Veselo se podijo po gmajni in na ves glas mukajo hvalnice Sivku. Telice in telički potrebujejo čas, da bodo spoznali, da je molža ob glasbi ali brez še vedno zgolj molža. Meßsto ...ŽELIMO SI IZGLEDATI MLAJŠE... Še vedno smo pri ßtnes strategiji.. *Od 30 ali 35 leta naprej ni nič več pomembna intenzivnost ukvarjanja s športom, temveč le redna aktivnost. Najbolje bi bilo 3-4 krat tedensko in vztrajno - hoja, tek, kolesarjenje, plavanje... Potrebno je razvijati in obdržati moč mišic in gibčnost telesa. * Pozabite na dvigala ! * Bedra in nadlahti se zategnejo, ko uporabljate malo večje uteži s hitrim ponavljanjem, 3- 5 kombinacij. Po treh ali štirih tednih je dobro zamenjati napravo na kateri vadite, ker se mišice ne bodo več razvijale. 5. Ženske, ki delujejo mlajše imajo drugačen stil oblačenja in šminkanja. Važno! * Bodite pozorne pri nanašanju maškare, kajti če so trepalnice zlepljene, je pogled oster in poudarjene so gubice. * Stopničasta kratka frizura bo poudarila obrazne črte in lasje bodo izgledali bolj polni, močnejši... * Svetli prameni vzbujajo pozornost in omilijo gube. * Nosite bluze, ki imajo V izrez, vrat bo izgledal daljši. * Jopice z visokim ovratnikom skrijejo gube na vratu. * Obvezna je dobra mera optimizma! Najstrože prepovedano: *Šminka z bleščicami. *Temna ali močno rdeča šminka za usta, ker bi gubice okrog njih prišle bolj do izraza in pogled bil preoster. * Če uporabljate puder, naj bo njegova barva podobna vaši polti. * Bluze brez rokavov so le za roke z zategnjeno kožo. * Krila in obleke z velikimi pisanimi vzorci niso za vas.. * Modni dodatki morajo biti v ospredju in poudarjeni. Torbica, ura ali pas naj bodo manj opazni. *In ..uživajte v naravi, cvetju, v vsemu... Stanislava DRUŽABNO 0) IGRA BUČ NA IZLAKAH Turistično društvo Izlake, Društvo kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake-Mlinše- Kolovrat so v sodelovanju z Vrtnarijo in KS Izlake pripravili razstavo buč. Radovedneži so se posladkali ob degustaciji jedi iz buč, sodelovali na delavnicah ali pa tekmovali za naj... bučo. Najtežja velikanka, ki pripada družini Odlazek, je tehtala kar celih 54 kg, najbolj nenavadno je imela Agata Maselj, a z najbolj zanimivim aranžmajem se ponaša Beba Krača. Poleg ogleda, degustacije in tekmovanja je bilo mogoče izvedeti marsikakšen koristen nasvet o uporabi bučnega olja, ki ni namenjeno le gastronomskim užitkom, temveč ima tudi lepotilno in zdravilno funkcijo in dobiti knjižico z recepti za slastne jedi iz buč. Razstava je na ogled do 15.10.2006 v prostorih Turistične pisarne na Izlakah in pred trgovino Ajda. Organizatorji že razmišljajo o naslednjem letu in novi igri debelušnih bučk. Besedilo: St.R Slike :IRH. GOZD UU1UANA AKCIJA Delniška družba GOZD LJUBLJANA d.d. vam pod ugodnimi pogoji in zagotovljenimi plačili v roku 15 - 30 dni ODKUPI VSO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV Informacije: GOZD LJUBLJANA d.d. Tržaška c. 2, tel. 24 102 20 Kontaktni osebi: Peter Martinšek, gsm: 041 632 263 Miro Škrjanc, gsm: 041 632 261 Lokalna odkupovalca: Merzel Janez, gsm: 031 325 765 Primc Franci, gsm: 041 630 831 banka zasavje