NOVI TEDNIK CELJE, 17. MAJA 1979 - ŠTEVILKA 19 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Nekoč je nekdo čisto resno vprašal: Ali ni čudno, da se v življenju ravno toliko zgodi, kolikor napišete v časopisu!« Seveda to ni čisto res, kajti veliko se zgodi, česar ne zapišemo, ker o tem nismo obveščeni, ali pa se zgodi kaj pomembnejšega, kar ima prednost. Današnja številka je spet tak primer. Iz vsebine boste zvedeli marsi- kaj, vendar pa je najpomembnejši dogodek tedna bil obisk predsednika Tita v krajih, kjer je preživljal svojo trdo in vendar srečno otroštvo. Bili smo zraven, za vas, dragi bralci. VAŠ UREDNIK' smM7 JANEZ ZAHRASTNIK: NIPOTI UIMOUUDI STRANS TEDNIKOVA AKCIJA: ZAVRŽENI mUJONI STRAN 12 IN 13 REPORTAŽA O TITOVEM OBISKU V KRAJIH NJEGOVEGA OTROŠTVA miMA SREČANJE VETERANOV, KI PRIPADAJO VEUKI GENERACIJI PREDSEDNIK TITO V KRAJIH SVOJEGA OTROŠTVA Precej časa se je predsednik republike, Josip Broz Tito, zadržal pred kipom svoje matere pred novo šolo v Bistrici ob Sotli in ga pozorno ogledoval, resno, zamišljeno, a vendar odobravajoče: bil mu je všeč. Pozneje je pred množico o materi dejal: »Bil sem samorastnik in kar sem imel v sebi, mi je dala mati. Bila je stroga in poštena žena. Doma nas je bilo veliko in vendar smo bili deležni precejšnje pozornosti. Cesto nam je rekla: Bodite pošteni! Ko sem se vrnil iz zapora, je nisem več našel žive. To je bil zame v življenju najtežji udarec« Reportažo o obisku predsednika Tita objavljamo na sredinskih straneh. (Foto: DRAGO MEDVED) KONČAN TEDEN VARNOSTI IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE f^BVEZA ZA NOVE AKCIJE Številne prireditve z množično udeležbo Ves prejšnji teden je bil v znamenju praznovanja 13. maja, dneva varnosti in družbene samozaščite. De- lovno slavje s celotedenski- mi prireditvami je bilo le- tos še toliko svečanejše, ker smo praznovali 35. let usta- novitve varnostne službe na pobudo tovariša Tita in ker se tudi ves prejšnji te- den vključuje v letošnjo ce- loletno republiško akcijo »Nič nas ne sme preseneti- ti«. Torej s končanim te- dnom nismo končali tudi dela na tem pomembnem področju, ampak je prejšnji teden obveza za nove akci- je, za še večjo našo moč pri graditvi in krepitvi našega obrambnega sistema. Večina prireditev je bila ob koncu tedna. Tako je v petek proti večeru bila v hali Golovec lepa osrednja pro- slava, kjer je bil slavnostni govornik sekretar Medob- činskega sveta ZKS v Celju Janez Zahrastnik. Kulturni program so izvedli člani Amaterskega gledališča iz Stor, godbe na pihala Stor- ski železarji in mešani pev- ski zbor France Prešeren pod taktirko Edija Goršiča. Godbeniki in pevci so domi- selno predstavljali srp in kla- divo, pionirji okoli njih zvez- do, vse skupaj pa je bilo po- vezano v obliki Jugoslavije s predstavniki tabornikov, TO, SLO, miličnikov, šofer- jev, JLA, gasilcev in drugih, skratka vseh, ki tako ali dru- gače predstavljajo naš obrambni sistem. Domisel- no proslavo je zasnoval mi- ličnik Tone Križan. Na proslavi so podeliki tu- di več priznanj. Zlate zvezne plakete so prejeli Marija Jä- ger, Viktor Kočevar, Anica Selčan, Mila Zakrajšek iz UJV Celje in Anton Šeliga iz Velenja. Republiške plakete so dobili Jože Drofenik iz Šmarja pri Jelšah, Rudi Za- ger iz Mozirja in ŽTG Ljub- ljana, tozd Zidani most. Pi- smene pohvale so bile izre- čene Borisu Dolničarju, Jo- žetu Mastnaku, Jožetu Peča- ku in Veri Selčan. Isti dan dopoldne so v pro- storih Doma milice v Celju podelili devet zlatih značk za 3o-letno delo v organih za notranje zadeve. Prejeli so jih Jože Jelen, Albin Plev- nik, Franc Štiherl, Rezka Kralj, Slavka Bučar, Matko Kosi, Jože Rajer, Anica Je- len in Jože Siopar. Pet delavcev je dobilo re- publiška priznanja za vešči- ne odličnega strelca in gor- skega reševalca: Jože Operč- kal, Niko Malus, Ivan Kri- čej, Otmar Majcen in Anton Retko. Priznanja za dosežene re- zultate na področju uresni- čevanja družbene samoza- ščite so dobili: Občinska konferenca ZSMS Celje, Krajevna orga- nizacija ZRVS Store, Aero Celje, Remont Celje, Gasil- sko društvo Celje - Gaberje, občina Celje - odddelek za notranje zadeve, KS Nova vas in KS Dobrna, OŠ »Bra- tov Dobrotinšek« Vojnikter posamezniki Stane Malgaj, Tone Vrabl, Franc Škrabl, Stane Leskovšek in Jože Gluk. Na sobotnem patruljnem teku s startom v Mestnem parku ter ciljem pri strelišču na Gričku (tri naloge: prva pomoč, topografija in orien- tacija, streljanje) je sodelova- lo preko 200 tekmovalcev. Zmagala je Kovinotehna pred UJV Celje, Cinkarno tozd grafika. Cinkarno tozd metalurgija, PM Celje I, Cin- karno TIO2 narodna zaščita, Gradisom, 2TG tozd za pro- met, Cinkarno tozd grafika narodna zaščita. Cinkarno TIO2 ZRVS itd. Nastopilo je 47 ekip s po petimi tekmo- valci. V nedeljo ves dan je bilo še množično tekmovanje v stre- ljanju z zračno puško na Gričku, kjer je tudi nastopilo preko 200 strelcev v 43. eki- pah. TONE VRABL OBETI ZA ŽALSKO MONTANO Kako bodo zagotovili potrebni denar za nadaljnje raziskave o zalogah bentonitov in tufov na območju Zaloške Gorice? To je bilo pravzaprav osnovno vpra- šanje, ki so si ga zastavili na seji IS žalske občinske skupščine, konec prejšnjega tedna. Dejstvo je na- mreč, da Monlana, ki si prav od izkoriščanja teh dveh še precej obeta, za potrebne raziskave nima dovolj denarja. Odgovor še sedaj ni jasen. Tudi zato ne, ker so si v Žalcu verjetno obetali določeno pomoč s strani ljubljanske Termike. Njeni predstavniki so namreč ves čas zatrjevali, da so še kako zainteresi- rani za Zaloško Gorico, na petkovi seji pa so narav- nost povedali, da za raziskovalna dela, ki bi veljala okrog šest milijonov dinarjev, nimajo na voljo niti minimalnih finančnih sredstev. Morda je prav v tem tudi vzrok, da so se zadnji dve leti vrstili številni razgovori s strani Montane in Ter- mike, ki pa so bili žal vsaj tako izgleda, povsem neplo- dni. Tudi zato, ker se nihče ni spomnil, da bi določil vsaj roke in nosilce za izvedbo posameznih nalog. Kdo je kriv za to, niti ni pomembno, dejstvo pa je, da bi se morali v Montani za rešitev problema bolj angažirati. Konec koncev je prav od uspešnih raziskav v veliki meri odvisna nadaljna usoda te delovne organizacije. Na seji izvršnega sveta so sicer opozorili na morebitno možnost, s katero bi lahko zagotovili potrebnih šest milijonov dinarjev, vendar je vprašanje, če je vsaj koli- kor toliko realna. Gre namreč za to, da bi del denarja prispevala republiška raziskovalna skupnost in to na pobudi slovenskegakomiteja za energetiko. Ce bi razi- skovalna skupnost imela dovolj razumevanja, potem ne bi bilo problema niti za bančna posojila. Ni nak- ljučje, da se bodo že v kratkem sestali predstavniki Termike, Montane in žalske občinske skupščine, da bi še enkrat proučili vse nosti za zagotovitev pričetka raziskav. Takrat bo morala tudi Termika biti bolj jasna in zares povedati, kakšne so njene resnične želje ozi- roma načrti v zvezi s sodelovanjem z Montano. Brez pravljic in visokoletečih obljub o tem in onem, tako kot je bilo doslej. Uporaba bentonitov iz leta v leto narašča in je vse bolj široka. Zlasti velika možnost prodaje je na zahodnoevropskem tržišču, saj srednja in severna Evropa nima tovrstnih naravnih mineralnih rudnin. V Zaloški Gorici so verjetno bogata ležišča te rude, kar bodo dokončno potrdile raziskave. Škoda bi bilo torej znova zamujati. Navsezadnje so takšna po- dročja tudi drugod. VEDENIK Vse blago-za družino in dom, za gospodinjstvo, za šport in rekreacijo in izredne nakupovalne ugodnosti v eni hiši-to je v veleblagovnicah tr- govskega podjetja NAMA Ljubljana. 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 1! » UBEŽNA ŽIVINA« Nespoštovanje dogo- vorjenega kaj rado pripe- lje v začaran krog, ki pov- zroča vrsto težav, te pa če- stokrat ustvarjajo v lju- deh nezaupanje, odpor in apatičnost. Težko je na- mreč ljudi prepričati, da bo po ustreznih ukrepih, ki naj odpravijo neko ne- zadostno stanje, bolje. Nekako tako bi lahko opisali stanje v šmarski občini, kadar govorimo o prodajanju goveda. Smarska občina je danes eden vodilnih proizvajal- cev goveje živine v regiji, za kar se lahko zahvali na- črtnemu preusmerjanju. Precejšnje vsote družbe- nih sredstev so bile odvo- jene za ta razvoj in rezul- tati so več kot vidni: šmarsko kmetijstvo, zla- sti živinoreja, je danes bolj kot ne zgledno ureje- no. Mnogo kmetijskih proizvajalcev prodaja tu- di po več deset glav živi- ne naenkrat. V zbiralnice mleka se nateka precejš- nje število litrov mleka dnevno. Cene za odkup živine so dogovorjene. Te stvari so na relaciji kmetijski proizvajalec - kmetijski kombinat urejene. Neure- jen pa je takoimenovani »črni odkup« živine. Dej- stvo je, da precejšnje šte- vilo govejih glav odrajža preko Sotle, kjer zanje plačujejo precej več in kjer samostojno oblikuje- jo cene, kot se jim pač zdi. Tako povsem nekontroli- rano odhaja na Hrvatsko živina, v katero je bilo vloženo mnogo sredstev in ki »beži« od zastavlje- nih programov. Sklenjeni so bili medre- publiški dogovori, o bre- zvestnem prekupčevanju so govorili na prenekate- rih sestankih, vendar do- govorjenega nihče ne spoštuje, saj ustreznih ukrepov, ki naj bi takšno stanje odpravili, na drugi strani Sotle skorajda ni, čeprav je rešitev na viaez bolj kot ne preprosta: ne- nehna in neizprosna kon- trola prodajanja na obeh straneh in vnovični pogo- vori, katerih posledica naj bi nujno bila spošto- vanje sprejetega, to je enotnih cen. SAMO VSTOPU 11 TV SPOREDOV CELJE POMOČ ČRNI GORI Hitta in uspešna solidarnostna akcija v akcijo solidarnosti pri- zadetim po potresu v Crni gori se je aktivno vključila tudi celjska občina. Pomoč je stekla takoj, že prvi dan potresa in v akcijo so takoj stopili vsi pristojni organi, občinska skupščina, občin- ske družbenopolitične orga- nizacije, kolektivi... Pomoč prizadetim je bila posredovana v treh oblikah, in sicer v materialu, v denar- ju ter v pomoči strokovnih ekip. Prvo delo na tem po- dročju je vodil občinski štab civilne zaščite, zatem pa je Izvršni svet imenoval pose- ben koordinacijski odbor, ki ga vodi član sveta Veljko Re- pič in ki bo akcijo vodil vse do njenega zaključka. V materialu je celjska ob- čina poslala prizadetim v Crni gori: 200 odej, U šoto- rov, 640 spalnih vreč, 67 zlož- ljivih postelj, 80 veder za vo- do, 14 plinskih kuhalnikov s plinskimi jeklenkami, 1800 kg razne emajlirane posode, 176 rjuh, 60 jogi vz vzmetnic, tri kartone šolskih potreb- ščin, za 141.400 din vrednosti prehrambenega materiala, dva avtobusa, stanovanjsko barako in 3.190 kg jabolk. Za odpremo pa je pripravljenih še 30 ton opeke in 30 kubi- kov žaganega smrekovega lesa. Skupna vrednost te mate- rialne pomoči znaša 1,632.000 dinarjev. V tej akciji, v zbiranju po- moči v materialu, so sodelo- vali: Ingrad, EMO, Izletnik, Merx, Izvršni svet skupščine občine Celje, LIK Savinja, Opekarna Ljubečna, Tapet- ništvo, Kovinotehna, Tkani- na, Skupnost za zaposlova- nje. Tovarna volnenih odej Skofja vas. Aero, Hmezad, Surovina in Libela. Za pre- voze materiala sta poskrbela Prevozništvo in 2ТР. Razen tega je Zdravstveni center Celje poslal na potre- sno območje higiensko-epi- demiološko ekipo, Razvojni center in Ingrad pa ekipi gradbenih strokovnjakov za ocenitev škode. Ekipe strokovnjakov so imele pripravljene še: Nivo, Komunalno podjetje. Žele- zarna Store, Cinkarna in Zdravstveni center. Priprav- ljena je bila tudi ekipa geofo- listov občinskega štaba za ci- vilno zaščito. Do odpoklica teh ekip pa ni prišlo. Pomoč v denarju je bilo po sklepu republiškega štaba za civilno zaščito moč dati tudi v obveznicah posojila za ce- ste. Tako se je pri občinskem odboru Rdečega križa zbralo obveznic v vrednosti 7,534.80 dinarjev. Akcijo za zbiranje denarnih sredstev pa je vodil občinski sindikal- ni svet. Do 8. maja se je na posebnem računu pri SDK za pomoč Crni gori zbralo iz celjske občine 1,712.129,55 dinarjev. Akcija je vseskozi poteka- la tekoče in brezhibno. Ob- činski štab za civilno zaščito je opravljal tudi funkcijo po- krajinskega štaba za civilno zaščito ter koordiniral zbira- nje pomoči na širšem ob- močju. MOZIRJE LANI 912 PREKRŠKOV Največ na področju prometne varnosti Občinski sodnik za prekr- ške Mozirje je lani obravna- val vsega skupaj 1019 zadev. Imel je torej polne roke dela, še zlasti, če upoštevamo, da je rešil kar 932 primerov. Od vseh zadev jih je lani na novo sprejel v obravnavo 912, ostale pa so bile nerešene iz 1977.leta. Značilen je podatek, da je tudi lani, kot vsa leta nazaj, največ predlogov za ilvedbo postopka predložila Postaja Milice, in sicer kar 744 pri- merov. Zatem sledijo sani- tarni inšpektor (51 prime- rov), tržni inšpektor (25), gozdarski inšpektor (20), od- delek za notranje zadeve (21) itd. Po vsebini je tudi lani naj- več prekrškov odpadlo na prometno varnost in sicer 611, na kršitev javnega reda in miru 159, na kršitev pred- pisov z gospodarskega po- dročja 29, s pidročja ribištva in nadzora nad živili po 10, zatem z varstva človekovega okolja 24, obrtništva 12 itd. Prekrški prometne varno- sti so torej daleč na prvem mestu. Med njimi pa so pred- njačile zlasti po težini, vož- nje vozil v cestnem prometu pod vplivom alkohola, med- tem ko so po številu pogo- stejše vožnje z motorjem brez izdanega potrdila o poz- navanju prometnih predpi- sov (112 oseb) ter vožnje brez vozniškega dovoljenja (118 oseb). Posebno pozornost zasluži ugotovitev, da je bilo od vseh obravnavanih promet- nih prekrškov kar 35% takš- nih, ki se uvrščajo med težje. Varnostni ukrep prepove- di vožnje motornega vozila določene kategorije je bil izrečen v 206 primerih. Alko- hol je v tem poglavju na dru- gem mestu. Sicer pa tudi rok trajanja prepovedi vožnje z motornim vozilom dokazuje, da je stanje v resnici zaskrb- ljujoče. V šestnajstih prime- rih so odvzeli vozniško dovo- ljenje za dve leti, v 102 pri- merih za eno leto itd. Število prekrškov s po- dročja javnega reda in miru je bilo lani 159, oziroma manj kot v zadnjih dveh letih. Naj- več teh kršitev odpade na nespodobno vedenje, prepir in vpitje na javnem kraju ali javnem prostoru. Poseben problem, sicer pa za Gornjo Savinjsko dolino značilen, so še vedno prekr- ški v zvezi z nedovoljenim nakupovanjem lesa. Nič kaj razveseljiva ni ugotovitev, da je naraslo število kršite- ljev ribiških predpisov. Med njimi je bilo precej mladih. Tudi šušmarstva v obrti je precej. Število kršiteljev obrtnega zakona je naraslo. V tem tudi dokaz, da je bilo mesto občinskega tržnega inšpektorja vnovič zasede- no. Podoben pojav je pri ži- vilih. Tudi tu se je poznala močnejša kontrola inšpek- cijskih organov. KOMENTAR VSAKO DELO JE ČASTNO Ko so pred prvomajskimi prazniki v Laškem nß občinski konferenci ZK razpravljali o gospodarskih gibanjih in dosežkih v lanskem letu, so med mnogimi vzroki za precej pereče razmere v občini navajali tudi kadrovske probleme. Posebne pozornosti je vredna ugotovitev, da v mno- gih delovnih organizacijah beležijo beg iz proizvodnje v takoimenovane skupne službe, v pisarne, v neproi- zvodno sfero. Brez dvoma je napredovanje cilj vseh količkaj ambi- cioznih ljudi. Toda mišljenje, da je napredek predvsem če se znajdeš v pisarni za pisalno mizo, dokaj zgrešeno. Izpopolnjevanje in napredovanje v stroki, v neposre- dni proizvodnji bi bilo v tej občini res nad vse po- trebno, kajti ravno visoko kvalificiranih in kvalificira- nih kadrov manjka v delovnih organizacijah. Ali na- zadnje ni velika škoda, da ljudje ki so že bili v proiz-)^ vodnji, ki so proces proizvodnje dodobra spoznali, ne iščejo napredovanja v svoji stroki, marveč vidijo uspeh predvsem v tem, če lahko slečejo plavo delovno obleko in sedejo na uradniški stolček? Izobraževanje ob delu je najbrž v načelu usmerjeno predvsem v izobraževanje na področju neposredne proizvodnje. Kadri, ki so iz delovnih mest v proizvod- nji dosegli višje kvalifikacije, so se vedno izkazali kot zelo dobri, tako v teoriji kot v praksi. Najboljši strojni inženirji so prav tisti, ki so začeli pri stružnici ali podobnem delovnem mestu. So tudi dobri upravljalci, saj so s problemi delavcev praktično povezani. Ali je mikavnost pisarne res tako velika? Nekateri sicer navajajo tudi enoizmensko delo, kot zelo vabljiv vzrok za pisarniško odločitev. Sem sodijo pred'sem ženske iz že znanih pobud, ki jih narekuje njihov položaj v družbi in družini. Najbrž pa je v ozadju še kaj drugega. Na primer vrednotenje dela predvsem tistega, ki ustvarja nove vrednosti - torej v proizvodnji. V našem političnem delu smo nekoliko popustili glede vrednotenja dela. Glede tega, da je vsako delo častno. Nekam čudno je, da smo po ukinitvi naziva uslužbenec, ko smo vse razvrstili med delavce, še vedno priča nekakšnemu socialnemu razlikovanju, ki pogosto ne počiva toliko na osebnem dohodku, kot na neki »vnanji veljavi«. Najbrž bo res tudi to, da pisarna v nasprotju z zakoni- tostmi, ki vladajo v proizvodnji, ni tako napeto de- lovno mesto. Marsikje, če bi zaostrili odnos do dela v upravah, do izpolnjevanja dolžnosti, ne bi imeli priti- ska na delovna mesta v pisarnah. Sicer pa je v preteklosti bilo dosti napak v kadrovski politiki. Dobrega delavca ali delavko, namesto, da bi ga usmerili na izobraževanje za napredovanje v proiz- vodnji, so celo pregovarjali, naj pride v pisarno. Tako so dostikrat iz dobrih delavcev naredili povprečne ali podpovprečne uslužbence. Dobra so bila razmišljanja na konferenci ZK v La- škem. Spoznanje problema je prvi korak k spremem- bam. JURE KRASOVECt DOGOVOR ZA DELO SINDIKATOV V CELJU Na posvetu, ki ga je pred dnevi organiziral republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v Celju, so se najodgovornejši delavci sindikata na območju pogovarjali o aktualnih nalo- gah, ki stoje pred sindikati v tem družbenopolitičnem tre- nutku. V prvi vrsti so razpravljali o tem, kako pristopiti k uresničevanju stališč republiškega sveta ZSS o pridobiva- nju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. Po posameznih občinah so se že dogovorili o po- teku aktivnosti v zvezi s tem pomembnim dokumentom, v velenjski in mozirski občini pa so s tem v zvezi že izdelali analizo o gibanjih osebnih dohodkov delavcev v preteklem letu. Ta analiza jim je pokazala na vrsto slabosti, ki se v zvezi z nagrajevanjem po delu pojavlja v delovnih sredinah, zato bodo celotno analizo objavili v tovarniških in občinskem glasilu ter še spodbudili razpravo o njej. Na posvetu, ki se ga je udeležil tudi Vinko Hafner, predse- dnik Zveze sindikatov Slovenije, so poudarili, da sindikat ne sme biti osamljen v tej akciji, ampak mora združiti vse sile, da bi stališča republiškega sveta tudi uresničili. Vinko Hafner je ob tem dejal, da se morajo vključiti v uresničeva- nje stališč tako vsi komi^nisti, kot socialistična zveza in ostale subjektivne sile. Na območnem posvetovanju so dogovorili še naloge v zvezi z aktivnostjo ob družbenem planiranju, usmerjenem izobraževanju, stanovanjskim gospodarstvom in akcijo »NiČ nas ne sme presenetiti«, razpravljali pa so tudi o oblikah in metodah dela v organizacijah zveze sindikatov. DS Z OBČUTKOM DO MATERINŠČINE V torek popoldne je bil končan posvet o slovenščini v javnosti; ki sta ga pripravila predsedstvo SZDL Slovenije in Slavistično društvo Slovenije. Na osnovi obširnega gra- diva, uvodnih referatov Mitje Ribičiča, Bena Zupančiča in dr. Brede Pogorelčeve in številnih razprav udeležencev posveta iz vse Slovenije, predstavnikov drugih republik in zamejstva, so bili izoblikovani pomembni sklepi za večanje demokratizacije skrbi za boljšo slovenščino v javnosti. Ugodno je bila tudi ocenjena dosedanja javna razprava v celjski občini, saj je videti, da je edina v Sloveniji, ki je naredila na osnovi doslej posredovanega gradiva največ. Čakajo nas torej nove naloge, začetna vnema in razumeva- nje sedanjega položaja jezika v naši družbi pa terjata od nas vseh kar največjo odgovornost v skrbi za materinščino. S portoroškega posveta bomo obširneje poročali v pri- hodnjih številkah Novega tednika in oddajah Radia Celje. DRAGO MEDVED MIRAN HORVAT Mirana Horvata pravza- prav ni treba posebej predstavljati, saj ga zlasti ljubitelji športa pa seveda številni dijaki po celjskih šolah izjemno dobro po- znajo, Miran Horvat je vse svoje življenje zapisal športu, telesni vzgoji, vzgoji mladih pa Ijubi- teljstvu do narave. Mirno lahko zapišemo, da se ni- koli ni »sihl« v ospredje, ampak da je samo delal in delal. Delo mu je osnovno vodilo in osnovni motiv. Tudi govori ne veliko, če pa govori, govori o svo- jem področju, kjer je po- polnoma doma. Začel je pred več kot dvajsetimi leti. Dobro se spominjam, ko nam je kot mladim nadebudni- kom na športnem po- dročju dajal prve instruk- cije in navodila v majhni, kar pretesni telovadnici bivše druge gimnazije oz. sedanje OŠ I. celjske čete. Že takrat smo opazili, da mu je največja volja dela- ti z mladimi, tistimi, kijih šele pripravljaš za pravo in dolgo pot. Pod njegovo taktirko smo nizali uspe- he zlasti v rokometu in at- letiki,pa bi si skoraj upal trditi, da sta mu verjetno tudi ti dve panogi morda najbolj pri srcu. Zmanj- kalo bi prostora, če bi na- števali vse, kar je šlo sko- zi njegove roke, kar je pravzaprav on spravil v športno areno, da je po- stalo znano in poznano. Izjemen je tudi njegov de- lež pri vzgoji mladih atle- tov pa v delu trenerskega in sodniškega zbora pri AD Kladivar. V zadnjem mesecu in pol smo vso njegovo moč in znanje ter velik posluh za izvedbo tekmovanj opazovali pri organizaciji občinskega in medobčin- skega tekmovanja v orientacijskem pohodu ob 30-letnici organizirane vzgoje mladih za SLO. Obakrat je bilo tehnično vodstvo v njegovih ro- kah. Ko smo se sestajali na organizacijskih sestan- kih, smo lahko videli, da mu niti najmanjša po- drobnost ni ušla iz spomi- na. Skratka predvidel je vse, da bi tekmovanje po- tekalo brez zastojev in spodrsljajev, f^eprav ima sam ogromno dela na Pe- dagoškem šolskem cen- tru ter še kup drugih ob- veznosti, je tokrat našel časa, da je s sodelavci vse resnično odlično pripra- vil. Po občinskem tekm- vanju je bila podana oce- na in predsednica občin- skega odbora Sonja Ocvirk je rekla nekako ta- kole: »Miran je odlično opra- OBRAZI vil svojo nalogo in zato mu lahko zaupamo, da iz- pelje še medobčinsko!« Miran se je v zadregi sa- mo skromno nasmejal, sprejel pohvalo in seveda tudi delovno obvezo, ki jo je tudi na medobčinskem tekmovanju tako uspeš- no izpeljal, kot prej. Med samim tekmovanjem sije večkrat ogledal posamez- ne kontrolne postaje, če je vse v redu, vmes pa spodbujal mlade tekmo- valce k še boljšim dosež- kom. Ko smo se po progi vo- zili s kampanjolo, je ves vshičen pripovedoval: »Pravo veselje je gledati te mlade, s kakšnim srcem in voljo pa žarom tekmujejo. S tem je treba nadaljevati.« Mi pa pravimo, da je poleg tega še posebno ve- selje delati v družbi takš- nega človeka, pedagoga in tovariša, kot je Miran Horvat. TONE VRABL 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 CELJE CIU JE ZNAN! ekološka in elíonomsiía sanacija Cinicame ¿;etudi je šlo samo za po- foèiìo, so ga delegati zbora ^ruženega dela na ločeni jgji v okviru zasedanja ob- činske skupščine, v torek, 8. (laja, sprejeli z dvigom rok, I glasovanjem. Šlo je za po- učilo o ekonomski in eko- loški sanaciji Cinkarne, za problem, ki je več kot ak- lualen ne le za cinkarniški kolektiv, marveč tudi za Ce- lje in širšo skupnost. Ko je o tem na seji delega- tov zbora združenega dela govoril podpredsednik Izvršnega sveta Risto Gaj- jek, je med drugim dejal: »Ekološka in ekonomska sanacija Cinkarne, ki je za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj celjske obči- ne izrednega pomena, je do- bila s sklepi vseh zborov skupščine kvalitetno osnovo za hitre in temeljite organiza- cijske in vsebinske akcije, ki se odvijajo znotraj delovne organizacije, na ravni obči- ne, republike in federacije ter v razmerju do inozemske- ga partnerja. Da bi čim bolje združili in- terese in porazdelili nekatere naloge, je bil ustanovljen družbeni svet, v katerega so vključeni predstavniki ob- činskih in republiških orga- nov in organizacij ter pred- stavniki dveh krajevnih skupnosti. Dosedanja aktivnost kaže, da je delo družbenega sveta pomembno za doslednejše izvajanje sanacijskih ukre- pov in da je v pomoč samou- pravnim in poslovodnim or- ganom v delovni organizad-' ji. Seveda pa je na dlani, da družbeni svet ne sme postati nadomestek za samouprav- no in poslovodno strukturo v delovni organizaciji, ki je odgovorna, da izpelje dogo- vorjeni sanacijski program. Akcija za sanacijo je spro- žena. Seveda v tem trenutku ni mogoče dati ocene o vseh dejstvih, ki naj bi pripeljali do predvidene sanacije, lah- ko pa ugotovimo zlasti na- slednje najpomembnejše smeri reševanja: - finančni krog za izgrad- njo novega objekta žveplove kisline ter potrebna doku- mentacija so v zaključni fazi, - sanacijski programi za varstvo zraka in voda so iz.- delani in sprejeti v vseh TOZD Cinkarne, - pogodba za dobavo elek- trofiltrov je sklenjena in ni zaenkrat nobenih ovir, da bi ne začeli obratovati v predvi- denem roku, - glede meritev škodljivih plinov so izvedena vsa po- trebna naročila pri Meteoro- loškem zavodu in Institutu »Boris Kidrič« v Ljubljani, - v proučevanju je študija o možnosti predelave odpa- dne žveplove kisline v amon- sulfat. Po vsej verjetnosti ta investicija odpade in iščejo ustreznejšo rešitev, - izpeljan je preizkus či- ščenja iztoka voda v Žepini. Naprava naj bi v celoti začela obratovati v drugem polletju 1980, - nape nad kalcinirkami so zgrajene. V fazi do izgrad- nje elektrofiltrov gre pred- vsem za redčenje plinov, - proučuje se možnost predčasne ukinitve PIK, - višina dimnika bo dolo- čena na podlagi meritev . Meteorološkega zavoda, ki bodo opravljene do julija ie- *tos, - plinifikacija se izvaja, zamude nastajajo zaradi do- bave gorilcev iz uvoza, - naprava za nevtralizaci- jo tehnoloških odpadnih vo- da v TOZD Grafika se gradi po predvidenem programu, - program za čistilno na- pravo odpadnih voda za mo- dri baker in organske barve se izvaja po načrtu, - glede na oceno, da stane ekološka sanacija okoli pet- najst milijard starih dinsir- jev, so dana vsa zagotovila, da bodo sredstva v kratkem dosegljiva pri bankah, s tem, da bodo republiški organi predložili združenemu delu Slovenije sporazum za obli- kovanje nepovratnih sred- stev, namenjenih za sanacijo ekološko nevarnih žarišč, - nemški partner je pri- pravljen sofinancirati sana- cijo pod pogojem, da ustrez- na sredstva zagotovi tudi partner v Jugoslaviji, - nekatere spremembe v izvoznih stimulacijah in v ce- nah za TÍO2 omogočajo ugo- dnejše ekonomske rezultate, - investicijski napori v po- sameznih TOZD v Cinkarni imajo zlasti tudi pomen za pridobivanje večjega dohod- ka v prihodnjih obdobjih. Izvršni svet se zaveda, da kljub intenzivni aktivnosti in danim zagotovitvam še vedno ne moremo govoriti o dejanskih rezultatih sanaci- je. Tudi nekatera nova spo- znanja bodo vplivala na pri- stop k sanacijskim ukrepom. IMENOVANJI V CELJU Delegati vseh zborov celj- ske občinske skupščine so na zadnjih ločenih sejah med drugim potrdili pred- log komisije za volitve, ime- novanja in kadrovske zade- ve o imenovanju Tončke Mešel za ravnateljico osnovne šole »Fran Roe* v ustanavljanju ter Ivana Robnika za sodnika SodiSča združenega dela v Celju. TOMŠIČEV TRG BO KMALU UREJEN Staro celjsko mestno jedro počasi a vztrajno spreminja svojo podobo. Kar nekaj mesecev je bila na Tomšičevem trgu značilna »kletka«, ograja torej, ki je varovala veliko gradbišče. Sodobnejša komunalna ureditev bo rešila nekatere stare probleme, trg pa bo tudi na zunaj dobil lepšo podobo. Foto: D. Medved TEMELJNO SODIŠČE V ŽALCU USPEŠNO DELO LANI Število zadev se Je lani povečalo za 7 odstotkov Občinsko sodišče v Žalcu je lani prejelo 12.590 zadev, kar je za sedem odstotkov več kot leto poprej. V pri- merjavi z letom 1975 pa je to kar 24,5 odstotka več za- dev. Do povečanja delovne obremenitve je prišlo pred- vsem pri zemljiškoknjižnih zadevah, za devet odstot- kov pa se je povečalo števi- lo kazenskih prvostopnih zadev. To so številke, ki so jih podali tudi na ponedelj- kovi seji Izvršnega sveta žalske občinske skupščine, ko so obravnavali delo ob- činskega sodišča v Žalcu v lanskem letu. Kazenski oddelek sodišča je lani obravnaval 448 kazen- skih prvostopnih zadev, med katerimi je tudi 94 tistih, ki so ostale še iz prejšnjega leta. V glavnem je šlo za promet- ne prekrške, pa za premo- ženjske zadeve in ne nazad- nje za krvne delikte. 22 za- dev se je lani nanašalo na go- spodarski kriminal. Sodišče je rešilo 73 odstotkov vseh obravnavanih zadev. Zani- mivi so primeri gospodar- skega kriminala. Sest prime- rov je bilo goljufij, tri zadeve so obravnavale kazniva deja- nja poneverbe, dva sta bila primera izdaje nekritega če- ka v promet, potem pa velja omeniti še nevestno poslova- nje, nedovoljeno trgovino z belo tehniko, neupravičene uporabe družbenega premo- ženja in drugo. Do nekakšne umiritve v lanskem letu je prišlo na po- dročju civilnega sodstva. Število vloženih tožb se je v primerjavi z letom 1977 zmanjšalo za devetnajst, vseh zadev pa je sodišče lani prejelo 1349. 1436 zadev je rešilo. Trideset odstotkov tožb v zvezi s pravdnimi za- devami je odpadla na odško- dninske spore. Najbolj se je lani povečalo število zemljiškoknjižnih za- dev. Med tem ko jih je bilo leta 1977 2477, pa se je števil- ka lani povzepla že na 3102. Predvsem je šlo za spore okrog kupnih pogodb in po- godb po zakonu o dedova- nju. Od prvega januarja letos deluje Občinsko sodišče v Žalcu kot enota Temeljnega sodišča Celje. Na žalskem sodišču zatrjujejo, vsaj tako je zapisano v poročilu o lan- skoletnem delu, da sta SO in Izvršni svet precej pripomo- gla k uspešnemu delu sodi- šča. JANEZ VEDENIK VOLITVE NOVEGA SEKRETARJA ZKS CELJE Jutri se bodo v Celju se- stali člani občinske kon- ference ZKS. Na seji bo- do uvodoma govorili o uresničevanju stališč in sklepov za hitrejšo preob- razbo vzgojnoizobraže- valnega dela, nato pa bo- do člani glasovali o ra- zrešnici dosedanjega se- kretarja Staneta Seničar- ja in o volitvah novega se- kretarja. Za to funkcijo je bil predlagan Aleš lic, o njegovi kandidaturi pa je tekla v osnovnih organi- zacijah ZK v celjski obči- ni demokratična raz- prava. DS CELJSKA SZDL O IZOBRAŽEVANJU Danes se bodo v Celju sestali člani predsedstva občinske konference socialistične zveze. Na seji bodo uvodoma oce- nili izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite priprave na akcijo Nič nas ne sme presenetiti, dalje pa bodo razpravljali še o problematiki idejnopolitič- nega, samoupravnega in delegatskega izobraževanja ter o poteku javne razprave o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. j-jg INJEKCIJA PROTI STARI BOLEZNI SVET IN Mi PIŠE IVAN SENIĆAR 18 PREDSEDNIK TITO V SOVJETSKO ZVEZO Pred dnevi so sporočili najprej Amerikanci, z rabio zakasnitvijo pa tudi Rusi, da se je zgodilo tisto, na kar smo že dolgo čakali. Ameriški zu- nanji minister in sovjetski veleposla- nik v Wasbingtonu sta končno izgla- dila še zadnje »tehnične« robove spo- razuma, ki ga sredstva obveščanja razglašajo za SALT II. Ta izraz pome- ni, da je to drugi sporazum med ZDA in SZ o omejitvi strateškega orožja, ki ga obe veliki sili že lep čas grmadi- ta. Pri tem je Sovjetska zveza ves čas jasno izpričevala svojo voljo, da pri- de do sporazuma, Amerikanci pa so oklevali in taktizirali in še zdaj ne vedo, kaj bo o tem rekel ameriški senat. Pogajanja o SALT so se začela že novembra 1969. leta. Trajala so do majaJ972. leta, ko so bili v Moskvi le sklenjeni sporazumi, ki so znani pod imenom SALT L Takrat sta se SZ in ZDA sporazumeli o projrktilih, ki jib strokovnjaki imenujejo protibali- stični, in o začasnem omejevanju atomskega orožja. Tisto, kar je ostalo izven tega prvega sporazuma, so od- ložili in se začeli pogajati o SALT II. Šlo je počasi in trdo, pritiskali so predvsem Amerikanci, ki so vmes za- grozili še z nevtronsko bombo, pa so končno le našli skupni jezik. SALT II določa, da lahko imata obe deželi le določeno število nosilcev medkonti- nentalnih raket in le določeno število raket z več bojnih glav. Pomen SALT II je najbrž dvojen: obe veliki in do- bro oboroženi sili bosta do leta 1985 le omejevali vsaj tovrstno oborože- vanje, pripravljata pa se že na poga- janja o SALTIH, hkrati pa to pomeni dober plus k popuščanju napetosti med njima, napetosti, ki je zadnje ča- se spet naraščala in slabo vplivala na mednarodne odnose v svetu. Jugoslovanska stališča o razoroži- tvi so znana. Sedanja prevelika obo- rožitev na svetu je tvegana za mir in tudi za tiste, ki jo posredujejo. Pred- sednik Tito je na 5. konferenci neuvr- ščenih v Colombu 1976. leta predla- gal, naj o razorožitvi razpravlja po- sebno zasedanje generalne skupščine OZN. To zasedanje je bilo lani. Usta- novilo je posebno telo, ki obsega 39 članic, med njimi tudi 21 nevtralnih in neuvrščenih dežel, in zaseda v Že- nevi. Čeprav telo še ni plodno, mu bo SALT II najbrž pomagal, da zaživi. Našega predsednika so spet pova- bili v tujino. To pot sta ga povabila na prijateljski obisk centralni komi- te KP Sovjetske zveze in prezidi j vr- hovnega sovjeta te velike dežele. To- variš Tito je povabilo sprejel. To bo spet eno od pomembnih srečanj naše- ga predsednika in njegovih sodelav- cev z Leonidom Brežnjevim, ki je ge- neralni sekretar CK KP Sovjetske zveze in tudi predsednik prezidi ja vr- hovnega sovjeta, ter z njegovimi so- delavci. Najbrž lahko pričakujemo, da bosta oba voditelja izmenjala oce- ne in pričakovanja v odnosih med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in o zapletenih mednarodnih odnosih. Sovjetska zveza je brez dvoma ena najpomembnejših dežel sodobnega sveta in moderne zgodovine. Meri kar 22,402.000 kv. km in je po površi- ni največja na svetu. Ima okoli 250 milijonov prebivalcev, od katerih je 50 odstotkov Rusov, 18 odstotkov Ukrajincev in še 110 drugih narodno- sti. Sovjetska zveza je zgodovinsko vzeto prva dežela socializma, sicer pa tudi velika sila in vodja enega od obeh blokov. Vse njene izkušnje pri izgrajevanju socializma, dobre in sla- be, kakor tudi njene odločitve po dr- žavni liniji, so močno vplivale na svet in na posamezne dežele in še močno vplivajo. Jugoslavija in Sovjetska zveza ra- zvijata dobre odnose, pa naj bo na gospodarskem, kulturnem in na dru- gih področjih. V preteklosti je bilo v naših odnosih tudi nekaj težkih ča- sov, ki pa smo jih - z naporom in voljo obeh strani - premagali. Še več pa je bilo svetlih strani, predvsem v skupnem boju proti fašizmu in v se- danjem skupnem interesu za razvoj socializma v svetu. Za Jugoslavijo je izredno pomembno, da razvija kot so- cialistična in neuvrščena dežela s Sovjetsko zvezo dobre, plodne in pri- jateljske odnose na temelju princi- pov, ki sta jih sprejeli obe strani. Srečanje med predsednikom Titom in Brežnjevim so imela prav zaradi tega doslej vedno še širši pomen, ka- kor pa ga predstavljajo naši dvo- stranski odnosi. Lahko pričakujemo, da bo tako tudi zdaj, da bodo naši odnosi še boljši in da bo to srečanje obogatilo mednarodne odnose, ki se razvijajo vse bolj na osnovi enako- pravnosti in medsebojnega spoštova- nja ter volje za sodelovanjem. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 1 NOVI USPEHI »GORENJA« V temeljni organizaciji združenega dela gradbeni elementi tovarne gospodinjske opreme Gorenje Vele- nje so 9. maja 1979, torej na DAN ZMAGE, dosegli lep uspeh v proizvodnji keramičnih ploščic. V tovarni ke- ramike, ki so jo odprli pred štirimi leti v vasi Gorenje, so v sredo izdelali trimilijonti kvadratni meter kera- mičnih ploščic za oblaganje tal. To je znova lep proizvodni dosežek 200-članske te- meljne organizacije gradbeni elementi. Strokovnjaki in delavci so na delovni uspeh tembolj ponosni, ker so sami s številnimi izboljšavami v proizvodnji pripomo- gli k izredno visoki produktivnosti v tej tovarni. Tako tudi izpolnjujejo proizvodne načrte in jih pre- segajo, čeprav je znano, da so v Gorenju plani postav- ljeni izredno »napeto.« Tako tudi pričakujejo, da bodo izdelali v letošnjem letu milijon kvadratnih metrov keramičnih ploščic, kar jim bo omogočilo še boljša tehnologija in prizadevanje vseh zaposlenih. Delež do- mačih inovatorjev je prav vreden pozornosti, saj so v tovarni opravili vsa težja dela, izboljšali orodja in po- dobno. K temu naj prištejemo še ureditev odpraše- valne naprave in nad sto različnih vzorcev ploščic v proizvodnji. Skratka lep delovni uspeh ob prazniku. HINFO JERCiC OBMOČJE UVEUAVILI SO SE Malo gospodarstvo tudi na tujem trgu Prva redna seja skupščine Poslovne skupnosti za malo gospodarstvo »Formator« Celje je opozorila ne le na uspešno delo nove poveza- nosti malega gospodarstva na širšem celjskem območ- ju, marveč tudi na nove na- loge za močnejšo uveljavi- tev malega gospodarstva doma in na tujem. Četudi je Poslovna skup- nost formalno zaživela šele ob polletju lanskega leta, je že v šestih mesecih dela po- trdila svoj obstoj. Ob priza- devanjih za registracijo skupnosti in za sprejem vseh samoupravnih aktov, kar je terjalo veliko naporov, ni izostala skrb za poslovnost. Se predvsem je lepa bilanca na zunanjetrgovinskem po- dročju. Lani so tri delovne organizacije, članice skup- nosti, prijavile devet izvoz- nih zaključkov. Vrednost izvoženih izdelkov pa je zna- šala 953.461 din, kar je bilo precej več kot leto dni prej. Formator je imel uspešno roko pri skupnem nastopu svojih članic na Celjskem sejmu. To je bila prva pred- stavitev nove Poslovne skupnosti, zato je tudi skro- men prospekt, v katerem so bile zabeležene vse članice - nekaj nad štirideset - dose- gel svoj namen. Naloge, ki čakajo Forma- tor in vse njegove članice v tem letu, so velike. Njihova skupna točka je v prizadeva- njih za učinkovitejši razvoj te pomembne gospodarske dejavnosti. Zato gre v delov- nem načrtu tako za splošen odnos do malega gospodar- stva, za njegovo uveljavitev na tujem trgu, kot za številna vprašanja komercialnega de- lovanja itd. Zategadelj ni naključe, če je uspešnost Po- slovne skupnosti v veliki meri odvisna od njene pove- zave z občinskimi skupšči- nami. Gospodarsko zborni- co, zunanjetrgovinskimi or- ganizacijami, bankami itd. V delovnem programu zavzema nadalje izredno me- sto spodbujanje h kooperaci- ji med malim gospodar- stvom in industrijskimi ko- lektivi, in ne nazadnje uskla- jevanje razvoja posameznih organizicij združenega dela tega področja s perspektiv- nimi načrti posameznih ob- čin. M. B02IC IGRE IN MAJ Maj je mesec mladih,? mesec mladosti, ki mu t di pri OK ZSMS V Ser jurju namenjajo vso џ zornost. Tako v šentju ski občini že od 5. ma; tečejo majske športr igre, katerih organizator so posamezne osnovn organizacije Zveze socij listične mladine. Mladi s bodo do 2. junija, ko bod igre zaključene, pomeri v namiznem tenisu, ma lem nogometu, šahu, ro kometu, odbojki in košar ki odšli bodo na orienta cijski pohod in pripravil tekmovanje v streljanju ; zračno puško in kros. Bistvo majskih špornil- iger, ki jih mladi v sent jurski občini pripravljajo vsako leto, pa ni le v ra- zličnih tekmovanjih, am- pak predvsem v množični udeležbi. MP KDAJ STE BILI NAZADNJE VGLEDALIŠČUi SIP IN OŠ ŠEMPETER DELO ZA BODOČE ŽIVUENJE Učenci sedmih razredov so 12 ur preživeli v proizvodnji. Na mnogih osnovnih šolah ugotavljajo težave pri pouku tehnične vzgoje. Predvsem zaradi neustrezne opremlje- nosti učnih kabinetov. Vso pozornost zasluži primer šempeterske osnovne šole in tovarne kmetijskih strojev. SIP. Učenci sedmih razre- dov osnovne šole so namreč imeli pouk kar v tovarni. Dvanajst šolskih ur so preži- veli tam ter ustvarjali zani- miva orodja, 'se seznanjali z delom v proizvodnji... Skratka, počutili so se kot pravi delavci. Razgovori o tej obliki izo- braževanja so med osnovno šolo in Sipom potekali že prejšnja leta, letos pa je končno prišlo do uresniči- tve. Tako so, to ugotavljajo sedaj, pouk tehnične vzgoje povsem uskladili s predpisa- nim programom, precej za- slug pa imajo prizadevni de- lavci v Sipu. Seveda ni šlo le RUDI EBERLINC, direktor OŠ Šempeter: »Rad bi poh- valil vodstvo Sip Šempeter, ki nam je zares precej po- magalo. Bil bi že skrajni čas, da bi imeli tudi na naši osnovni šoli svojega učite- lja tehnične vzgoje.« za to, da je opremljenost de- lavnic v Sipu povsem dru- gačna kot v šoli. Učenci so se lahko seznanili s pravim de- lom v proizvodnji, spoznali so delovni utrip v neki de- lovni organizaciji, na voljo pa so imeli tudi dovolj mate- riala za ustvarjanje izdelkov. Seveda ni šlo le za »uslu- go« osnovni šoli, pač pa še za nekaj. V Sipu namreč pri ka- drovanju mladih v delo ali v razne šole ves čas opažajo, da mladi niso dovolj usmer- jeni, da ne vedo, kam po končani osemletki. V dva- najstih urah pouka v Sipovih delavnicah so prišli do zani- mivih ugotovitev. V začetku med učenci ni vladalo kakš- no posebno zanimanje za na- daljnje izobraževanje v te- hnični smeri. Ob koncu so ugotovili, da je zanimanje MARJAN LEDINŠEK, vo- dja izobraževanja v SIP: »Ni šlo le za pomoč osnovni šoli. Tovrstna oblika izo- braževanja lahko ima zares pozitivne posledice na po- klicno usmerjanje. Na tem področju smo doslej prema- lo storili.« vedno bolj naraščalo. Se zla- sti za kovinarstvo. Ugotovi- tve in ocene bodo prav goto- vo v marsičem prispevale k nadaljnjemu razširjenemu delu z učenci. V Sipu so na- mreč sklenili, da bodo prak- tični del pouka prihodnje le- to razširili in vanj vključili tudi dekleta. To navsezadnje predvideva tudi osnutek no- vega programa tehnične vzgoje v osnovnih šolah. Primer je vsekakor zani- miv in pohvaliti gre vodstvo osnovne šole in tovarne kmetijskih strojev, ki so naš- li skupni jezik za sodelova- nje in nadaljnje delo. Je pa to eden prvih primerov tovrst- nega sodelovanja v Sloveniji in Jugoslaviji in med peda- goškimi delavci je vzpodbu- dil kup odobravanj. JANEZ VEDENIK Pod vodstvom Sipovih mojstrov so nastajali novi izdelki, ki so jih ustvarili učenci osnovne šole. Prihodnje leto bodo pouk tehnične vzgoje razširili tudi na dekleta!« FRANKO LOVO: VRTEC ZA PRAZNIK Triindvajseti maj je praznik Frankolovega. Ta dan 1944. leta je skupina domačih aktivistov in partizanov napadla vas, zavzela skladišče živil, opravila s pisanjem gesel Osvobodilne fronte po- membno propagandno akcijo in nagnala nemške učitelje. Frankolovo je bi- lo za nekaj ur osvobojeno. V počastitev letošnjega praznika so pripravili več prireditev in proslav, tudi športnih tekmovanj. Ta- ko bodo športniki prišli na plan že jutri, v petek, 18. t. m. popoldne. Sobota bo najbolj razgibana. 2e dopoldne bo prvi del pro- menadnega koncerta godbe na pihala iz Malih dol. Poleg tega bo dopol- dne še strelsko tekmova- nje. Prav tako pri osnovni šoli. Tudi popoldanski spored bo p.ičela godba na pihala, ob petnajstih pa bo slavnostna seja skupščine krajevne skup- nosti, takoj zatem pa še otvoritev novega otroške- ga vrtca. To slavje bodo popestrili s kulturnim sporedom, praznični spo- red pa bodo sklenili s to- variškim srečanjem. MB VODSTVO KONJIŠKE SZDL Na volilni konferenci, ki je bila tik pred prvomaj- skimi prazniki so v organe in telesa konjiške frontne organizacije izvolili precej novih članov, samo v pred- sedstvu sedem, vse tri v nadzorni odbor, za predse- dnike svetov in koordinacijskih odborov pa deset. Sicer pa je predsednik konjiške občinske konfe- rence SZDL Filip Beškovnik, podpredsednik Florjan Jančič in sekretar Franc Hlastec. Člani predsedstva pa so še: Franc Ban, Maks Brečko, Erih Ceglar, Majda Groleger, Bogo Hasenbihel, Jože Košir, Alojz Kračun, Tone Le ban, Stefan Nemes, Zofka Pavlic, Marija Poličar, Marjan Stramšak, Jakob Stefančič in Franjo Tepej. Konjičani so se odločili za 16 svetov, sekcij in koordi- nacijskih odborov občinske konference SZDL, od ka- terih so že imenovali predsednike, v teh dneh pa se bodo dokončno kadrovsko oblikovali tudi sami odbori sveti. jVQtja UMNIK NOVOSADSKI KMETIJSKI VE LESE JEM PRECEJŠNJE UPANJE Precejšnja udeležba delovnih organizacij območja Kljub nekoliko slabemu vremenu te dni v Novem sa- du ponovno praznujejo: v petek so namreč odprli naj- večji in tokrat že šestinšti- rideseti mednarodni kme- tijski sejem. Novosadski kmetijski se- jem je največji v Evropi in je dejansko tudi tokrat zbral vse, kar je danes po- membno v kmetijstvu. Do- mačini, ki so se tudi tokrat izkazali kot izredno dobri organizatorji, beležijo v teh dneh rekordno število obi- skovalcev oziroma udele- žencev. Na razstavnem pro- storu, velikem okoli 300.000 m^, razstavlja kar 1600 do- mačih in tujih proizvajal- cev kmetijske opreme iz 60 dežel in vseh kontinentov. Sejem je v petek odprl podpredsednik predsedstva SFRJ Fadil Hoxha. Letošnji sejem izstopa tudi po tem, da bodo na njem znova skupno nastopile de- žele v razvoju, ki sodelujejo pod pokroviteljstvom pred- sednika IS Veselina Djura- noviča, nastop pa povezuje akcija »V borbi za hrano.« Razumljivo je, da je novo- sadski sejem zanimiv za po- djetja z našega območja, to je, območja celjske regije. Sam direktor domačih raz- stavljalcev, Nedeljko Nikolič je ob otvoritvi dejal, da bi bil sejem precej osiromašen, če ne bi sodelovale tudi organi- zacije združenega dela z ob- močja regije, zlasti s področ- ja prehrane in kmetijske me- hanizacije. »Tu imate vodil- no vlogo, je poudaril, zato tu- di gledamo, da vsa podjetja z vašega pa tudi širšega slo- venskega območja dobe z naše strani vselej ustrezne prostore in možnosti za so- delovanje. Zavedamo se na- mreč, da vaši proizvajalci od- lično rešujejo probleme me- hanizacije v našem širšem prostoru!« Tu se je seveda treba naj- prej ustaviti pri delovni or- ganizaciji SIP iz Šempetra, ki je tokrat presenetila do- mačine pa tudi tujce ter vse obiskovalce sejma s svojima novima izdelkoma: rotacij- sko traktorsko kosilnico mo- del 135 in kombajnom za ko- ruzo. Le nekaj metrov vstran od razstaviščnega prostora SIP- ovcev razstavlja svojo meha- nizacijo žalski Hmezad pa tudi mlečne izdelke, hmelj, ribe in mesne izdelke. Pri- vlačen je brez dvoma raz- stavni prostor Libele in Go- renja. Celjska industrija tehtnic je predstavila vrsto tehtalnih naprav za kmetij- sko uporabo. Pozornost pri- teguje predvsem dozirna tehtnica za zrnate in sipke materiale ter nova elektron- ska namizna tehtnica za tr- govine, medtem ko pred- stavlja Gorenje klasičen izbor svojih izdelkov. Rudarski šolski center iz Velenja je za sejem pripravil tri zanimive izdelke za kme- tijce v Vojvodini. Gre za opremo za živino pa za hra- nilnice in posojilnice. Naše območje zastopa tudi štorska železarna, ki se vključuje v Fiatov razstavni program s svojimi traktorji, EMO pa predstavlja silose, cisterne in kontejnerje. Na prostranem razstavišču je moč zaslediti celjski Elek- trosignal s svetlečo signali- zacijo, KONUS iz Sloven- skih Konjic ter Pivovarno Laško v sklopu sestavljene organizacije dela Hrana pija- ča Ljubljana. Delež celjskega območja na novosadskem sejmu po vsem tem ni le velik, pač pa tudi tehten in s strani novo- sti precej obiskan. J02E KUZMA št. 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 ZDRAVILIŠČA v VELIKEM RAZMAHU Vedno nove pobude v naših zdraviliščili v okviru slovenskih zdra- vilišč, ki so v zadnjem ob- dobju, še posebej pa v teko- čem srednjeročnem času, dosegla velik napredek, imajo pomembne deleže tu- di vsa štiri zdravilišča na celjskem območju: Rogaška Slatina, Laško, Dobrna in Atomske toplice v Podče- trtku. V tem, ko vsa slovenska zdravilišča skupaj niso imela 1960. leta niti 2000 ležišč, se je ta številka na začetku srednjeročnega obdobja, to- rej 1975. leta, povečala 3228, ob koncu 1980. leta pa naj bi jih bilo več za okoli 1450 do 1800 odvisno od razpoložlji- vih finančnih sredstev. V istem času se je število nočitev kar podvojilo, in si- cer od 350.000 v letu 1960 na 750.000 na začetku tekočega srednjeročnega obdobja. Že letos pa naj bi se ta številka približala milijonu. Po zgraditvi hotela A kate- gorije v Rogaški Slatini, ki je vse od otvoritve polno, oziro- ma že skoraj prepolno zase- den, saj je bila njegova izko, riščenost lani kar 90 7o, nada- ljujejo dela pri modernizaciji starejših hotelov. Delo teče več kot zadovoljivo, in kot kaže, bo trajalo še nekaj časa. Sicer pa kolektiv rogaške- ga zdravilišča načrtuje tudi za prihodnje petletno obdob- je velike naložbe: kar dva no- va hotela B kategorije s sku- paj 600 ležišči, zatem moder- nizacijo dveh hotelov starej- šega datuma, gradnjo cen- tralne recepcije, gostinskega lokala in tudi poslovnih pro- storov v poslovnem centru Rogaške Slatine. V teh načr- tih ni zapostavljena druga dejavnost, kot so raziskave vrelcev, polnilnica mineral- ne vode kjer naj bi že čez dve ali tri leta zamenjali doseda- njo polnilno linijo z novo in zmogljivostjo 18.000 stekle- nic na uro. Ta program vključuje tudi gradnjo infrastrukturnih ob- jektov itd. V podobnem zamahu je kolektiv zdravilišča v La- škem. Novemu hotelskemu in terapevtskemu traktu, re- stavraciji, bazenu itd. bo že v kratkem sledila moderniza- cija starega zdraviliškega ob- jekta. Na Dobrni gredo h koncu dela pri gradnji novega hote- la. Kljub zapletom okoli znatne podražitve del, je po- ložaj rešen, in dela bodo le- tošnjo jesen sklenili v pre- dvidenem programu. Za Do- brno se začenja vsekakor no- vo obdobje. In kot pri sose- dih, se bodo v poznejšem ča- su tudi tu lotili modernizaci- je starih hotelov in tako izboljšali standarizacijo no- čitvenih zmogljivosti. Načr- tov s tem pa seveda ni konec. Atomske toplice so z lani zgrajenim hotelom šele zače- le svojo novo pot. Uspešno. Zdaj jih čakajo nove naloge. Tudi ohmpijski bazen in še kaj. Takšna pot pa seveda od- pira zdraviliščem možnosti za močnejšo .uveljavitev na tujem tržišču. To še posebej velja za Rogaško Slatino, v prihodnje tudi za Dobrno in seveda Podčetrtek, medtem, ko imajo v Laškem še vedno veliko prednost domači pa- cienti. Naval je tolikšen, da za tuje goste ne ostane veliko prostora. M. BOŽIC Motiv iz Rogaške Slatine DVOJNI JUBILEJ FRANJA mVAKA Ni dolgo od tega, ko je pu- blicist in znani turistični de- lavec Franjo Novak slavil ne samo osemdeseti življenjski jubilej, marveč tudi šestde- set let aktivnega dela. Njegovo delo je tesno po- vezano z Rogaško Slatino, saj je bil v letih od 1920. do 1930 komercialni upravitelj Zdravilišča. Za zasluge, ki si jih je pridobil v Rogaški Sla- tini v temi času, ga je občina Šmarje pri Jelšah 1965. leta imenovala za častnega ob- čana. Tudi po odhodu iz Roga- ške Slatine je veliko publici- ral. Ustanovil je slovito turi- stično revijo »Jugoslovanski biseri«, ki se je po vojni, prav tako po njegovi zaslugi, prei- menovala v revijo »Biseri Jugoslavije«, ki je izhajala vse do ustanovitve »Zborni- ka po Jugoslaviji.« Na vprašanje, kaj mu v zdajšnjem turizmu ni všeč, je dejal: »Predvsem njegova preti- rana industrializacija. Bojim se, da pri tem pozabljamo na njegovo organsko rast in množične osnove turizma, da preveč manipuliramo z velikimi projekti in kapita- lom. Poleg tega smo raz- drobljeni tudi organizacij- sko, predvsem nasproti evropski organiziranosti tu- ristične ponudbe in turistič- nega trga. Preveč posnema- mo, premalo razvijamo svoje. Ljudje iz industrijskih ve- lemest Evrope si želijo koli- kor toliko ohranjeno pristno naravo, mi pa jim želimo ve- lemestni red vsiliti tudi v tu- rizmu. Najbolj nemogoče pa je, če za takšno prehitevanje nima- mo dovolj kvalificiranih lju- di. Ni mogoče, da bi turizem, kot pomembno gospodarsko panogo, vodili brezplačni amaterji. Ne bi smeli pozabiti, da je turizem življenjska potreba sodobne civilizacije. V nje- govem središču pa je zmeraj samo človek.« IVAN SARFER CELJE: NA VRSTI SO PRODAJALCI Šolski center za blagovni promet v Celju bo jutri, v pe- tek, 18. t. m., sprejel v goste predstavnike vseh šol za pro- dajalce v Sloveniji. S celjsko jih je enajst. Mladi se bodo tokrat na če- trtem republiškem tekmova- nju pomerili v prodaji blaga ter v aranžiranju izložb. Tek- movanje v prodaji blaga bo poseglo na trinajst trgovskih strok. Potekalo bo seveda v celjskih trgovinah. Pred vse- mi, javno, čeravno mladi ne bodo stregli kupcem, mar- več članom ocenjevalnih skupin in njim odgovarjali tudi na vprašanja. V Celju se bo torej zbralo blizu 150 dijakov šol za pro- dajalce in lepo število učite- ljev. Za mesto in njeno trgo- vino vsekakor lep in po- memben dogodek! MB Na cestnih vpadnicah v mesto so se pred kratkim poja- vile nove napisne table. Ne usmerjajo prometa, marveč opozarjajo, s katerimi mesti oziroma občinami ima Celje pobratimske zveze. To so zaenkrat Ćuprija, Doboj in Si- sak. Kot vse kaže, se bo tej skupini kmalu pridružil še Titov Veles. Opozorila so umestna in mnogokje jih poznajo že dlje časa. Ne gre za splošno informacijo, marveč za napis, ki ima v sebi bogato in ponosno zgodovino. Pobratimstvo med temi občinami je nastalo v času boja za svobodo, v letih, ko so slovenski pregnanci in med njimi Celjani našli v sosednjih republikah in na območjih teh občin topel sprejem, varno streho in lepo besedo. Zdaj dobivajo pobratimski odnosi nove razsežnosti. Se- gajo še na gospodarsko, kulturno in športno področje. Ko je na seji Izvršnega sveta celjske občinske skupščine tekla beseda o teh tablah, so nekateri dejali, da bi bilo bolj prav, če bi jih postavili ob vstopu v občino in ne šele ob vstopu na strnjeno mestno območje. Saj gre za pobratim- stvo občine in ne mesta samega. i CELJE USPELO SREČANJE (učiteljev gostinskih šol Slovenije Dvodnevni posvet stro- kovnih učiteljev kuharstva in strežbe gostinskih šol v naši republiki, ki je bil ob koncu prejšnjega tedna v Ce- lju, pa tudi v Zrečah in Vele- nju, v organizaciji kolektiva Poklicne gostinske šole v mestu ob Savinji, je več kot uspel. Zaradi udeležbe - sre- čalo se je več kot sto učite- ljev in predstavnikov kolek- tivov prehrambene industri- je - in prav tako zaradi dobre organizacije. Program je bil namenjen predvsem predavanjem te- hnologov delovnih organiza- cij prehrambene industrije Slovenije, ki so učitelje sez- nanjali s pripravo konzervi- rane in druge hrane, skratka z izdelki, ki jih nudijo ti ko- lektivi trgu. In vendar gre za pota, ki tudi za pripravo kon- zerve zahtevajo znanje, iz- kušnje in še kaj. Zato so bila predavanja več kot dobro- došla. Zato bi ne bilo napak, če bi kolektivi prehrambene industrije ubrali še eno pot, da bi pripravo svojih izdel- kov predstavili širšemu kro- gu ljudi, gospodinjam, obra- tom družbene prehrane, šol- skim kuhinjam itd. V delovnem srečanju akti- va strokovnih učiteljev sta bili tudi dve kulinarični raz- stavi. Bili sta izredni, saj sta znova pokazali, kaj nam nu- dijo kolektivi prehrambene industrije pri nas. Razstavi sta bili v prostorih celjske gostinske šole ter v hotelu Dobrava v Zrečah. Tu so se udeleženci posveta seznanili tudi s turističnimi perspekti- vami južnega predela Po- horja. Ob zaključku so obiskali še Velenje ter se po zaslugi kolektiva Gorenja srečali z delom hladilnih naprav, mi- krovalne pečice in malih go- spodinjskih aparatov. MB. ljubljanska banka Splošna banka Celje SPODBUDNO TUDI, KO GRE ZA ZASEBNO DEJAVNOST Če ste samostojni obrtnik, če se ukvar- jate s kmetijstvom, gostinstvom ali če se nameravate posvetiti kmečkemu turi- zmu, lahko za izboljšanje in razširitev svo- je dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke najamete naslednja posojila: I. Ce ste obrtnik, vam Ljubljanska ban- ka nudi kratkoročne kredite za: nakup materiala za poslovanje, plačila sredstev drugim osebam, poravnavo takočih stori- tev drugim osebam, poravnavo tekočih obveznosti (davek, prispevki za socialno zavarovanje, OD delavcem, članarine). Najvišji možni znesek omenjenega kredi- ta je 300.000 dinarjev, 11% obresti se obra- čunavajo trimesečno in ob odplačilu kre- dita. Rok za odplačilo kredita je največ 11 mesecev. Ce ste obrtnik vam Ljubljanska banka - Splošna banka Celje daje tudi naslednja dva dolgoročna kredita za naslednje na- mene: a/ za gradnjo, adaptacijo ali nakup poslovnih prostorov, za nakup domače opreme, za plačilo carine in stroškov uvo- za pri nakupu uvožene opreme in za na- kup rabljene opreme od gospodarskih or- ganizacij. Investitor, ki želi dobiti posojilo mora nepreklicno vezati domačo ali tujo valuto v višini 30% od želenega posojila. Najvišji znesek posojila je 500.000 din, najkrajaša doba vezave je tri leta, najdaljša pa 11 let, kar je odvisno od namena vlaganja. In sicer: za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov je najdaljša doba vezave 11 let, za nakup opreme in plačilo carine je naj- daljša doba vezave 6 let. Obrestna mera za posojilo je odvisna glede na dejavnosti investitorja in sicer: 8% za storitveno obrt, 10% za proizvodno obrt, 11% za osta- lo obrt (prevozništvo buldožerstvo). b/ za pospeševanje obrtne in gostinske dejavnosti (nakup in zidavo poslovnih prostorov, rekonstrukcijo in večje popra- vilo poslovnih prostorov, nakup strojev in opreme domače proizvodnje). - za opravljanje svobodnega poklica (nakup in zidavo poslovnih prostorov, re- konstrukcijo in večje popravilo poslovnih prostorov). Najkrajša doba vezave po tem pravilniku je tri leta, najdaljša pa je odvi- sna od namena posojila in znaša 6 ali 12 let. Ce občan veže tujo valuto znaša poso- jilo do 250% vezanega zneska, za vezavo domače valute pa do 280% vezanega zne- ska. Ce občan proda Ljubljanski banki tujo valuto in veže dinarsko protivre- dnost, znaša posojilo do 320% vezanega zneska. Rok za odplačilo kredita je enak dobi vezave sredstev, podaljšani za čas porabe kredita. Obrestna mera je do 12% letno, če pa se občan odpove obrestim na vezana sredstva, je obrestna mera za po- sojilo do 6% letno. Občan lahko med po- godbeno določeno dobo vezave pripisane obresti. II. In še kreditiranje na podlagi pravil- nika za pospeševanje gospodarske de- javnosti: odkup zemljišča za povečanje kmetijske proizvodnje, ureditev in obno- vo nasadov, zidavo, rekonstrukcijo in več- je popravilo gospodarskih poslopij, na- kup kmetijskih strojev domače proizvod- nje, nakup plemenske živine, preureditev stanovanjskih prostorov za turistično de- javnost. Pogoji so isti kot pri dolgoročnem kre- ditiranju obrtne in gostinske dejavnosti ter svobodne dejavnosti. Možnosti je torej veliko in tudi pogoji so boljši. Vemo da vam vsega nismo mogli razložiti zaradi pomanjkanja prostora, a izvedeli boste vse kar vas zanima pri Ljubljanski banki - Spološni banki Celje, kjer vas pričakujejo. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 197 KONFERENCA ZRVS CELJE USPEŠNO DELO! Med najboljšEmi v Sloveniji Delegati krajevnih orga- nizacij ZRVS v celjski obči- ni so na redni letni delovni konferenci temeljito ocenili svoje delo v preteklem letu ter začrtali svojo aktivnost za naprej. Ugotovili so, da SÖ večino sklepov lanske konference že uresničili, predvsem so si organizacij- sko utrdili ter dobro pove- zali z združenim delom in krajevnimi skupnostmi. Prav pri takšnem povezova- nju, so po besedah pred- stavnika republiške konfe- rence ZRVS, med najuspeš- nejšimi organizacijami re- zervnih vojaških starešin v naši republiki. Se najmanj zadovoljni so celjski rezervni starešine s svojo informacijsko - propa- gandno dejavnostjo in sploh s pretokom informacij na re- laciji krajevne konference, le-teh je v celjski občini 25, občinska konferenca in družbeno-politične organiza- cije. Dejstvo je, da je vrašče- nost in aktivnost celjskih re- zervnih starešin ter njihove organizacije v paleto dejav- nosti na področju splošnega ljudskega odpora in družbe- ne samozaščite, zgledna in vse bolj čvrsta. »Ne živimo v lastni orga- nizaciji in kot rezervni sta- rešine sami zase, ampak vsepovsod, kjer delamo in živimo«, je v razpravi pouda- ril predsednik občinske kon- ference ZRVS Celje Vid Je- rič. Prav tako se bo treba v bodoče bolj obrniti k mlade- mu rodu in mu vzbujati zani- manje za vključevanje v vo- jaške šole, pa tudi v šole za rezervne vojaške starešine. Čeprav je v celjski občini vsak sedmi vojaški starešina tudi član Zveze komunistov, kar ni.slab rezultat, pa je tre- ba nadaljevati z akcijo vklju- čevanja še večjega števila re- zervnih vojaških starešin v ZK. Energično je treba ukre- pati proti tisti manjšini, ki še vedno ignorira strokovno usposabljanje in je družbe- nopolitično neaktivna. Za takšne ni mesta v organizaci- ji ZRVS, so poudarili na konferenci. Zavzeli so se za nadaljeva- nje in pospešitev akcije »Na- šo obrambo v vsako druži- no«, zlasti v krajevnih skup- nostih, za večjo vključitev žensk in za zagotovitev bolj- ših pogojev študija ob delu za pomembno področje naše obrambne pripravljenosti. Na koncu pa so najzasluž- nejšim krajevnim organiza- cijam in posameznikom raz- delili še plakete in priznanja. Tako so za podelitev zlate plakete, ki jo podeljuje repu- bliška konferenca ZRVS predlagali Rista Bojoviča in Franca Kavko. Srebrne pla- kete ZRVS so prejeli Jože Marolt, Krajevna organizaci- ja Gaberje, Ivan Cendak, La- zar Kolundžija, Franc Ro- zman, Josip Stih in Zdravko Trogar, Bronasta odličja pa so prejeli: Komanda garnizi- je Celje, Anton Obajdin, Emil Oštir, Anton Javeršek in krajevni organizaciji ZRVS Aljažev hrib in Voj- nik. Pismena priznanja so do- bili Krajevna organizacija Šmartno v Rožni dolini, Mar- tin Cizej, Anton Gobec, An- ton Jernejčič, Alojz Kežman in Avgust Kojnik. MITJA UMNIK »ZABA VA ZA ROJSTNI DAN« V CELJU Te dni gostuje v celjskem gledališču Mestno gledališče ljubljansko, ki bo za vse odrasle abonmaje - ta petek je za premierski in v soboto za sobotni abonma, in seveda tudi izven - odigralo »komedijo groženj« angleškega dramatika Harolda Pinterja ZABAVA ZA ROJSTNI DAN. Predstavili se nam bodo Maja Sugmanova, Nadja Strajnerjeva, Slavko Strnad, Marko Simčič, Matjaž Turk in Franc Markovčič. Za konec sezone se nam vsekakor obeta zanimivo gostovanje, ki naj bi popestrilo program naše gledališke hiše. \ ŽALSKI »SMETIŠČNI ODLOK« UDARCI PO 2EPIH Smeti v vodi in 1000 dinarjev kazni. žalska občinska skupšči- na je konec lanskega leta sprejela osnutek odloka o obveznem zbiranju, odvaža- nju in odlaganju smeti in odpadkov. Javna razprava o tem bi morala biti konča- na že konec letošnjega ja- nuarja, pripombe na osnu- tek odloka pa so prihajale še aprila. Osnutek je bil de- ležen velike pozornosti, kar je tudi razumljivo, saj ureja pomembno področje komu- nalne dejavnosti. Posega namreč tako na področje varstva okolja, območje ur- banizacije, kmetijstva, goz- darstva, vodnega gospodar- stva in zadeva interese prav vseh v občini. Osnutek od- loka bodo sprejeli na eni izmed prihodnjih sej vseh treh zborov občinske skup- ščine. Odstranjevanje odpadkov bo tako obvezno skoraj v vseh krajih v občini. Za odvažanje in odlaganje bo poskrbela komunalna orga- nizacija združenega dela, se- veda pa bodo za zbiranje in odlaganje v za to določene posode odgovorni lastniki, uporabniki oziroma uprav- ljalci določenih objektov in prostorov. Zanimivo je dolo- čilo, ki pravi, da ni dovoljeno odlagati odpadkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti v proizvodnji ter jih po prede- lavi ponovno uporabljati kot sekundarne surovine. Za zbiranje, odkup ali predela- vo uporabnih odpadkov so zadolžene OZD, ki se s taki- mi stvarmi ukvarjajo. Konč- no tako tudi pri nas počasi pričenjamo ugotavljati, kakšna je vrednost takšnih odpadkov. Odlagališča za odpadke bo določil občinski upravni or- gan, pristojen za komunalne zadeve in to seveda v soglas- ju sanitarno, vodnogospo- darsko in požarno varstveno inšpekcijo. Gre pa seveda za mesta, kjer je kakovost zem- lje slaba. Pohvalno je tudi to, da so za tiste, ki ne bodo upoštevali posameznih dolo- čil odloka, predvidene tudi ustrezne denarne kazni. Že zato, ker smo vsak dan priče pomanjkanja srčne kulture in lahko vidimo posamezni- ke, ki odlagajo odpadke v vodo in še kam drugam, ka- mor sploh ne sodijo. Kdor si bo privoščil kaj takšnega in ga bodo zalotili, bo moral že na kraju samem odšteti tisoč dinarjev kazni. Vsekakor gre za pomemb- ni odlok. Ce bodo dosledno upoštevali njegova določila, potem bodo v Žalcu prav go- tovo storili velik korak na- prej pri varstvu okolja. JANEZ VEDENIK UMRL ANTUN AUGUSTINČIĆ Jugoslavija je izgubila velikega umetnika. Po dolgi bolezni je v Zagre- bu 10. maja umrl kipar Antun Augustinčić, član sveta federacije, član ju- goslovanske akademije znanosti in umetnosti in dolgoletni profesor za- grebške akademije likov- ne umetnosti. Klanjec je njegov rodni kraj. Tam stoji sodobno urejena galerija, kjer so razstavljena njegova naj- pomembnejša dela, mno- ga v obliki kopij, mnogo originalov. Njegovi zna- čilni konji! Kmalu je pokazal smi- sel za modeliranje. Posve- til se je študiju kiparstva v Zagrebu, pozneje tudi pri mojstru Ivanu Meštro- viču. Nato odide v Pariz, kjer je priredil tudi dve pomembni razstavi. Po vrnitvi iz Pariza dela na- prej v domovini in kmalu se izkaže kot uspešen ustvarjalec spomeniških plastik. Že leta 1940 se je sezna- nil s Titom, takoj ob za- četku vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gi- banje. 1943 odide na osvobojeno ozemlje in dela dalje, tudi grafike in kipari z razpoložljivim materialom. Proti koncu vojne odide preko Malte, Egipta in Irana v Moskvo, odkoder se vrne 1945 leta in prične z deli za monu- mentalni, spomenik Rde- či armadi na Batini Skeli ob Donavi. Njegovi najbolj znani spomeniki krasijo mnoga mesta v domovini in po svetu. Spomnimo se sa- mo tistega pred palačo Združenih narodov v New Yorku. Upodobil je Tita pred njegovo rojstno hišo v Kumrovcu, s po- dobnim spomenikom se ponaša tudi rudarsko Ve- lenje. Njegovo zadnje mo- numentalno delo je spo- menik kmečkim uporom in Matiji Guhcu v Donji Stubici. Znani so tudi njegovi spomeniki na te- mo narodnoosvobodilne borbe, prenašanje ranjen- cev, partizan v boju in drugi. Portretiral je tudi mnoge znane in znameni- te osebnosti. Ob Titu poz- namo še portrete Mose Pijada, Branka Gavelle, Zlatana Sremca, Bojana Stupice, Ismeta Mujezi- noviča in druge. S smrtjo Antuna Augu- stinčića je jugoslovanska likovna umetnost izgubi- la velikega ustvarjalca, ki ostaja zapisan v svojih de- lih in izročilu svojega zna- čilnega ustvarjalnega izraza. ^ DRAGO MEDVED TRANSPORT PRI KK ŠENTJUR ZA VAREN PREVOZ V prid občanom in za boljšo oskrbo Med petimi temeljnimi or- ganizacijami združenega de- la pri Kmetijskem kombina- tu Šentjur je tudi TOZD transport. O vsebini dela te- ga tozda in o načrtih za delo v prihodnje smo se pred dne-. vi pogovarjali z vodjo Fran- cem Obrezom. Ustanovitev tozda so nare- kovale potrebe po tovrstni dejavnosti tako v občini Šentjur kot izven nje. TOZD transport je organizacijsko sestavljen iz petih poslovnih enot, in sicer: avtoprevoz, avtoservis, mlin Šibenik, mlin Vrbno in žaga Vrbno. Tokrat pa se bomo omejili samo na opis dveh dejavno- sti; na transport in popravilo in servisiranje vseh vrst cest- nih motornih vozil in kmetij- ske mehanizacije. Kroženje blaga med proiz- vodnjo in potrošnjo je nepo- grešljivo in prav zato so si v TOZD transport postavili za cilj, da je treba to dejavnost razvijati in izpopolnjevati v skladu z družbenimi potre- bami porabnikov. Od tod" izvirajo tudi prizadevanja, ki težijo k vzpostavljanju čim boljših stikov z drugimi or- ganizacijami združenega de- la. Prizadevanja tečejo v skladu s srednjeročnim pro- gramom, ki predvideva, da bi do leta 1980 izpopolnili prevozniške kapacitete na 40 kamionov po specializiranih vrstah tovorov na podlagi ponudbe in povpraševanja. Bodočnost tozda pa sloni, tudi na popravilu vseh vrst motornih vozil in kmetijske mehanizacije. Do nedavnega so namreč v mehaničnih de- lavnicah opravljali samo po- pravila in vzdrževanje mo- tornih vozil in traktorjev pre- težno za lastne potrebe. Le delno so opravljali tudi uslu- ge navzven. Širitev te dejav- nosti je nedvomno nareko- val hiter porast motornih vo- zil in delovnih strojev, kakor tudi deficitarnost na tem po- dročju. Predvsem za občane šentjurske občine pomeni opravljanje teh del v Šent- jurju veliko štednjo pred- vsem s časom. Avtomehaničn-^ dejavnost, ki jo opravlja todz transport je široko razvejana, za čemer bodo delavci težili tudi v pri- hodnje. Nedvomno pa sta avtoprevoz in avtoservis v Šentjurju z njegovim širo- kim zaledjem potrebna in v prid racionalnemu gospo- darjenju v občini, saj mno- gim občanom ni več treba iz- gubljati časa z iskanjem av- tomehaničnih uslug v dru- gih, bolj oddaljenih krajih. M. P. ODLIKOVANCI IZ NAŠE HIŠE Med mnogimi občani na našem področju, ki so za svoje uspešno delo v družbenem življenju prejeli priz- nanja in odlikovanja, so tudi naši člani redakcije in stalni zunanji sodelavec. Za novinarsko delo na področju podružabljanja ljud- ske obrambe in družbene samozaščite, za obveščanje in tvorne prispevke s tega pomembnega družbenega področja je dobil ob tednu varnosti priznanje naš novi- nar TONE VRABL. V žalski občini so družbene organizacije pozitivno ocenile družbenopolitični prispevek dveh posamezni- kov na področju javnega obveščanja. Za zasluge na tem področju družbenega delovanja sta bila odliko- vana z Medaljo zaslug za narod naš novinar JANEZ VEDENIK, ki v našem častniku in radiju Celje sprem- lja javno življenje v žalski občini in ki s svojim tvornim pristopom sodeluje pri oblikovanju javnega mnenja. Enako odlikovanje predsednika republike je sprejel naš stalni sodelavec TONE TAVCAR, ki kot dopisnik obvešča tudi druge javne medije v Sloveniji. Takšna priznanja in odlikovanja zavezujejo naš novi- narski kolektiv in sodelavce k še večjim naporom za hitrejši razvoj naše samoupravne skupnosti. J. K. MLADA PESEM V ŽALCU V telovadnici osnovnošolskega centra v Žalcu je bila v soboto popoldne zanimiva prireditev, na kateri so se predstavili otroški in mladinski pevski zbori skoraj vseh osnovnih šol žalske občine. Nastopilo je pet otroških in pet mladinskih pevskih zborov. Revijo je organizirala ZKPO Žalec v sodelovanju z OSC in mladi pevci so zares navdu- šili nabito polno dvorano. Še zlasti prijetno je presenetil otroški pevski zbor podruž- nične šole Galicija, ki ga vodi Ljudmila Hrovatič. J. V.-T. T. št. 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 Pogovor s sekretarjem MS ZKS za celjsko območje NI POTI MIMO LJUDI JANEZ ZAHRASTNIK O NALOGAH IN ODGOVORNOSTI KOMUNISTOV DO GOSPODARJENJA Gospodarstvo celjske- ga območja dosega v zadnjem času vidne re- zultate. Vidne predvsem glede na dosežke prete- klega leta in tiste, ki jih dosega gospodarstvo re- publike. Cela vrsta zelo nazornih podatkov priča o tem, da gospodarstvo območja napreduje in da presega nekatere nega- tivne trende iz preteklih let. Tako na primer v akumulativnosti, zapo- slovanju, uspešnejše je pri investiranju. Brez dvoma so to re- zultati naporov, ki so jih vložili delavci v združe- nem delu, poslovodni de- lavci, strokovnjaki in se- veda organizacije ZK, sindikatov, mladine, sa- moupravni organi. A kljub vsemu so to ven- darle zelo splošni rezul- tati, ki zameglijo, če jih pogledamo podrobneje. To pa predvsem zato, ker gospodarstvo območja ni zabeležilo nekaterih kvalitativnih premikov in se še vedno srečuje s problemi, ki brez dvoma zavirajo hitrejši razvoj na vseh področjih. O tem, kateri so ti proble- mi, kje so vzroki zanje in kako jih preseči, smo se pogovarjali z Janezom Zahrastnikom, sekretar- jem Medobčinskega sve- ta ZKS v Celju. TEŽAVE SO V OZD, NE ZUNAJ NJIH J. ZAHRASTNIK: »Za to, da imamo v gospodar- stvu našega območja še celo vrsto težav, je več vzrokov. Najprej moram poudariti, da še vedno ni- smo uspeli preseči pode- dovane strukture gospo- darstva - zlasti pa njego- vega industrijskega dela - še delovno intenzivnih panog in zaposlitev s so- razmerno nizko akumula- tivnostjo in sorazmerno slabo tehnološko oprem- ljenostjo. O tem govori- mo, žal, že vrsto let, pa čeprav smo nekaj spre- memb na bolje vendarle dosegli. Primer temu je tekstilna industrija, kjer so lepe rezultate dosegli v TT Prebold, Tovarni no- gavic Polzela, v Metki in v Volni Laško. Zaskrblju- joče pa je dejstvo, da so med najavljene naložbe uvrščene mnoge take, ki težijo k delovno intenziv- nemu proizvodnemu pro- cesu. Kot da je naš osnov- ni cilj zaposliti ljudi za vsako ceno! In to ob spoz- nanju, da v občinah pri- manjkuje delovne sile! Nekaj pozitivnih premi- kov v tem smislu je doslej storilo le velenjsko Gore- nje, ki je že pred leti spoz- nalo, da je nujno seliti produkcijska sredstva tja, kjer so ljudje.« NT: Verjetno pa je Go- renje to lažje storilo, ker je mlajša tovarna... J. ZAHRASTNIK: -To je točno. Toda, ko sam ra- zmišljam o tem, kdo naj bodo nosilci spremenjene investicijske politike in zaposlovanja, ne mislim na Cinkarno in druge ta- ko imenovane stare to- varne. Mislim na kovin- sko predelovalno indu- strijo, na Unior v Zrečah, na nekatere tovarne v žal- ski občini, na lesno indu- stijo, kjer so dane možno- sti za doseganje visoke stopnje organskega kapi- tala. Torej mislim na na- ložbe, ki bi s sorazmerno majhnimi sredstvi dajale velike učinke. No, kot sem že dejal, pa v pogle- du prestrukturiranja bi- stvenih rezultatov še ni- smo dozegli. Napori so, učinki pa so še zelo maj- hni.« NT: Proces prestruktu- riranja gspodarstva je gotovo povezan z inve- sticijsko politiko? J. ZAHRASTNIK: »Ja, vprašanje naložb je goto- vo povezano s prestruk- turiranjem gospodarstva. A tudi v zvezi z naložbami so problemi. Kajti mnoge delovne organizacije želi- jo vse tekoče gospodar- ske probleme, ki pa so mnogokrat res zahtevni, rešiti z novimi naložbami. Formulo rešitve vidijo v naložbah. In to v finanč- no in tehnološko zelo za- htevnih naložbah. Današ- nje družbenoekonomske razmere pa pričajo, da teh naložb ni moč realizirati 'še posebej, ker so zanje zainteresirane delovne organizacije, ki lahko za- gotovijo le malo sredstev kot udeležbo v investiciji. Hočem reči, so mnoge na- kopičene težave v samih organizacijah združenega dela. Pa ne v ljudeh, am- pak v stopnji izkoriščeno- sti produkcijskih sil, v stopnji izkoriščenosti predmetov dela, v organi- zaciji dela, v kadrih. Tem notranjim vprašanjem ne posvečamo dovolj pozor- nosti.« NT: V organizacijah združenega dela mnogo- krat navajajo, da so za težave krivi tudi nekate- ri elementi v sistemu... J. ZAHRASTNIK : »Te- ga tudi jaz ne zanikam, da so nekateri elementi te- koče ekonomske politike takšni, ki onemogočajo gospodarstvu doseganje večjih učinkov. Tako raz- korak, ki nastopa med ba- zo in predelovalno indu- strijo, nekateri elementi uvozno-izvoznega režima in drugi. In dejstvo je, da prepočasi rešujemo ta si- stemska vprašanja na osnovi dogovarjanja in sporazumevanja. Vendar pa nikakor ne smemo pri- stati na tezo, da so za vse težave v gospodarstvu krive le sistemske rešitve. Takšne trditve niso samo ekonomsko netočne, am- pak so tudi politično ne- sprejemljive. Zavrejo lju- di, da se ne spopadajo s problemi.« RAZKORAK MED DELOM IN ODLOČANJEM »»Med vprašanji, ki sodi- jo k odprtim problemom našega območja, pa se vseskozi prepleta nekakš- na rdeča nit enega proti- slovja. To je protislovje med tistim, kar želomo doseči in na drugi strani tistim, na kakšen način želimo to doseči. S kakš- nim pristopom. Način je pogosto tak, da želimo ci- lje razvojnih usmeritev doseči brez delavcev. Mi- mo njih. Tako ostajajo na eni strani razvojne usme- ritve, na drugi pa položaj delavca, ki je takšen, da ne omogoča polno uve- ljavljanje vpliva na spre- jem in uresničitev teh ra- zvojnih usmeritev. Skrat- ka - protislovje nastaja med gospodarjenjem na eni strani in samouprav- ljanjem na drugi. To pa je nesprejemljivo! Kajti takšno interpretiranje družbenoekonomske problematike, češ, naj se eni ukvarjajo z gospodar- jenjem, drugi pa s samou- pravljanjem, nujno vodi v nadaljnje administriranje v celotni družbi in zmanj- šuje samoupravni položaj delavca v združenem de- lu. In kolikor dolgo bomo dovoljevali to protislovje, toliko dolgo bomo hkrati ob tem dokazovali, da so delavci nezainteresirani za gospodarjenje.« NT: A zakaj prihaja do tega protislovja? In kak- šen je dejanski položaj delavcev? J. ZAHRASTNIK: »To pa je tisto vprašanje, ki si ga moramo vedno znova zastavljati. Kakšen je po- ložaj delavca? Mislim, da je ravno v odgovoru na to vprašanje iskati ključ do številnih problemov, s katerimi se srečujemo. In še posebej zato, ker člani zveze komunistov vemo, da od človekove ustvar- jalnosti, interesa in volje zavisi celoten razvoj naše družbe. Dokler ne bomo hkrati z vso tekočo go- spodarsko problematiko in razvojnimi usmeritva- mi reševali tudi vsa vpra- šanja samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca, bistve- nih premikov ne bomo dosegli. In prav v tem, da ne presegamo tega polo- žaja, se nam hrani tehno- kratizem, birokrati- zem... « NT: >»To pa je za zvezo komunistov razredno vprašanje? J. ZAHRASTNIK: » Se- veda, to je razredno vpra- šanje za ZK. In zelo nepri- jetno je priznati, da tudi komunisti sami mnogo- krat pristajajo na omenje- no protislovje. Pa ne vo- dilni komunisti. Občutek imam, da se nam tehno- kratizem seli v tozde. Po- javlja se lokalizem, po- djetništvo in drugi nega- tivni pojavi. To pa seveda zavira razvoj samouprav- nih socialističnih od- nosov.« V ZK JE TREBA SPREMENITI ODNOS DO NALOG NT: Kolikšna pa je od- govornost komunistov do reševanja teh vpra- šanj? J. ZAHRASTNIK: »»Mnogokrat se dogaja, da se komunisti zgolj dekla- rativno izjasnjujejo, v konkretni praksi, ko je treba stvari in odnose spreminjati, pa ravnajo drugače. Menim, da gre za dve stvari, ki sta med- sebojno povezani. V prvi vrsti gre za sorazmerno majhno znanje, strokov- no in tehnološko znanje, za majhno prisotnost zna- nosti v naši proizvodnji. Govorim za vso regijo. Drugo pa je nekakšna sentimentalnost, ki jo je čutiti predvsem pri vodil- nih komunistih. Senti- mentalnost do obstoječe proizvodnje, ki so jo tako rekoč sami postavili. In brez ozira na to, da je ta proizvodnja danes neu- strezna, prisegajo nanjo. Tako je to. Kar pa zadeva odgovornost komunistov v sami ZK, v sindikatih, SZDL, izvršnih svetih skupščinah - menim, da grešimiO, ker si dostikrat zadajemo preveč obširne naloge. In potem zbledi odgovornost v tej množi- ci nalog. Dostikrat je res, da nekatere ljudi preveč obremenjujemo in jim ne dovolimo, da do konca in učinkovito izpeljejo nalo- ge, za katere so odgo- vorni.« NT: Kolikšna pa je pri- pravljenost komunistov spopasti se s problemi? J. ZAHRASTNIK: »Ta pripravljenost nikakor ni v skladu s številčno moč- jo članstva. In če stojijo pred Zvezo komunistov pomembne naloge, po- tem jih bomo lahko reše- vali le tako, da bomo spremenili komunisti od- nos do uresničevanja na- log, se pravi našo odgo- vornost. Nekateri se v tej družbi - žal je med njimi tudi mnogo komunistov - obnašajo tako, kot da ni- česar ni več mogoče spre- meniti. Kot da ne bi ra- zumeli osnovnega bistva dialektike. Zakopali so se v izobilje, kot da ne nosijo nobene odgovornosti za širše družbene tokove. Od tod ta ležernost, ne- zavzetost, neodgovornost in samoljubje. Seveda pa ne smemo posploševati stvari. Večina članov Zveze komunistov je de- jansko v prvih bojnih črtah, a kljub temu je še preveč sopotnikov.« NT: Kaj pa v osnovnih organizacijah? J. ZAHRASTNIK: »Da, prav v osnovnih organiza- cijah premalo zaostrujejo odnos do neaktivnih in neodgovornih članov ZK. Pa seveda tudi v komite- jih in na medobčinskem vodstvu. Zahtevati bi mo- rali diferenciacijo v tem pogledu. Saj gre konec koncev za pomembna idejna vprašanja! NT: Katera pa so naj- bolj aktualna gospodar- ska vprašanja ki bi jim morala posvetiti ZK skupaj z ostalimi subjek- ti največ pozornosti in ki so ključnega pomena za razvoj območja? J. ZAHRASTNIK: »»Skušal bom na kratko omeniti nekatere naloge. V prvi vrsti bi poudaril naš odnos do nerazvitega dela našega območja. Mi smo v zadnjih letih nare- dili na Kozjanskem velik napredek pri razvoju cestnega omrežja. Sedaj pa bi morali storiti še ko- rak več. Tu ne mislim na industrializacijo, ampak bi morali zastaviti jasne programe razvoja na po- dročju kmetijstva, turi- zma. Pa ne samo na Koz- janskem. Tudi nekatere krajevne skupnosti laške, mozirske in konjiške ob- čine imajo status nerazvi- tih. Dalje, odločnejše ko- rake bi morali storiti pri dejanski preosnovi naše- ga gospodarstva. O tem sem govoril že v uvodu. Več bi morali storiti tudi pri razvoju cestnega omrežja na območju. V preteklosti smo zamudili nekaj priložnosti, kar mo- ramo sedaj popraviti. Po- membne naloge nas čaka- jo pri razvoju PTT omrež- ja, pa zdravstva. Skratka, nalog je veliko, zato bo potrebno veliko naporne- ga dela za njihovo učin- kovito rešitev. Ob tem pa ne smemo razumeti, da so te naloge, ki so skupnega pomena za celotno ob- močje, občinam vsiljene. Nasprotno. O njih in nji- hovem reševanju teče in bo tekel demokratični dialog, ki pa mora konč- no pripeljati do rešitve. To je namen tako imeno- vanega regijskega uskla- jevanja na vseh nivojih.« NT: Pa bodo te naloge našle svoje mesto tudi v srednjeročnih progra- mih razvoja občin? J. ZAHRASTNIK: »»Ker regijskega planira- nja ni in ne more biti, bo- do vse dogovorjene na- ložbe in programi našli svoje mesto v občinskih srednjeročnih planih. Re- gijsko planiranje - v nare- kovajih povedano - je v bistvu dogovor vseh ob- čin območja, da bodo skupaj uresničile določe- no nalogo. Tako v zdrav- stvu, PTT, šolstvu, na po- dročju kmetijstva. V tem pa je tudi kvaliteta nove- ga pristopa k planiranju na podlagi dogovarjanja in sporazumevanja. Kajti prav ta nova kvaliteta in takšen pristop bo povezal tiste sile znanja in dela, ki bodo celjsko območje po- tegnile v hitrejši tok druž- benega in gospodarskega napredka.« Tekst: DAMJANA STA- MEJClC Foto: DRAGO MEDVED 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 197 XIII. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL MNOŽIČNA PESEM MLADIH Nastopilo bo 76 zborov z več kot 4100 pevci Mladinski pevski festival v Celju je bil že od vsega začetka mišljen kot rezultat sistematičnega dela čim šir- šega kroga ljudi in zato je tudi vna- nja oblika vsakega festivala, od prve- ga leta 1946 dalje, vsebovala poleg revije najboljših zborov tudi množi- čen nastop zborov, kjer je več tisoč mladih grl skupaj ubrano zapelo. Ta mogočen prikaz pojoče množice mla- dij pevcev ni bil zasnovan le kot pro- pagandna prireditev, v katere senci naj bi vrhunsko koncertno petje po- sameznih zborov osvajalo lovorike, temveč gre za dokaz, da je tak mno- žični koncert tako akustično kot umetniško smiseln in mogoč, po dru- gi strani pa naj bi mladi pevci doži- veli petje v taki množici kot edin- stven dogodek, ki jim ostane v traj- nem spominu. Začetki celjskega mladinskega pev- skega festivala segajo torej v leto 1946, ko so na pobudo in s priporočilom prosvetnega oddelka celjskega okrož- ja sklicali vse tiste, ki so želeli delati z mladinskimi zbori. Rezultat tega je bil da je na okrajnih revijah v Žalcu, Ro- gaški Slatini, Šoštanju, Konjicah, Tr- bovljah in v Celju nastopilo v združe- nih zborih do 650 pevcev. Združeni okrožni zbor pa je 29. junija v Celju štel okoli 3000 mladih pevcev. Zaradi določenih težav je moralo Ce- lje čakati na naslednjo tovrstno prire- ditev vse do leta 1958. Pa vendar se je že prva festivalska prireditev bogato obrestovala. Po vzoru tega festivala so organizirali podobne prireditve na- slednje leto v Brežicah, Stični in Lju- tomeru. Tudi še naslednja leta so bile podobne prireditve po vsej Sloveniji, kar je potrdilo pravilnost festivalske zamisli iz Celja. II. mladinski pevski festival je bil v Celju šele leta 1958, ko sta z organizaci- jo priskočila na pomoč takratna Okraj- na zveza prijateljev mladine in Okraj- na pionirska komisija Celje. Ta prire- ditev je razgibala mladinsko zborov- sko dejavnost v Sloveniji in število mladinskih zborov je izredno naraslo. Vendar za poseben dvig kvalitete mla- dinskega petja je bilo treba čakati še več let, kajti šele ob strokovnem po- glabljanju na zborovodskih tečajih in ob povečanem zanimanju ter tekmo- valnem vzdušju revij je tudi ta posto- poma rasla. Vzporedno z rastjo mladinskega pet- ja se je čutila tudi potreba po pevovod- skem kadru. Tako je bil leta 1946 v Celju prvi tečaj za mladinske zborovo- dje, ki se ga je udeležilo 43 pevovodij. Takrat so ustanovili tudi periodično pevovodsko šolo, ki je delovala v Celju vsaka dva meseca po dva dni in sicer vse do leta 1949. Tudi drugi festival leta 1958 je sprožil novo obdobje zbo- rovodskjh tečajev, ki so bili iz leta v leto bolje organizirani in katerih kako- vost je rasla vzporedno z izkušnjami prirediteljev. Celjski mladinski festival je tako prerasel okrajne, slovenske in tudi ju- goslovanske okvirje. Pred dvema leto- ma je postal mednaroden. Zanimanje za festival je postalo doma in v tujini izredno, tako da so morali letos odklo- niti nastop nekaterih zborov, ki so že- leli nastopiti na festivalu. Čeprav festi- val po letu 1958 množično skoraj ni šel v širino, pa je napravil neverjeten kva- liteten napredek. Mnogi zbori, ki že več let nastopajo v Celju, se ponašajo z najvišjimi svetovnimi odličji, kar kaže, da je politika organizatorjev pravilna ter da bo treba tudi v bodoče popolno- ma zaupati preizkušenemu organiza- cijskemu odboru. Naj navedemo še nekaj številčnih pokazateljev letošnjega festivala. Na otvoritvenem koncertu bo nastopilo 5 otroških zborov iz Celja, Oplotnice, Šempetra in Velenja. Drugi dan bo na zveznem tekmovanju nastopilo 27 zbo- rov v vseh treh kategorijah, na medna- rodnem tekmovanju pa bo nastopilo 12 zborov. Na zaključnem množičnem koncertu pa bo nastopilo 33 zborov, ki so letos prvič tudi izven celjske ob- čine. Celjski mladinski pevski festival je dokazal, da se s petjem najlažje zbriše- jo meje med mladimi in da se na ta način tkejo nove niti prijateljstva med mladimi. Prepričani smo, da bo mesto Celje tudi tokrat sprejelo festival za svojega in da bo tudi tokrat zaživelo z njim. FRANCEK PUNGERCIC ŠESTA PREMIERA SLG CELJE UČINKOVIT ZAKLJUČEK SEZONE Ob uprizoritvi Mojstra Ardna v režiji Dina Radojevića Ob zaključku sezone je celjsko gledališče pripravi- lo privlačno poslastico vsem prijateljem gledali- šča, ki si želijo občasno tudi radožive klasične komedio- grafije in sproščenega ter ljudsko neposrednega odr- skega izraza. Za osnovo r\z- gibane in slogovno enovite predstave so uporabili be- sedilo neznanega angleške- ga dramatika, ki jel592. leta leta v Londonu objavil »bridko in resnično tragedi- jo mojstra Ardna iz Fevers- hama...«. Režiserju Dinu Radojeviču, ki se ga prijate- lji gledališča v Celju spomi- njamo po izjemnih postavi- tvah Hamleta in Kralja Oj- dipa, je uspelo ansambel razgibati v radoživp in sproščeno družino sejmar- skih komedijantov, ki nam ob kruti zgodbi iz renesanse nazorno prikažejo nekaj te- meljnih resnic gledališke čarovnije same. Besedilo neznanega eliza- betinskega avtorja ponuja svojo drastično ljubezensko zgodbo, ki se razreši v zločin in nato zasluženo kazen, do- volj možnosti za uprizoritev v slogu potujočih sejmarskih igralskih družin, kakršno si je zamislil tudi Dino Radoje- vič. Igra ljubezenske strasti, ki povzroči nasilje, je dovolj preprosta in neproblematič- na, da zaradi tega terja pred- vsem domišljeno, slogovno ubrano uprizoritev, ki bo to grobo drastiko uveljavljala tudi v izvedbenem smislu. Zanimivo je, da se je Radoje- vič v uprizoritvi odločil za delitev na igralce, ki so ves čas predstave na odru in po potrebi vstopajo in izstopajo ali pa skrbijo za pravo vzduš- je ob nastopih svojih kole- gov, in njihovega vodjo, ki igra vse preostale vloge in skrbi za stik z občinstvom (z zbadljivkami Ervina Fritza). Verjetno bi bil direndaj še pristnejši in učinkovitejši, če bi tudi to skrb za neposredne stike z občinstvom razdelili med vse igralce, ki bi med predstavo menjaje skrbeli za ironično distanco od »krute igre«. K večji pristnosti razi- granega glumaštva bi gotovo prispevala tudi uporaba prvin cirkuškega artizma in rokohitrstva, ki jih je glede na osnovno zamisel verjetno premalo. Scena Draga Turine je si- cer estetska in izredno funk- cionalna, je pa v zasnovi vseeno preveč »gledališka« in zato nekoliko prezahtevna za tip poulične sejmarske gledališka družine, ki naj bi svojo predstavo zaigrala na trgu, večjem dvorišču ali kjerkoli izven gledališke hi- še. Okoli osi se ne gibljejo le scenski elementi, s katerimi dovolj nazorno nakazuje po- samezne dramske prostore in hkrati njihovo gledališko navideznosti, ampak tudi igralci, ki se ob vstopu v igro tej osi približujejo in ob iz- stopu iz nje tej osi tudi odda- ljujejo. Načelo vrtiljaka omo- goča potrebno živahnost v menjavi prizorišč in ironiza- cijo osnovne zgodbe. Uspeš- nosti vidnega vtisa prispeva- jo tudi kostumi Jasne Nova- kove, ki so barvno živahni in stilno enoviti, kot to zahteva osnovna zamisel predstave. Kot v tipu gledališča, kate- rega obliko so si Celjani to- krat izbrali, je tudi tu težišče na deležu igralcev, ki morajo v hudem tempu prehajati iz sveta sodobnosti v svet igre iz 16. stol. in v njej prepričlji- vo zaigrati posamezne zna- čajske tipe, iz katerih tudi izhaja osnovni dramski kon- flikt. Najtežjo nalogo je opra- vil tokrat Borut Alujevič, saj je v vlogi glumaške skupine moral skrbeti za stik s so- dobnim gledallcem, hkrati pa sam najbolj nazorno pri- kazati to glumaštvo s stal- nim menjavanjem dramskih tipov (gostilničar, zlatar, lord, brodnik, župan). Če- prav je igralec po naravi bli- zu želenemu načinu igre, stvaritev ni pristna v celoti, ampak uspe močneje prepri- čati šele v drugem delu. Ani- ca Kumrova je dala liku ne- zveste in razvratne Alise manj potez razvratnosti, zato pa več kontrastiranja med navidezno krhkostjo in spretno izkoriščeno žensko spogledljivostjo ter zločin- sl^o vztrajnostjo, znotraj ka- tere je dovolj opazen črv dvoma, ki Aliso razkraja in pripravi na zaključen udarec pravice. Janez Bermež je ustvaril lik dostojanstvenega moža, ki ga razjeda hudo lju- bosumje, a je hkrati vedno pripravljen verjeti spletkar- ski ženi. Zdi se, da je njegovo ljubosumje prej posledica moške užaljenosti kot pa lju- bezni, saj ga kot meščana predvsem zanima ugled v družbi. Ljubimca Mosbieja je izoblikoval Peter Boštjan- čič s potezami pobalinske sa- mozaverovanosti, a tudi s sledovi vse bolj stopnjujoče- ga se dvoma v lastno usodo. Zvone Agrež je v vlogi Ar- dnovega služabnika Mihaela ustvaril doslej svojo najbolj- šo vlogo na celjskem odru; z izbrušeno igro telesa in do- mišljeno interpretacijo bese- dila je ustvaril prepričljiv lik človeka, ki se mora kar na- prej prilagajati pravim in sa- mozvanim gospodarjem in se v svoji preprosti naivnosti ne more nikoli docela umiri- ti. Užaljenega in maščevaln- ga Greena je spretno izobli- koval Jože Pristov v skoraj groteskno figuro. Miro Po- djed in Drago Kastelic sta upodobila »strašna« Vilija Crnugo in Pušo, Bruno Ba- ranovič Andrnovega prijate- lja Franklina, Bogomir Ve- ras zvitega slikarja Clarkeja in Jadranka Tomažičeva Mosbiejevo zapeljivo sestro Suzano. Igralci sami skrbijo tudi za domiselno in učinko- vito glasbeno spremljavo ne- katerih ključnih prizorov. V celoti je predstava velik dosežek režiserja in sodelav- cev ter celotnega igralskega ansambla. S svojo izrazno obliko naravnost kliče po izvajanju na odprtih prosto- rih, kjer bi lahko dosegla tu- di tisti del občinstva, ki obi- čajno v gledališče ne zahaja. Hkrati pa je, hote ali nehote, tudi odličen predmet gleda- liške vzgoje v najboljšem po- menu besede in bi jo po tej plati iskreno priporočili vsem, ki so take vzgoje po- trebni, predvsem pa seveda mladini. SLAVKO PEZDIR Posnetek s predstave Mojster Arden: Peter Boštjančič, Janez Bermež, Anica Kumrova, Zvone Agrež in Miro Po- djed. MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE I. CELJSKE ČETE MladiiKki pevski zbor osnovne šole I. celjske čete pod vodstvom zborovodkinje Dragice Zvarove bo tudi letos nastopil na mladinskem pevskem festivalu. Pred dvema letoma je v konkurenci tovrstnih zborov v Jugoslaviji osvojil bronasto festivalsko plaketo. ZANIMI¥QSTi IZ POKRAJINSKEGA MUZEJA V СШи LOVČEVPOGREB Slika na panj ski končnici »Lovcev pogreb« je smi- selno nadaljevanje končnice »Lisica brije lovca«. For- mat deščice, na kateri je naslikana, je dosti večji od normalne, saj je skoraj enkrat daljša in ima dva vhoda. Ko je lisica lovca obrila, so ga živali odnesle k po- grebu. Na čelu pogreba stopa medved z zastavo. Za njim stopajo: dva zajca v vlogi ministrantov s svečama in verjetno kadilnicama, nato pa dva volka v vlogi duhovnikov. Oblečena sta kot duhovnika in bereta iz knjig, ki ju nosita. Za duhovnikom stopajo štirje zajci, ki nosijo na nosilih mrtvega lovca. Oblečen je v lovsko obleko, pod glavo pa ima blazino. Pod nosiU stopa ves žalosten lovcev pes in nosi gospodarjev klobuk. Lisica, ki je lovca brila gre za nosili, na rami pa nosi lovčevo orožje in torbo. Zadnji v sprevodu je jelen. V zraku nad nosili lete tri ptice, v kljunih pa nosijo rožne vence. Prizor je z obeh strani zaključen z balustradama. Živali so prevzel vlgo ljudi, saj stopajo po dveh nogah, le lovcev pes gre po štirih. Vse so zelo vesele, saj so se znebile svojega smrtnega sovražnika. Edini, ki žaluje za mrtvim, je lovcev pes. Panjska končnica »Lovcev pogreb« je nastala leta 1887, i porabljali pa so jo v Lenartu nad Gornjim Gra- dom. Sličica sama je zanimiva zato, ker so konture živali najprej . Balustradi ob strani sta slikani z debe- lejšim čopičem. Tema sama je prinesena k nam iz srednje Evrope, ter se je razširila pri nas zaradi aktual- nosti, saj se je med dobrimi lovci vedno našel kak slab lovec ali pa je prišlo do nesreč pri lovu. VLADIMIR SLIBAR 9 Št. 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 TEDNIKOVA AKCIJA: ZA VRŽENI MILIJONI SMO BOGATI, KOLIKOR SMO BAHATI? Vpijemo: Kam z odpadki? - Zbiralcem pa: Koliko plačate? Odločili smo se, oziroma zvezni izvršni svet se je namesto nas odločil, da bomo varčevali z energijo. To smo storili nekaj let za tem, ko so podobne okcije uresničili v mnogo bolj bogatih in razvitih državah. Ukrep je nareko- vala svetovna energetska kriza, kajti naravni viri energije niso neizčrpani; da o tem, kako so iz dneva v dan dražji, ne govorimo. Tudi surovinska baza za nepogrešlji- ve industrijske izdelke ni neizčrpna. Raziskovalci bodočnosti napovedujejo tudi surovinsko krizo. Celo po drugih planetih se ozirajo v iskanju rešitev, ko bo naša mati zemlja izčrpana in osiromašena. In kako se obnašamo pri nas? Bahato zametujemo staro železo, steklenino, papir, gumijaste izdelke, barvne kovi- ne, les. Ali smo res tako bogati, da se tako lahkega srca odpovedujemo to- nam in tonam za industrijsko predela- vo tako dragocenim surovinam? Brez dvoma tako bogati nismo. To počnemo iz malomarnosti predvsem pa zato, ker se ne znamo ekonomsko organizirati in povezati v skupno akcijo vse dejavni- ke in interese. ZA UVOZ STAREGA ŽELEZA 700 MILIJONOV DEVIZNIH DINARJEV... Po podatkih repubUškega komiteja za varstvo okolja zapravimo letno 700 mili- jonov deviznih dinarjev za uvoz starega železa, ki je potrebno železarnam za pro- izvodnjo. Ekologi bijejo plat zvona zara- di dejstva, ker je zavrženo, povsod leže- če staro železje problem varstva okolja. Ni potoka, ni gozdiča, ni globeli in ob- cestnega jarka, kjer nebi ležali stari ko- vinski potrošni predmeti, ki so odslužili. Avtomobilske karoserije, zavrženi šte- dilniki, hladilniki in druge razvaline go- spodinjskih aparatov, kovinska embala- ža, posoda - vse to križem kražem rjavi in trohni, onesnažuje površinske vode in podtalnico, kvari izgled okolja in po- krajno spreminja v ropotarnico navlake. ... IN PRI NAS SE ZBIRANJE BAJE NE NE IZPLAČA!? Podjetja »SUROVINA«, »DINOS« in podobni zberejo le del odpadnega žele- za. Lahko bi rekli, da polovica tega od- padnega materiala ostaja po divjih in organiziranih smetiščih. Največ železa in barvnih kovin podjetja za promet z odpadnim materialom prestrežejo nepo- sredno kot odpad predelovalne indu- strije in v krajih, kjer so uspeli organizi- rati zbiralnice. Tako nastaja dvojna ško- da. V izgubo gre za predelavo pomemb- na surovina, smetiščni depoji pa se vse . prehitro polnijo, tako, da so odlagališča 1 za odpadke vsepovsod velik komunalni I problem. Delovne organizacije in službe j za odvoz odpadkov tarnajo, da se jim | ločevanje odpadkov ne izplača, zato se ' na odlagališčih znajdejo z neuporabni- j mi snovmi tudi uporabne. V bogatejših državah od naše, se s prometom z uporabnimi odpadki uk- varjajo pravi trusti, seveda na moderen, tehnološko izpopolnjen način. Kaj ču- ] dno je, da tudi iz teh držav uvažamo staro železo za potrebe naših železarn. Kakšno protislovje?! ČRNI PRVOMAJSKI KRESOVI IN UVOŽEN TARTAN Za prvomajske praznike so goreli kre- sovi. Od tistih, ki so jih prižgali dovolj zgodaj, ko še ni bila tema, se je valil črn, | gost, smrdeč in dušljiv dim. Kurjenje avtomobilskih plaščev je postalo nado- mestek za zbiranje suhljadi, ki je za kre- sove služila nekoč, ko še nismo bili na- rod na kolesih. V razvitejših državah znajo tudi iz sta- rih avtomobilskih gum iztisniti kar se le da. Prezrimo Japonca, ki je izumil pri- dobivanje nafte iz starih gum. V Celju imamo na atletskem stadionu tartansko stezo, ki je bila draga kot žefran. In ven- dar je tartan iz zdrobljenih avtomobil- skih gum, ki jih po tehnološkem postop- ku s primesmi spreminjajo v prožne tal- ne obloge za športna igrišča, igrišča otroških vrtcev in tudi za ceste. Mi pa z gumami kurimo kresove in zasmrajujemo zrak. ANARHIJA V UPORABI STEKLENE EMBALAŽE Mora biti strahovit umski napor, da bi se uporabniki steklene embalaže dogo- vorili za tipizirano steklenino, ki bi bila ponovno uporabna. Začudo potrošnik ne more zamenjati steklenice z zama- škom na navoj. Take steklenice gredo v smetišča. Korak v tej smeri so naredili pivovarji z uvedbo »Evro-steklenice«. Podobno je s steklenicami za olje, za vinske steklenice z plutovinastimi za- maški in steklenice za kislo vodo. Za celo vrsto druge steklenine ni vrnitve v proizvodnjo njih vsebine. Tudi drugje po svetu je podobno. Le da imajo v razvitih deželah organizirano zbiranje steklenine, ki jo posebni stroji razvrščajo po barvi in drobijo za surovi- no proizvodnji v steklarnah. Pri nas pa steklarne tehnološko niso usposobljene za predelavo stare stekle- nine v novo. In še en paradoks. Nekateri proizva- jalci potrošnega blaga, ki uporabljajo steklenino za embalažo zatrjujejo, da je pranje uporabljenih steklenic in posode dražje kot nakup nove. Pa ne, da novih steklenic, ki prihajajo iz steklarn, sploh ne operejo? KUBIK LESA ZA TONO PAPIRJA, LES PA DRAG KOT ŽEFRAN Vsak, ki rešuje križanke, ve, da pod drag gradbeni material neizbežno sodi les. Les pa je tudi osnovna surovina za izdelavo papirja. Ena tona papirja po- meni kubični meter lesa. Kako dolgo mora rasti drevo, da pridobimo iz njega kubični meter lesa? In gozdovi, pravi- mo, so naše bogastvo. Ne samo kot ma- terial za raznovrstno predelavo. Gozdo- vi so naša pljuča, saj zelenje čisti zrak, obnavlja kisik, ki ga v sedanjem tehnizi- ranem svetu tako neodgovorno uničuje- mo. In vendar se pri nas v ponovno predelavo vrača le del papirja, za kar pa so naše papirnice brez dvoma tehnolo- ško usposobljene. Nekoč je odpadni les od embalaže, zavrženega pohištva in podobnih lese- nih izdelkov zgorel v kuriščih. Danes je v domovih vse manj živega ognja in les marsikje trohni po smetiščih. Tudi gle- de odpadnega lesa so v razvitih državah našli koristno rešitev. Drobijo ga in iz- delujejo razne talne, stenske in stropne obloge, gradbene elemente. Skratka vse koristno uporabijo. Pri nas pa ima, kljub gospodarjenju z gozdovi, žaga in sekira glavno besedo. In tako dalje, in tako naprej... SE ZBIRANJE ODPADNIH SUROVIN RES NE IZPLAČA? Res je. Primitiven, ročen način sorti- ranja odpadnega materiala je brez dvo- ma drag, kljub razmeroma nizkim do- hodkom v delovnih organizacijah, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Podjetja te vrste imajo razmeroma nizko stopnjo akmulacije, vrh vsega so uvrščene v tr- govsko branžo, zato ne morejo na zeleno vejo z nakupom sodobne mehanizacije, od transportnih sredstev, do predeloval- nih in sortirnih naprav. Hudo drage so investicije v potrebne prostore in zgrad- be. Tu ni nobenih olajšav, čeprav bi bile ob dejstvu, da gre tudi za varstvo okolja, razumne. Podjetja za promet z odpadnimi suro- vinami so poleg tega razdrobljena, po- slovno nepovezana, zato tudi manj spo- sobna za razmeroma drage naložbe. Za- to podjetja te vrste zberejo toliko koli- kor zmorejo, ne pa toliko kot bi morala - skratka vse, kar lahko koristi. Bržčas bo nov zakon o ravnanju z od- padki, ki bo kot dejavnost posebnega družbenega pomena uvrščena v indu- strijsko vejo, prinesel boljše pogoje za reševanje teh problemov. »CELJSKA MICKA« JE DOKAZ O NASPROTNEM - SPLAČA SE! V Celju je občanka, ki s svojim vozič- kom dopolnjuje svoj osebni standart z zbiranjem papirja, predvsem kartonaž- ne embalaže po trgovinah. Ne bo sicer obogatela, toda njeni prihodki z zbira- njem se pokrivajo z dohodki kvalificira- nega delavca. Zasluži tudi po sedem do devet tisočakov mesečno. Seveda polni kontejnerje na nekem celjskem dvori- šču od jutra do večera. Predvsem pa ni bahata, ker je pač zgrabila to priložnost. Menda je ravno v tem problem, ki ga tako radi izpostavljajo razni dejavniki v mestih in krajevnih skupnostih, ko trdi- jo, da ne najdejo človeka, ki bi bil pri- pravljen voditi in opravljati delo v zbi- ralnicah. Izgleda, da ima zadeva bolj moralni, kot ekonomski značaj. Izgleda, da je sloves zbiralca odpadnega materia- la nekje pod ravnjo častnega dela, ker so se v polpreteklosti s tem ukvarjali zares predvsem reveži. To pa je seveda že mo- ralnopolitični problem ob načelu, da je vsako koristno delo tudi častno. VPRAŠANJE ZBIRALCEV: »KOLIKO PLAČATE?« Ko je celjsko podjetje »SUROVINA« razpostavilo kontejnerje na krajih, kjer je veliko odpadnega materiala; od papir- ja, železa in podobnega, se je ob veselju, da jih bo nekdo reševal navlake, takoj prodila trgovska žilica. Vpraševali so: Koliko boste plačali? Tudi to je problem nizke akumulativ- nosti podjetij za promet z odpadki za industrijsko predelavo. Ob takšnem razumevanju problema ne bomo prišli daleč. Ko tovarna nekega potrošnega blaga razpošlje trgovini pošiljke, bržčas v ce- no uporabne vsebine vračuna tudi ceno neuporabne embalaže. Kot recimo tudi prevozne stroške. Seveda če ne gre za embalažo, ki jo je po dogovoru treba vrniti. Od kod upravičenost zahtevati od zbiralcev plačilo, če jih le-ti pravzaprav rešujejo navlake, v kateri bi se zadušili? Ob tem pa skoraj noben krajan nima pripomb, da iz svojega žepa plačuje sto- ritve za službo, ki skrbi za odvoz odpad- kov. Res so čudna pota logike! KAJ BI BILO TREBA STORITI? V cilju večje akumulativnosti bi se morala podjetja za promet z odpadnimi surovinami združevati, si omogočiti boljšo opremljenost in organizacijo po- slovanja. Pri investicijah v modernejši proces zbiranja in predelave odpadnih surovin bi morali vključiti vse zainteresirane, pa naj gre za industrijo, trgovino in gospo- darstvo v celoti. Narodnemu gospodar- stvu ne more biti vseeno, kako trošimo naravna bogastva, kar bi lahko postala hipoteka na račun bodočih rodov. Svoj delež bi morala prispevati druž- ba, predvsem družbenopolitične skup- nosti iz naslova skrbi in aktivnosti za čisto in zdravo človekovo okolje. Njiho- va naloga bi bila predvsem v tem, da bi vsak večji kraj, vsaka krajevna skup- nost organizirala zbiralnico uporabnih odpadkov, vsak krajan pa bi bil zavezan, da do tega odlagališča spravi vse tisto, kar ne sodi v kante za smeti in s čimer onesnažuje svoje neposredno okolico, kjer živi. Predvsem pa je treba spremeniti naš odnos do problema; • da je varčnost s surovinami nujnost in da surovinska kriza že trka na vrata našega narodnega gospodarstva • in da družbeno verificirane odloči- tve o varstvu človekovega okolja ni mo- goče razreševati z resolucijami, marveč z akcijo, ki tudi nekaj stane. JURE KRASOVEC Tole je začasno smetišče v Lahomnem pri Laškem. Zasipavali so odkopno jamo nekdanje tovarne cementa. V dveh letih je bila globel polna, predvsem zato, ker so vanjo zvozili vsevprek, od neuporabnih smeti in odpadkov, do starega železa, papirja, steklenine in lesnih odpadkov. V Laškem so že imeli zbiralnico uporab- nega odpadnega materiala, a so jo ukinili. Seveda Laško ni nobena izjema. Tako je skoraj povsod. Milijoni ležijo v smeteh. (Foto: Viktor Skorc) 10. stran - NOVI TEDNIK St. 19 - 17. maj 197 Ob zaključku tekmova- nja je vsem tekmoval- cem in gostom spregovo- ril predsednik organiza- cijskega odbora medob- činskega tekmovanja v orientaciji Vid Jerič. Na tretji postaji so mladi tekmovalci odgovarjali na vprašanja iz zgodovine NOB in SLO ter razstavljali vojaško puško. Znanje je bilo za »plus pet«. Na tej postaji so bili izpraševalci oz. ocenjevalci: Vinko Kolenc, Vinko Završnik, Risto Bojevič, Milan Dobnik in Bojan Dremelj. Vse je šlo kot »po maslu« tako da je bilo resnično prijetno delati* Najštevilnejša ekipa je bila na šesti postaji, kjer so ocenjevali znanje iz prve pomoči. Tudi tu so v glavnem »padale« samo naj- višje ocene. V ekipi so bili doktorji Igor Bizjak, Marko Krelj in Marko Erklavec, višji rentgenski tehnik Ivan Gorjup, višji fiziote- rapevt Vlado Mikuš in Miha Hanžič, Slavka Mihelčič, Anica Rovš- nik, Tilčka Tajnko, Anica Klampfer, Jožica Ščurek in Verica Zgoz- dnik. 30 LET MLADiH V SLO NAJBOUŠIV UUBUANO Uspelo medobčinsko tekmovanje v orientacijskem poliodu V petek, 11. maja, je bi- lo na progi od strelišča v Pečovniku pa vse do Štor in preko Skalne kle- ti do cilja pri osnovni šo- li »Frana Kranjca« na Polulah izredno živahno, saj so se številne ekipe osmih občin celjskega območja spoprijele za .najboljša mesta na me- dobčinskem tekmovanju v orientacijskem poho- du. Torej tekmovanju, ki je bilo v počastitev 30- letnice organizirane vzgoje mladih za SLO. V zaključnem progra- mu so nastopili orkester JLA iz Celja, učenci do- mače šole ter dijaki Peda- goškega šolskega centra. Slavnostni govornik je bil predsednik organizacij- skega odbora Medobčin- skega tekmovanja v orientacijskem pohodu Vid Jerič, pozdravni go- vor pa je imel ravnatelj gostitelj ske šole Milan Gombač. Razdelili so šte- vilna priznanja, najboljši pa bodo 27. maja nastopi- U na republiškem prven- stvu v Ljubljani. Tekmovanje je brez dvoma popolnoma uspe- lo in znova potrdilo, da bi moralo postati tradicio- nalno. Zasluge za to ima- jo vsi, ki so pomagali pri pripravi in organizaciji, tako šole in pedagogi, kot Rdeči križ, SLO, TO, ra- dioamaterji, ZRVS, ta- borniki, Pokrajinski od- bor, predstavniki UJV, OO ZSMS PSC, Krajevna skupnost Pod gradom, Občinska strelska zveza, Novi tednik in Radio Ce- lje, celoten kolektiv OS »Frana Kranjca« Polule in drugi. Prisotni so bili tudi člani Republiškega odbora za praznovanje 30-letnice organiziranja vzgoje mladine za SLO v Jugoslaviji, katere je vo- dil kot predsednik za takšna tekmovanja Gojko Zéilokar. Zaključni prireditvi so prisostvovali poleg tek- movalcev in njihovih mentorjev tudi številni predstavniki družbeno- političnega življenja iz občin celjskega območja, med njimi predsednik Medobčinskega sveta SZDL Janko Ževart, predsednik Medobčin- skega sveta ZSS Ivan Kramer in drugi. Ostane nam samo še to, da najboljšim ekipam za- želimo veliko uspehov tu- di na osrednji republiški prireditvi v Ljubljani, vsem pa, da z isto vnemo nadaljujejo pri usposab- ljanju za letošnjo in vse prihodnje akcije, ki so združene pod naslov »Nič nas ne sme presenetiti«! TEHNIČNI REZULTATI Kot smo že omenili, je na medobčinskem tek- movanju nastopilo od 45 prijavljenih ekip kar 43 iz osmih občin celjskega območja in to v treh kate- gorijah. Za vse je bila pro- ga dolga 7,8 kilometra. Osnovnošolci so streljali z zračno puško, ostali pa z vojaško. Slednji so tudi metali bonibo. Sicer pa so morali vsi pokazati in so ga, tudi znanje iz nuđenja prve pomoči, orientacije in topografije, zgodovine NOB in SLO. Med osnovnimi šolami je bilo uvrščenih petnajst ekip, prve tri pa bodo na- stopile na republiškem prvenstvu v Ljubljani. Na prvih dveh mestih je bil vrstni red isti, kot na ob- činskem tekmovanju v Celju, saj je ponovno zmagala ekipji OS »XIV. divizije« z Dobrne pred OS »Frana Kranjca« Po- lule pri Celju. Vrstni red: 1. OS»XIV. divizije» Do- brna 1497,5 točke, 2. OŠ »Frana Kranjca« Polule pri Celju 1477, 3. OS »»Karel Destovnik-Ka- juh« Šoštanj 1410, 4. OS »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, 5. OS » Franja Vrunča« Slivnica, 6. OS »Miha Pintar-Toledo « Ve- lenje, 7. OS »Marije Broz« Bistrica ob Sotli, 8. OS Ljubno ob Savinji, 9. OŠ Slovenske Konjice, 10. OS Braslovče, 11. OS Lu- če ob Svinji, 12. OS Laško II, 13. OS »Peter Sprajc« Žalec, 14. OS Laško I in 15. »Blaža Kocena« Po- nikva. Srednje šole: 1. Sred- nješolski center za bla- govni promet Celje 1434 točke, 2. Rudarski šolski center Velenje 1427, 3. Pedagoški šolski center I Celje 1413, sledijo Te- hnična šola II Celje, Pe- dagoški šolski center II Celje, Gimnazija Velenje, Ekonomski šolski center I Celje 2. b. Ekonomski šolski center II Celje 2. t. Steklarska šola Rogaška Slatina, Gimanzija Celje II, Tehnična šola I Celje, Rudarski šolski center Velenje II, Gimnazija Ce- lje I, Poklicna kovinarska in metalurška šola Store, Poklicna gostinska šola Celje, Šolski center »Bo- ris Kidrič« Celje, Zdrav- stveni šolski center Celje (edini, ki so zgrešili zad- njo kontrolno postajo in to z njihovega področja - nuđenje prve pomoči!!!) in Kmetijski šolski center Celje. Diskvalificirana je bila ekipa štev. 51 iz Slo- venskih Konjic zaradi kr- šitve pr opozicij. Izvenšolska mladina (delavsko-kmečka): 1. De- lavsko-kmečka mladina Žalec 1442,5, 2. DKM Šmarje pri jelšah 1351,3. DKM Mozirje 1344, sledi- jo DKM Slovenske Konji- ce, DKM Celje I, DKM Celje II, DKM Šentjur pri Celju, DKM Velenje in DKM Laško. Tekst in foto: TONE VRABL POMEMBNOST SISTEMA SLO »Naš obrambni sistem je zasnovan na idejnih izhodiščih ZK in tovariša Tita. Obrambno pripravljanje je že da- nes neprekinjena dejavnost našega vsakodnevnega družbenega življenja. Naš obramni sistem bo resnično po- stal vseljudski takrat, ko ga bodo vsi naši delovni ljudje in občani popolno- ma razumeli in ga sprejeli kot svoj last- ni sistem. Mladina pa mora v teh priza- devanjih biti prav gotovo med prvimi, saj jutri, če pride do tega, da bomo morelli braniti našo samoupravno so- cialistično družbeno skupnost pred morebitnim agresorjem, bo prav mla- dina tista, ki bo nosila večji delež obrambnega bremena.« (Iz govora ob zaključku tekmovanja predsednika organizacijskega odbora Vida Jeriča) Med osnovnošolskimi ekipami je tudi tokrat slavila ekipa OŠ »XIV. divizije« iz Dobrne pod vodstvom mentorja Jožeta Sluge. Zmagali so torej že dvakrat in ker gre v tretje rado, zakaj jim tak podvig ne bi uspel tudi na republiškem tekmovanju? Tudi tokrat so v ekipi bili Primož Rošer, Peter Horjak, Herman Kompan, Nada Felicijan in Brigita Weissenbach. Med srednjimi šolami so presenetljivo slavili predstavniki šole za blagovni promet iz Celja pod vodstvom Janka Jutriše in Staneta Kranjca. V ekipi so bili: Marija Caglič iz Bistrice ob Sotli, Marija Drobne iz Loke pri Žusmu, Boris Ropas iz Vanskega, Stanko Stop- fer iz Griž in Branko Malee iz Štor. Velik in zaslužen uspeh prave mešane ekipe! Med izvenšolsko mladino oz. kmečko-delavsko mladino je zmaga odromala v žalsko občino, katero je uspešno predstavljala ekipa Krajevne skupnosti Braslovče. V njej so bili: Alojz Basti, ki je zaposlen doma, Konrad Marčinko iz Avto Celje, Leopold Hribernik tudi doma zaposlen, Vlasta Kranjc in Boris Stopar iz tovarne nogavic na Polzeli. št. 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK-stran 11 VASA STRAN NAJLEPŠI SPOMIN Najprej vas v ui-edništvu lepo pozdravljam. Čeprav je od izleta sto kmečkih žensk na morje že skoraj dva mese- ca, mi spomini še vedno uha- jajo v ta lepi kraj Rovinj. Govorila sem z mnogimi, ki so bile prejšnja leta z vami na morju in vse se te poti dobro spominjajo. Kot meni tudi njim ostaja ta izlet v naj- lepšem spominu. Iskrena hvala tovarišem navinarjem, ki so nas sprem- ljali in ki so bili z nami tako prijazni. Marsikje kmečkega človeka zapostavljajo. Toda, na tej poti smo bile vse enake. Se enkrat vsem iskrena hvala! JOŽICA Suc Kačji dol. Podplat UREDNIŠTVO: Hvala za pi- smo in pozdrave. Sprejmite jih tudi od nas. Veseli nas, da vam je ta izlet ostal v tako lepem spominu. Enak vtis nosimo tudi mi s seboj v srcih. Zares nam je bilo lepo. SREČALI SMO GA O njem smo že čuli. Nje- gov glas velikokrat slišimo. Ob zadnjem izletu v Kumro- vec smo ga zopet srečali. To je novinar Novega tednika in Radia Celje, Tone Vrabl. Izlet bi bil brez njega pora- zen. Sicer pa je bil pobudnik te poti kolektiv Novega te- dnika in Radia Celje. Med drugimi ga je zastopal Tone Vrabl. Na 16. strani Novega tednika nam je popestril lep spomin, žal le, da ga pri »ga- silskem« posnetku ne vidi- mo. Bil je fotograf. Sicer pa bosta novinarja Janez Vedenik in Milenko Strašek tudi pstala v našem spominu. Več nas je, ki se navdušu- jemo in pozdravljamo vaš načrt za nov izlet v Lipico in Postojno. Notranjosti te več kilometrov dolge in svetov- no znane kraške jame še marsikdo ni videl. Veselimo se vaše organizacije izleta skupaj s TTG. Za številno udeležbo smo vam priprav- ljeni pomagati. Pa še nekaj. Prišel sem do misli, da bi bilo dobro, če se bravcem Novega tednika predstavijo še druge cvetice iz šopka tega bolj malo zna- nega, pa vendar javnega ko- lektiva Novega tednika in Radia Celje. Kak kotiček se bo zato gotovo našel. Poleg slike paše nekaj vrstic, saj veste, kaj nas bravee zanima. Utešili boste našo radove- dnost. Ste pripravljeni na start? Pišite nam! Lep pozdrav! STANKO MIKLAVC Dobrna UREDNIŠTVO: Hvala za pi- smo. Hvala za priznanje, ki ste ga dali našim članom, zlasti pa Tonetu Vrablu. Za- radi povabila na start pa se bomo v hiši še pogovorili. Sklicali bomo hišni svet in se po samoupravni poti od- ločili za akcijo. Sicer pa predlog ni nov. Člani naše- ga kolektiva se v sleherni številki Novega tednika in v oddajah Radia Celje pred- stavljamo. Ob novoletnih zapisih, ki so jih, oziroma smo jih zapisali, smo dodali še svoje slike. Toda, zdaj gre za nekaj drugega. Za za- pise in posnetke o nas sa- mih. Kot rečeno - dogovori- li se bomo. IZPOLNILA SE Ml JE VELIKA ŽELJA Ne da mi miru. Tudi jaz vam moram nekaj napisati. Bila sem izžrebana za izlet sto kmečkih žensk na morje. Nisem mogla verjeti, da imam takšno srečo. Izpolnila se je moja velika želja. Bilo je tako lepo. Zato se vam še en- krat iskreno zahvaljujem. Zdaj pa želim, da bi se ta želja izpolnila še drugim žen- skam. Do prihodnjega izleta na morje pa bodo vmes krajši izleti, kot je bil oni v Kumro- vec in Atomske toplice. Po- tekal je v prijetnem vzdušju ob spremstvu tovarišev in tovarišic iz Novega tednika in Radia Celje ter TTG iz Ce- lja. Vsem članom uredništva želim obilo uspehov pri delu. Da bi bil časopis čim boljši in da bi bil prav takšen tudi stik z nami, bravci. Na svidenje na prihod- njem izletu v Lipico in Po- stojno. Piše vam zvesta bravka ANA SUSTER, Prožinska vas 40 UREDNIŠTVO: Z vami smo srečni in zadovoljni tudi mi. In zares - na svidenje na izletu v Lipico in Postojno. RESNICA O PARTIZANIH V VOLČJI VOTLINI v 16.-17. številki Novega tednika je bil natisnjen čla- nek »Umrla je Fijavževa ma- ma.« Podpisal ga je Franjo Marošek. Navedbe v članku se ne ujemajo z resnico, vsaj kar se tiče obdolžitve, da so se terenci in kurirji med po- hodom XIV. divizije skrili v Volčji votlini. Ker je to težka obdolžitev za takratne parti- zane, ki so vzdrževali zvezo med partizani na Pohorju in partizani v Savinjski dolini, smo dolžni še živeči borci čuvati čast padlih tovarišev in pojasnjevati resnico. Res je, da je v mesecu fe- bruarju 1944. leta taborilo na zameteni Konjiški gori šest piirtizanov kurirjev, ki so bili istočasno tudi politični akti- visti na terenu. Nekateri so bili poslani na to delo na NOB iz Pohorskega bataljo- na, nekateri pa od Okrožne- ga odbora OF iz Savinjske doline. Popoldne 15. fe- bruarja so začeli nemški vo- jaki obkroževati sektor, od- nosno vznožje Konjiške go- re, kjer so taborili omenjeni partizani. Vsi so mislili, da so Nemci odkrili po sledeh v snegu in da je obkoljevanje in hajka namenjena prav njim, saj se je nemško pove- ljevanje slišalo do stražarja pred taboriščem. Z daljno- gledom pa je bilo moč opazo- vati vermane in nemške vo- jake, kako zavzemajo položa- je na cesti ob vznožju Konji- ške gore. Komandir Zdravko je zapovedal strogo priprav- ljenost, a s prihodom mraka premik na Pohorje. Tako na severni strani Konjiške gore ob prihodu XIV. divizije zve- čer 15. februarja ni bilo parti- zanov, zato se tudi niso mo- gli skriti v Volčji jami, kakor trdi pisec članka. Ta skupina partizanov sploh ni vedela, niti ni bila kakor koli obve- ščena, da prihaja na Konji- ško goro v smeri proti Po- horju kaka večja partizanska vojska. Sele naslednji dan je prodrla na Pohorje resnica o prihodu XIV. divizije na Šta- jersko. Ob povratku skupine s Po- horja sta se pri Fijavževih v Križevcu pri Stranicah zgla- sila kurirja in dobila dva hle- ba kruha, za kar so trije žive- či borci iz te skupine Fijavže- vim zelo hvaležni. KONRAD SODIN, Stranice 69 OBJESTNOST NA CESTI Dne 3. maja se je v podjet- ju LIP v Vitanju pripetila ne- sreča, v kateri sta bila težko poškodovana dva delavca. Obema so v podjetju nudili prvo pomoč, nato pa je eden od delavcev tistega, ki je bil v zelo kritičnem stanju, takoj naložil v svoj avto, da ga od- pelje v bolnico, ker na rešilni avto ni bilo mogoče čakati. Pri Tovarni kovinskih izdel- kov je dohitel Izletnikov av- tobus, ki ob 5.45 odpelje iz Celja za Vitanje in Slovenske Konjice, se tu obrne in ob 7.30 odpelje iz Vitanja proti Celju. Kljub vključeni sireni, je avtobus mirno vozil po sredini ceste ter se ni pustil prehitevati. Cesta je namreč zelo ozka in je prehitevanje možno samo, če se spredaj vozeči avto umakne na skraj- ni desni rob cestišča. Tako je avto s ponesrečencem, pri katerem je, zaradi možnosti izkrvavitve, šlo tako rekoč za sekunde, moral voziti za av- tobusom približno dva in pol kilometra z zmanjšano hi- trostjo. Sele v naselju Socka mu je uspelo avtobus prehi- teti, da je lahko nadaljeval vožnjo z večjo hitrostjo. Se- veda pa ga ob prehitevanju šofer avtobusa ni pozabil na- dre ti. K sreči so bili zdravniki v bolnici telefonično obvešče- ni in so ponesrečenca že pri- čakali, pripravljeni za takojš- njo operacijo. Verjamemo, da bi se bil šo- fer avtobusa, čigar ime je znano, morda umaknil, če bi bil za njim pri vozil rešilni av- tomobil. Tako pa je najbrž menil, da ga nekdo »zafrka- val«. Vendar to ni opravičilo za njegovo postopanje. Želimo, da bi se tako, kot se je zdaj, nikoli več ne obna- šal. Po pripovedovanju prizadetih FRANC MOHORIC, Vitanje UREDNIŠTVO: Če je tako, kot ste napisali, se z vašim mnenjem povsem stri- njamo. PO OSEMNAJSTIH LETIH... Sestavek je namenjen pri- jetnemu tovariškemu sreča- nju delavcev in delavk bivše Zadružne hranilnice in poso- jilnice Celje, ki je delovala za kmetijsko področje širše celjske regije. Srečanja se je udeležilo sedemdeset od- stotkov nekdaj 58-članskega kolektiva. Vabilu sta se odzvala tudi direktor bivše ZHP Stane Rudnik in predsednik upravnega odbora hranilni- ce Franjo Lubej. Na srečanju smo obujali spomine na preteklost tega kolektiva, ki je na splošno zadovoljstvo komitentov ta- kratnega celjskega in šo- štanjskega okraja deloval od 1954. do 1961. leta. Zaradi reorganizacije bančništva se je bivša Za- družna hranilnica in posojil- nica preimenovala v Podruž- nico za kmetijstvo in je dela- la v okviru takratne Kredit- ne banke Celje. V okviru te hranilnice je delovalo 120 kmetijskih za- drug s svojimi obrati in hra- nilno-kreditnimi odseki. V času obstoja je ZHP Ce- lje ustanovila 115 šolskih hranilnic, ki so bile prve to- vrstne oblike mladinskega varčevanja v osnovnih in srednjih šolah. Temu delu je ZHP posvečala posebno.po- zornost. Občasno je razpiso- vala razne nagrade za tekmo- vanja in za čim boljše uspehe pri varčevanju. Kot vodja in mentor šolskih hranilnic pri ZHP je bil Peter Simoniti. Za čim boljšo organizacijo finančnega poslovanja komi- tentov je vodstvo hranilnice namestilo več finančnih in- štruktorjev, ki so skrbeli za kvaliteto poslovanja, za pra- vočasne periodične obraču- ne in zaključne račune za- drug in njihovih obratov. Kolektiv takratne ZHP je bil po svojem sestavu na so- lidnem nivoju strokovnosti. Prijetno srečanje se je kon- čalo z željo, da bi bilo takš- nih snidenj po krajših pre- sledkih še več. Sedanje sre- čanje je bilo prvo po ose- mnajstih letih, ko je takratna Zadružna hranilnica in poso- jilnica prenehala delovati 1961.leta FRANJO VOH, Maribor KAKO DOLGO ŠE BREZ VODE?! Te dni mineva leto dni, odkar smo v tej rubriki od- prli problem. In potem smo nekajkrat pisali in prosili za odgovore. Nekateri so nam ga posredovali, drugi ne. Med temi, ki nam še ve- dno dolgujejo svoja stali- šča, sta tudi svet skupščine Krajevne skupnosti Vojnik in predsednik režijskega odbora za gradnjo vodovda v Ilovci pri Vojniku, Henrik Ovtar. Gre za vodovod, ki ga v Ilovci imajo in ga nimajo. Oziroma, zdaj ga nima samo še Jurij Kostanjšek. Ostali trije lastniki zasebnih hišic, ki so bili nekaj časa tudi brez vodovoda, imajo vodo- vodno napeljavo. Zanje je bil problem kmalu rešen, za Jurija Kostanjška pa ne. Še vedno nosi vodo, v vedrih, še vedno živi tako, kot da je pitna voda zasebna lastnina in do nje nima dostopa. Za- kaj? To bi radi vedeli, in zato prosimo svet skupšči- ne Krajevne skupnosti Voj- nik, oziroma njegovega predsednika inž. Milana Se- tino ter Henrika Ovtar ja, da nam javno, ker smo pro- blem javno načeli, tudi po- vesta, kje so ovire, da Jurij Kostanjšek ne dobi dovolje- nja za priključek na vaški vodovod?! Prav bi bilo, da bi v odgo- voru tudi jasno povedali, zakaj so drugi dobili vodo v hišo in zakaj Jurij Kostanj- šek ne? Kot pravijo, je pitne vode v tem zajetju, ki oskrbuje ljudi v Ilovci, dovolj. Torej ni bojazni, da bi vode zaradi Jurija Kostanjška zmanjka- lo. Sicer pa, zakaj so jo do- bili drugi? Takrat je ni pri- manjkovalo? Pitna voda ni in ne more biti zasebna lastnina. Zato je ni mogoče odrekati člove- ku, če je k stroškom, ki so nastali za napeljavo vodo- voda, pripravljen odšteti ustrezen delež. Zato še enkrat vprašanje: kako dolgo še tako, kako dolgo bo še Jurij Kostanj- šek v Ilovci št. 15 C pri Voj- niku brez vodovoda? Odgovorite prosim, in to predsednik sveta skupščine Krajevne skupnosti Vojnik, inž. Milan Šetina ter Henrik Ovtar, kot predsednik režij- skega odbora tega vodo- voda. Že v naprej hvala za odgo- vore in hvala za ugodno re- šitev problema, ki se, vsaj po našem mnenju, vleče že kar predolgo. Pa oprostite, če bi radi tudi to vprašanje pripeljali do konca. Do ugo- dnega konca! UREDNIŠTVO KUHARSKI RECEPTI MUSAKA S KISLIM ZELJEM Potrebujemo 1 kg kislega zelja, 10 dkg maščobe, 10 dkg čebule, 1 žličko sladke paprike, 1/2 kg zmletega svinjskega mesa; 5 dkg ma- ščobe, 1/4 kg napol kuhane- ga, rahlo osoljenega riža, 2 del kisle smetane in 4 do 5 rumenjakov ali 3 cela jajca. Kislo zelje operemo, da ne bo prekislo in ga drobno zre- žemo. Na desetih dkg olja ali masti prepražimo čebulo, dodamo pripravljeno kislo zelje, žličko sladke paprike in z nekaj žlicami juhe ali vo- de dušimo do mehkega. Posebej prepražimo na pe- tih dkg masti pol kilograma svežega, zmletega svinjske- ga mesa, posolimo in prime- šamo napol kuhan riž. Pekač namažemo z mastjo, damo vanj plast zelja, plast mesa z rižem, pa spet plast zelja in meso z rižem ter pre- krijemo s plastjo zelja. Ru- menjake oziroma cela jajca razžvrkljamo v smetani, ma- lo posolimo in prelijemo mu- sako, ki jo nato pečemo-pri- bližno 3/4 ure. KRHKI FLANCATI Pripravimo 12 dkg ostre moke, 3 rumenjake, 1 žlico ruma, 1 žlico sladkorja, ščep soli in malo sladke smetane. Zamesimo testo kot za re- zance. Zvaljamo ga tako kot za debele rezance in s koles- cem za testo oblikujemo pra- vokotnike velike približno 10 X 6 cm in jih trikrat po dolžini vrežemo, da jih lahko prepletemo ob vlaganju v vroče olje ali mast. Hitro jih ocvremo in pečene posipa- mo s sladkorjem v prahu. ZLOŽENKA IZ KROMPIRJA IN JAJC Potrebujemo 1 kg oz. naj- več 1 kg 20 dkg krompirja, 6 jajc, 3 žlice olja, 5 dkg čebu- le, ščep soli, 1 del kisle sme- tane, 1 žlico peteršilja ali drobnjaka. Po želji in okusu lahko uporabimo še 10 dkg hamburške slanine ali 10 dkg kuhanega prekajenega mesa. Priprava: Z maščobo na- mažemo pekač ali ognjevar- no posodo in jo obsipam.o z drobtinami. Skuhamo krom- pir in jajčka ter oboje olupi- mo. V pripravljen pekač zlo- žimo plast na ploščice nare- zanega krompirja in plast trdo kuhanih jajčk, ki jih prav tako narežemo na plo- ščice. To poškropimo z žlico olja, v katerem smo svetlo prepražili čebulo, malo poso- limo, in enako plast še en- krat ponovimo. Na vrhu zlo- ženke je plast krompirja, ki jo prelijemo s kislo smetano, damo v pečico in pečemo le 15 do 20 minut. Gotovo jed posipamo s peteršiljem ali drobnjakom. Ce ste prijatelji okusa po prekajenem mesu, lahko med krompir natresete tudi plast ocvrte hamburške sla- nine ali 10 dkg kuhanega prekajenega mesa. Zloženko ponudimo s se- zonsko solato. TONE SKERBEC RADIO CEUE SPORED OD 17.5. DO 23.5. 1978 Četrtek, 17. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO - VSE ZA OTROKA (vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 18.5.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas, gost urednik, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 19.5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke ir pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni glo- bus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 20. 5.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstav- ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek spo- reda. Ponedeljek, 21. 5.: 8.00 Poročila 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in poz- dravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasba, ki je ne poznamo, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 22. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda. 15.30 Obvestila, 15.45 Torkova reportaža, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 23. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16,05Cestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00Kronika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE I TITOVI KRAJI, NAŠI KRAJI - TITO NAŠ NA^ Na Javerškovem dvorišču v Trebčah: predsednika republike pozdravlja Darko Bizjak, predse- dnik skupščine občine Šmarje pri Jelšah. In vendar nekaj manjka tej domačiji, se je spomnil na Javerškovem dvorišču gost in t pripomnil, da pogreša kokošnjak. Natrgala sta šmarnic, mlada Javerškova, da jih potisneta v roke dragemu možu, ki je toliko let pred njima prav na tem dvorišču preživljal svojo mladost, da mu skupaj z mamico in očkom zaželite dobrodošlico. Predsednik Tito si je ogledal lepo urejen mu- zej v Javerškovi domačiji in po ogledu pričel sproščen pogovor s svojimi gostitelji in doma- čini. V toplem obsoteljskem dopoldnevu se je ko- zarček domačega prilegel. Pred šoto Marije Broz pozdravljata dragega gosta Jože Poljšak, vodja šole in Franc Rautr P predsednik sveta krajevne skupnosti Trebče, Bistrica ob Sotli, četrtek, 10. maja 1979 Tito, graditelj miru in napredka, Titovi kraji, naši kraji. Poz- dravljeni v kraju Titove mladosti. Hodili bomo po tvoji poti - tople, prisrčne in preproste, predvsem pa iskrene so bile z roko izpisane pa zato čestokrat okorne besede, izpisane na številnih transparentih vzdolž toka Bistrice od Podsrede do Bistrice ob Sotli, razpetih nad cesto, ki nosi ime največjega sina naše domovine, maršala Tita, ki je znova prispel v kraje, kjer je doživljal mnogo lepega, a še več trpkega in žalostnega, v kraje, ki jih je vtisnilo v zgodovino že Gubčevo izročilo. Kolona avtomobilov se je za kratek čas ustavila v Podsredi in nadaljevala pot skozi sotesko Bistrice proti kraju otroštva moža, ki mu je ded Martin naklonil veliko ljubezni, saj se je natanko zavedal, da jo deček, zaradi pomanjkanja odtrgan od matere, tudi potrebuje. Mali Joža je bil dedov ljubljenček. Vse do Trebč, Javerškove domačije, so dragega gosta poz- dravljali s toplimi nasmehi, navdušenjem pa tudi solzami v očeh in drobnimi travniškimi rožicami v rokah številni občani, pred- vsem pa njegovi veliki prijatelji, otroci, ki so že od zgodnjih jutranjih ur čakali na trenutek, ko bodo lahko videli, pa čeprav za hip, dragega človeka. Kolona avtomobilov je nekaj po deseti zapeljala na dvorišče Javerškovega doma, kjer so predsednika že pričakovali številni ugledni gostje: Franc Šetinc, Lidija Šentjurčeva, Emil Roje, Janez Zahrastnik, Albert Jakopič-Kajtimir ter predstavniki druž- benopolitičnih organizacij domače in občin celjske regije. Josip Broz - Tito se je v spremstvu Franceta Popita in Sergeja Kraigherja, potem ko so ga pozdravili Darko Bizjak, predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah in drugi predstavniki do- mače občine pa učenca osnovne šole Kozje, Karolinca Debelak in Jože Šmajdek, dobro razpoložen, čil in veder, z zanimanjem povzpel v nekdanji dom svoje matere, Marije Broz, kjer je tudi, sam preživel mnogo lepih ki ga je, hudomušnež, hot malo pozneje v pogovoru r besedah, ko je minila zavz vendarle ob domačiji - ta ji manjka kokošnjak pa še m čija imela v dobi, ki jo je pr dolinici ob ostrem zavoju ! Tovariš Tito se je v razgib nem z živahnim utrinjanjet domala celo uro, nato pa I Sotli. Odveč je zapisati, da Podsrede, vseskozi ponavij Bistrica se je na prihod dobro pripravila. Bil je četij Ob prihodu avtomobile enega: TITO, TITO, TITO Ji Prisrčnost, veselje, rados stev je spremljalo sprejem so gosta pozdravili predsei Rautner pa vodja nove šol veda, tako kot znajo le otro sta gostu stisnila v roke šo| Ob ogledu kipa svoje m ustvarila akademska kiparj vie, je tovariš Tito izrazil vit sestrično Ano Kostajnšek i predstavniki SRS z zanima Nasmejan se je nato od| obsoteljsko pridobitev, neki netu za tehnični pouk, ki ga hip ustavil ob stružnici, jop jeklo. O - OD RiNKE DO SOTLÊ - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD пШ\Ф ШЛ - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RÍ^I aUBŠt GOST - HODILI BOMO PO TVOJI POTI a|Z ljubeznijo in nadvse skrbno pripravljeno darilo je predsednika razveselilo.: »Kdor danes kritizira, da nismo ničesar dosegli, ta laže. Najbolje to vemo mi, ki poznamo razmere pred vojno in se tega zavedamo,« je dejal v svojem govoru v Bistrici ob Sotli tovariš Tito. ih ur pri svojem dedu Martinu, iti že kar pri petih letih, kot je ijan obujal spomine. Že po prvih E^ričakovanja, se je spomnil, da ;na kar se le da dobro, je dejal - »anjših priliklin, ki jih je doma- i lómala zaprti pa zato tem lepši Î. in prijetnem vzdušju, spremlja- ninov, zadržal pri Javerškovih 5 spremstvom proti Bistrici ob îlika, kakršno smo videli že od îga rojaka po materini strani Bistrici nedelja... je dvignil mogočen klic, klic ге, prepletanje najtoplejših cu- lla pred šolskim poslopjem, ko veta krajevne skupnosti, Franc ie Poljšak in najprisrčneje se- tka Gabron in Robi Javeršek, ki ki sta ga nalašč za to priliko In Augustinčič in Vlado Herlje- idovoljstvo, nato pa je skupaj s 'idnejšimi družbenopolitičnimi îpremijal program. v novo poslopje in si ogledal :časa pa se je zadržal v kabi- iroval bistriški mladeži in se za I in že se je trdo rezilo zazrlo v V prostranem večnamenskem prostoru je tovariš Tito za krajši čas sedel in razpredel niti spominov na svoje otroštvo ob darilih ki jih je dobil od bistriških učencev. Prerivanja okoli stola, kjer je sedel, nikakor ni hotelo biti konec, saj je vsakdo želel biti kar se da bližje dragemu gostu. Predsednik se je za hip pošalil ob darilu - sodčku pristnega domačega vinca - in krepko potrkal po dogah, nagnjen proti Francu Rautnerju, ki mu je darilo predal, češ, da se boji, da bi mu izhlapelo, kot se mu je to nekoč ob neki podobni priliki že zgodilo, toda za spremembo s prepe- čenico. Sala je omizje spravila v smeh, ki je izbrisal še zadnjo tremo in togost. Vračajoč se z razgovora nazaj pred novo šolo, je tovariš Tito, potem ko se je na željo kolektiva in učencev osnovne šole Marije Broz z njimi še slikal, stopil pred mikrofon in poudaril, da je zelo srečen, da si je lahko ogledal šolo, ki nosi ime njegove matere, nato pa je spregovoril o svoji mladosti, v kateri je bilo več kapelj pelina kot lepega, o boju, ki ga je moral skupaj s somišljeniki 'izbojevati, da lahko danes mlada generacija mirno zajema zna- nje v novih svetlih učilnicah ter nadaljeval z nekaj toplimi mislimi o svoji materi pa o ugledu, ki ga je danes deležna v svetu Jugoslavija, četudi majhna, a vendarle znana po svoji borbi za napredek in socializem ter neuvrščenost. Okoli dvanajste ure je kolona avtomobilov nadaljevala pot, spremljana z gromkimi vzkliki navdušenja, pot proti Kumrovcu. V Bistrici, Trebčah, Podsredi, po vsem Obsotelju in na Kozjan- skem pa je še dolgo v noč valovilo nekaj, česar ni moč zajeti v sicer čarobno moč besede, nekaj, kar je bilo premočno in pregloboko. Vtisi so se vzpenjali pod vroče nebo, pestujoč obljubo, ki jo je dal predsednik, da jih kmalu spet obišče. TEKST: MILENKO STRAŠEK FOTO: DRAGO MEDVED, Kolo se Je zavrtelo in stružnica Je zapela: kovinar Josip Broz se Je ob njej vrnil v leta, ko mu Je stružnica dajala kruh, bistriški mladeži pa bo pomenila, njegov dar, spomin na vero človeka v boljši Jutri. onovno srečanje: gost in sestrična Ana Kostajnšek »Toda, kaj če mi izhlapi?« se Je ob sodčku vinca pošalil razigrani predsednik in spravil omizje v smeh. O SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -O 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 1979 ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETOV RAZLIK SKORAJDA NI Problemi za prihodnje srednjeročno obdobje. Ugotovitev, da se je zdravstveno varstvo kme- tov docela iznenačilo z de- lavčevim, kljub nekaterim manjšim odstopanjem je vsekakor razveseljivo dej- stvo, saj smo tovrstno ob- veznost sprejeli šele ob kon- cu leta 1972. Uresničevanje teh pravic je takšno, da pravzaprav ni razlik med delavci v združenem delu in uporabniki iz vrst kmečke- ga prebivalstva. Razlika je le pri nadomestilih osebnih dohodkov in drugih podob- nih izdatkov, ki pa zaenkrat odpira vrsto vprašanj, ki jih bo treba podrobneje obravnavati in v prihodnje tudi rešiti: ali obremeniti kmečka gospodarstva z do- datno stopnjo za pokrivanje teh izdatkov ali zadevo reši- ti na solidarnostni podlagi. In spet: kdo v kmečkem go- spodinjstvu naj bi bil upra- vičen do tega, zavezanec ali pa tudi njegova žena in tako dalje. Razlike nastajajo tudi pri nadomestilih za osebni do- hodek za čas, ki ga je kmet prebil doma zaradi bolezni. Doslej so imeli to pravico le kmetje kooperanti in rejniki. Tu in tam prihaja tudi do ra- zlik v uveljavljanju pravic do neposrednega zdravstvene- ga varstva, kar pa je v veliki meri posledica slabše ureje- nosti osnovne in druge zdravstvene dejavnosti pa tudi zaradi narave kmečkega dela. Podatki kažejo, da se po letu, ko sta se združila zdrav- stveno varstvo kmetov in de- lavcev, torej konec 1972, pre- cej zvišuje število predpisa- nih zdravil in injekcij ter po- vrnjenih potnih in prevoznih stroškov, zmanjšuje pa se število bolnišnično zdravlje- nih kmetov. Sorazmerno z zmanjševanjem kmečkega prebivalstva se znižuje tudi odstotek pregledov kmečkih uporabnikov, preračunano na 100 kmečkih prebivalcev pa je ta odstotek večji. Iz podatkov je tudi moč ra- zbrati, da uporabniki iz vrst kmečkega prebivalstva pre- cej bolj posegajo po stori- tvah zdravstvene dejavnosti takoj po iznenačenju pravic. Treba pa je poudariti in na tem področju čaka zdrav- stveno službo regije še pre- cej dela - da so v precej slab- šem položaju kmetje na ■ manj razvitih območjih, kjer tudi zdravstvena služba ni tako razvita kot drugje, četu- di je res, da se tudi tam ra- zmere naglo izboljšujejo. Najčešče prihaja do zadreg na kadrovskem področju, medtem ko je vprašanje zdravstvenih ustanov mar- sikje zadovoljivo rešeno. Izenačenje pravic je torej v dobršni meri rešeno in njih uveljavljanje prihaja iz leta v leto vse bolj do izraza, dile- me pa, ki še nastopajo, bodo rešene ali pa jih bodo vsaj skušali rešiti na zadovoljiv način v prihodnjem srednje- ročnem obdobju, torej v le- tih od 1981 - 1985. M. STRASEK MLADI PIŠEJO ČEBELARSKI KROŽEK V LESIČNEM v šolskem letu 1974/75 smo v osnovni šoli Lesiono usta- novili čebelarski krožek. Njegov mentor je Miha Zakošek. Krožek šteje vsako leto okoli dvajset članov. Ker še nismo imeli čebel, smo se prvo leto seznanjali predvsem z zgodo- vino čebelarstva, z življenjem, razvojem in vzgojo čebel, s prehrambeno vrednostjo medu itd. Predaval nam je Franc Kramer, predsednik Čebelarske družine Kozje. Prvi roj čebel je v šolo prinesel učenec Albin Plevnik. Panj smo si morali sposoditi. Kasneje sta krožku pomagala KK Hmezad in Čebelarska družina Kozje z denarnim pri- spevkom. Ker nismo imeli dovolj denarja za nakup čebel- njakov, so se učenci, člani tehničnega krožka, odločili, da svojim sošolcem-čebelarjem naredijo čebelnjak. Ohišje so naredili sami pod vodstvom mentorja, slamnato streho pa kmet Miha Marčen. V čebelnjaku je prostora za štiri panje. Dobili smo še nov panj in osnova za nadaljnje delo je bila dana. Mladi čebelarji z navdušenjem spremljajo razvoj in delo čebel. Ob koncu leta dobi najbolj delaven član krožka roj čebel. Tako imamo že dva mlada samostojna čebelarja. Letošnjo zimo so naredili učenci kozo za sate in pripravili okvirje za sate. Krožku rad pomaga izkušen čebelar Alojz Belak iz Lesičnega. Člani krožka smo si ogledali tudi čebe- larsko razstavo v Celju. . _______.___________ , , ROMANCA CEPIN Člani krožka, za njimi pa čebelnjak... STROKOVNI NASVETI PLEVEL V KORUZI Uporaba kemičnih sredstev (herbicidov) Danes začenjamo z vrsto strokovnih nasvetov, ki jih je za vas pripravil ing. Franc Satler in bodo v glav- nem govorili o uporabi ke- mičnih sredstev v borbi s pleveli. Tokrat se boste lah- ko seznanili z uničevanjem plevela v koruzi s kemični- mi sredstvi ali s herbicidi, kakor jih poimenujemo strokovno. Uporaba herbicidov v ko- ruzi in drugih okopavinah je postala že kar normalen agrotehnični ukrep. Kljub temu nekateri pridelovalci herbicidom vendarle ne zau- pajo povsem, bodisi zaradi pomanjkanja izkušenj ali pa se jim zdi ta način preveč za- pleten. Res je, da pravilna uporaba herbicidov zahteva strokovno znannje in izkuš- nje, vendar ta ukrep ni tako zahteven, da se ne bi dal izvesti z zaželjenim učin- kom. Za Uničevanje plevelov v koruzi uporabljamo celo vrsto herbicidov. Kaj je tre- ba izbrati, je seveda odvisno od vrste plevelov, ki jih želi- mo uničiti. Tam, kjer že vrsto let zapo- red uporabljajo triazinske pripravke (gesaprim, atra- pin, atrazin, radazin), so se, začele pojavljati prav mno- žično prosaste trave (kostre- ba, muhvič in krvava srako- nja) pa tudi nekateri odporni širokolistni pleveli (slak). Kateremu herbicidu naj damo prednost? V primeru, da so v koruzi samo običajni širokolistni pleveli (brez slaka), uporabi- mo 4-5 kg atrapina, dazina ali atrazina na hektar. Ce pa je glavni problem njive pir- nica, je ptreba povečati ene- ga izmed omenjenih sred- stev na osem do deset kilo- gramov na hektar. V tem pri- meru je treba drugo leto na tem mestu znova posejati koruzo (zaradi ostankov atrazina). V slučaju, da se v koruzi pojavi tudi slak, uporabimo poleg atrazinskih priprav- kov še dva litra deherbana A ali deherbana forte na hek- tar. Paziti moramo, da upo- rabimo le omenj ene količine deherbana, ker obstajajo še drugi deherbani, ki pa so za koruzo nevarni. Ce uporabi- mo omenjeno kombinacijo, moramo škropiti takrat, ko ima koruza štiri liste ali pa, ko je visoka od deset do dvajset cm. Ce pričakujete, da se bodo v koruzi pojavile prosaste trave (kostreba, muhvič ali krvava srakonja), uporabite naslednjo kombinacijo: 4 1 lassa in 4 kg atrapina ali ra- dazina na hektar. Z omenje- no kombinacijo morate škro- piti takoj po setvi koruze, najkasneje pa takrat, ko zač- nejo vznikati prosaste trave. Da bi bil uspeh te kombi- nacije popoln, mora v času štirinajstih dni po škroplje- nju pasti vsaj 8 mm dežja. Za uničevanje prosastih trav in nekaterih širokolist- nih plevelov lahko uporab- ljate še lasso atrapin tekoči, šest litrov na hektar. Tej že pripravljeni kombinaciji pri- poročamo v naših krajih še dodajanje dveh kilogramov atrapina ali radazina na hek- tar. Prosaste trave lahko uni- čujete še z drugimi pripravki kot so: dual, primextra in ta- ko dalje. Posebej moramo opozoriti, da pripravki, kot so lasso, dual in podobno ne uničujejo pirnice. Zato je tre- ba dodati tem pripravkom ustrezno količino atrapina ali radazina. F.SATLER OBRAMBNI DAN IN POHOD V LAŠKEM Dve soboti v marcu smo imeli pouk obrambne vzgo- je. Vedeli smo, da bodo v eni izmed aprilskih sobot orga- nizirali obrambni dan. Zato smo se nanj vneto pripravlja- li. Že prejšnji dan so nas pri uri telesne vzgoje razdelili v skupine in določili vodje. Prebujalo se je megleno jutro, ko smo zbrani čakali pred šolsko telovadnico, kjer je bilo tudi startno mesto. Vodje skupin so dobili pose- ben list, ki so ga morali nosi- ti s seboj in na katerega so zapisovali dosežene točke pri posameznih nalogah, ki smo jih reševali med potjo. . Prvo nalogo so ekipe opra- vile kar v telovadnici, in si- cer streljanje z zračno puško. Vse skupine so imele dolo- čen čas odhoda. Startale so v razmaku petih minut. Naša skupina v, kateri sem bila vodja jaz, je startala sora- zmerno kmalu. Dobili smo novo nalogo. Morali smo pri- ti na naš stari grad, kjer smo odgovarjali na vprašanja v zvezi z bojnimi lastnostmi puške. Našteti smo morali tudi njene glavne dele. Tudi nalogo s praktičnem delom smo dobili: sestavljanje in razstavljanje puške. Naše de- lo je nadzoroval bivši borec iz Laškega. Zapisal nam je na list dosežene točke. Stekli smo naprej do na- slednje kontrole^ pri kateri nas je čakala tovarišica, ki nas je napotila dalje. Pošte- no smo se spotili, preden smo prišli do nove kontrole. Tu smo dobili naloge iz prve pomoči. Dobili smo list, nà katerem je bila cela vrsta vprašanj, za dodatek pa smo dobili še nalogo iz praktične- ga pouka. Obvezati smo mo- rali s trikotno ruto »rano« nad levim očesom. In potem spet naprej. Na naslednji postaji smo reševa- h naloge iz NOB. Tudi te smo uspešno rešili. Krenili smo naprej v vas Trojno, kjer nas je čakala zadnja naloga. Pokazati smo morali na zem- ljevidu točko, kjer smo stali tisti hip. S pomočjo izohips, višinskih črt pa smo morali določiti nadmorsko višino stojišča in izmeriti azimut 2500. Tudi to nalogo smo srečno premagali. Potem smo, kolikor se je dalo hitro, odhiteli spet v šo- lo. Ko so nam sešteli točke rešenih nalog in prišteli še točke za čas, ki smo ga pora- bili, smo vedeli, da je naša skupina zmagala med ekipa- mi sedmih razredov. Ob tej veseli novici je bila v trenut- ku pozabljena utrujenost in naša srca so se napolnile z veseljem. ALENKA BARTOL GELJE: LEPO SREČANJE Pred kratkim je klub OZN Gimnazije Celje organiziral ekskurzijo na Koroško. Vo- dile so je profesorice Oma- hnova, Orožnova in Povšeto- va. S seboj smo povabili tudi dijake Vrtnarske šole iz Medloga, ki aktivno delujejo v svojem klubu OZN. Pot nas je vodila po števil- nih koroških vaseh, kjer žive in se borijo proti germaniza- ciji zamejski Slovenci. Med drugim smo obiskali tudi Slovensko gimnazijo v Ce- lovcu. Bili smo navdušeni nad sodobno opremljeno in lepo urejeno stavbo. Oglasili smo se tudi v pro- storih Mohorjeve družbe. Tukaj imata svoj sedež Slo- venski mladinski klub in Slovenski atletski klub iz Celovca. Imeli smo prilož- nost spoznati nekaj najbolj aktivnih ljudi, ki se borijo za položaj Koroškega Slovenca. Ob koncu srečanja so nam izročili v spomin knjigo, na- tisnjeno v tiskarni Mohorje- ve družbe. Naslednji dan smo se iz Bilčovsa, kjer smo prespali, odpeljah na Obirsko. Tu smo preživeli prijetno popoldne z mladimi, ki so doma v tem kraju in študirajo na različ- nih fakultetah po vsej Av- striji in tudi v Ljubljani. Spoznali smo se s tamkajš- njim pesnikom Polanškom, ki v tej najmočnejši sloven- ski vasi vodi kulturno in po- litično delovanje Slovencev. Prijazni domačini so nas po- peljali po svoji okolici, kjer smo si ogledali prelepe vrho- ve Karavank. Čas je hitro minil in že smo se morali posloviti od prijet- ne družbe. Izmenjali smo si naslove in si obljubili, da se kmalu zopet vidimo, nato pa smo se odpravili proti domu. JANJA PAJK, ZDENKA GOLAVŠEK CELJE - POLULE:»BOJ ZA JUŽNO PROGO« Film »Boj za južno progo« smo si ogledali v četrtek, 12. aprila dopoldne na povabilo celjskih železničarjev. Pova- bili so nas zato, ker učenci osnovne šole Frana Kranjca na Polulah velikokrat nasto- pamo v njihovi delovni orga- nizaciji. Film nam je bil vsem zelo všeč. Prikazal nam je, koliko je okupatorju pomenila juž- na železnica, pokazal pa nam je tudi njihove težave s parti- zani. Dobro so prikazani na- padi na progo, sabotažne ak- cije, ilegalno delo partizanov v mestu in drugo. Vlogo partizanske obve- ščevalke, ki je bila vedno v središču Nemcev, je prav ta- ko dobro odigrala znana igralka Neda Spasojević. V filmu ni manjkalo izdajalcev. Žrtve njihovih izdaj so bile dobro prikazane ob napadu partizanov na »osamljen in nezastražen rudnik«, kjer je bila v resnici postavljena za- seda. Zelo pa nas je rezveselilo to, da sta se ob koncu filma predstavila glavni junak Dragomir Bojanič - Gidra in režiser filma Zdravko Veli- mirovič. Novinar Novega te- dnika pa je imel z njima kra- tek razgovor. Veliko podrobnosti smo zvedeli o filmu in ju na kon- cu nagradili z velikim aplav- zom. Za povabilo pa se železni- čarjem še enkrat zahvaljuje- mo, saj smo tako videli zelo dober film in pa glavnega ju- naka ter režiserja. BRIGITA ŠKROBAR »TKANINA« n. sol. o. CELJE DS SKUPNIH SLUŽB Komisija za delovna razmerja in družbeni standard OGLA OGLAŠA prosta dela oz. naloge ČISTILKE (za nove prostore DS skupnih služb) POGOJ: NK-delavka Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z eno- mesečnim poskusnim delom. Vloge sprejema Sektor za samoupravno organiziranost in kadre »TKANINA« Celje, Ul. XIV. divizije, v roku 15 dni od dneva objave. Kandidatke bodo pismeno obve- ščene o izbiri v roku 15 dni po zaključenem objavnem roku. št. 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK-stran 13 CEUE: TEDEN STAREJŠIH OBČANOV-CEUE: TEDEN STAREJŠIH OBČANOV s srečanja veteranov v Celju PRIPADAJO VEUKI GENERACIJI GRADILI SO NAŠO SEDANJOST IN UPOKOJENI NE POZNAJO POČITKA Pogovarjali smo se z nekaterimi od mnogih, z nekaterimi od okoli devet tisoč upokojencev v celjski občini. Pogovarjali o njihovem delu in življenju. O delu in življenju pred mnogimi leti, tudi desetletji in o delu in življenju v zdajšnjem času. Z upokojitvijo se vsaj pri teh, o katerih pišemo, delo ni ustavilo. Čas teče naprej, tako kot nekoč. Prav tako njihova aktivnost, pa čeprav je tu in tam nekoliko drugačna, kot je bila tedaj, ko so bili redni člani delovnih organizacij, ko so opravljali samostojno delo in podobno. Res je, da so zapisi nastali v času Tedna upokojencev, Tedna starejáih občanov v celjski občini. Nastali tudi ali predvsem zato, da bi opozorili, da je sicer upokojitev pomembna prelomnica v človekovem življenju, ne pa takšna, ki bi naj prinesla mrtvilo v jesen življenja. Prav pogovori s temi in drugimi, ki smo jih imeli in ki jih bomo še objavljali, govorijo, da je tudi upokojitev čas aktivnega dela in življenja. Prav gotovo tudi nujnost. Zaradi človeka, njegove narave, potrebe, nujnosti. Zapisi pa povedo še nekaj. Da smo srečali predstavnike generacije ali vsaj dveh pokolenj, ki so gradili našo sedanjost, ki smo jim dolžni vso zahvalo in priznanje za opravljeno delo. To niso odpisani ljudje, marveč so sestavni del našega zdajšnjega dogajanja, ustvarjanja novih družbenih pogojev. »Zato Teden upokojencev ne prežema le globoka humanistična nota, to je želja, da v naši družbi vsak dan vzpostavljamo plemenite odnose medsebojne medčloveške povezanosti, človečnosti in socialistične solidarnosti, ampak je v njegovi vsebinski in programski naravna- nosti vsebovana tudi temeljna vrednota, ki predstavlja osnovo družbenoekonomskega polo- žaja človeka v naši skupnosti. To je delo, to je minulo delo upokojenca, občana, človeka, ki se zaveda dragocenosti svojega ustvarjalnega življenja in prispevka k trdnosti naše samo- upravne in socialistične skupnosti,« so besede, ki jih je ob Tednu starejših občanov med drugim zapisal predsednik Občinske konference SZDL Celje, Jože Volfand. Sicer pa nas Teden upokojencev spodbuja tudi k hitrejšemu reševanju še vedno odprtih življenjskih vprašanj starejših občanov. Zato Teden upokojencev v celjski občini ni enkratna manifestacija, marveč redna delovna obveznost, zaradi njegove vsebine in namena. »SVOBODA« ZIBELKA NAPREDKA MARIJA VIPOTNIK Rudarska, delavska Zabukovica je dala v zgodovini delavskega gibanja in poznejše narodnoosvobodilne vojne prenekatero dragoceno ime. Med njimi je tudi ime Mari- je Vipotnikove. Oče je bil Fran, mama Hele- na. Povila je osem otrok, pet jih je živelo. Med njimi tudi Marijo. Oče je šel v svet za kruhom, v tujini pa ni našel samo zaslužka, ampak tudi napredne ideje iz mednarodne- ga delavskega gibanja in to se je seveda odražalo tudi pri otrocih, saj so bili vzgojeni v duhu neuklonljivosti in niso mogli trpeti krivic. Marija Vipotnik je bila delavska hči. Poz- nala je vse tegobe tedanjega prolatarskega stanu. Delala je v zabukovški Svobodi, ki je bila ena najnaprednejših organizacij. Imeli so tudi knjižnico ter predavanja v »Svobo- di«, ki so ji dala osnovno znanje o marksi- zmu. V tedanji partijski celici so delali še njen brat Albin Vipotnik, Rudi Cilenšek, Raček Pangrac, Julka Cilenšek, pa oba Str- nadova, Lapajne in Letonja. Takoj ob začetku vojne je bila v partizan- skih vrstah, a so jo že 1941 leta ujeli v Šeščah, zaprli v Celju, prepeljali v Maribor, iz Maribora nazaj v Celje in iz Celja nazaj v Maribor ter v taborišče Ravensbrück, kjer je dočakala konec vojne. Marija Vipotnik se najbolj spom.inja do- godka, ko so se pripravljali veliki štrajki v revirjih. Spominja se tedanjih socialdemo- kratov, ki so znali med delavce trositi le lepe besede, v resnici pa niso zastopali nji- hovih pravih interesov. Tako je bilo tudi ob velikem štrajku v Trbovljah in sta prišla dva govornika, predstavnika socialdemo- kratov govorit delavcem. Bila pa sta v spremstvu žandarjev in sreskega načelni- ka. Ves čas svojega govora se nista dotakni- la štrajka (socialdemokrati bi morali obve- stiti tudi druge delavske centre o skupni stavki, pa tega niso storili, delavci so pozne- je sprevideli, kdo se je bil tedaj v resnici pripravljen boriti za njihove interese in to je bila komunistična partija in nihče drug!). Govor sta končala in ga zaključila brez bi- stvene točke, ki je delavce najbolj zanima- la: organizacija stavke. Ko so delavci zahte- vali točko razno, je sreski načelnik dejal, da ta točka ni dovoljena. Začelo se je vpitje in zmerjanje, najglasnejše so bile ženske, ker niso bile zaposlene in se niso toliko bale za službo. Govornika sta pobegnila z orožniki in načelnikom v kočiji. Pozneje so najbolj glasne zaprli za pet dni in sicer Marijo Vi- potnikovo, Julko Cilenškovo, Fani Strna- dovo in Jeromlovo Mici ter edinega moške- ga, ki je bil tedaj rudniški konzument. To je bil Vili Reberšak. Zaprti so bili v Celju, v zaporu, ki je bil v hiši za sedanjim Muzejem revolucije. Spali so na golih tleh, kajti paz- niki so jih prej posvarili, da so v odejah uši in stenice. Iz tistega časa se Marija spomi- nja srečanja z Dušanom Finžgarjem., ki je bil tudi zaprt, seveda po »drugi liniji«. To je le del, utrinek, iz bogate revolucio- narne preteklosti Marije Vipotnikove, ki je sprejela za svoje delo medaljo za hrabrost, spomenico 1941, red zaslug za narod z bro- nastim vencem in druga priznanja. Prema- lo prostora je na tem mestu in ob tej prilož- nosti za vse vrednote, ki bi jih bilo vredno zapisati, ne bomo pa tega pozabili ob dru- gih priložnostih, ko se spominjamo števil- nih mejnikov v gradnji in razvoju Jugosla- vije in njenega samoupravnega socializma. DRAGO MEDVED VELIKO ZA SOCIALNO VARNOST NAŠEOA ČLOVEKA MILAN LOŠTRKi Beseda je tekla. Živahno. O tem in onem. O problemih socialnega skrbstva, socialne politike, o delu in življenju revolucionarja, ki je že pred vojno našel svojo pot v Komu- nistično partijo... »Kako gledate tovariš Loštrk, na položaj človeka, ki odhaja v pokoj pa meni, da bo s tem zanj vse končano, da bo odrezan od življenja, od družbenega in političnega do- gajanja?« »Mislim, da je treba to vprašanje začeti reševati vsaj nekaj let pred upokojitvijo in si že tedaj izbrati najbolj ustrezen način življenja in dela za tisto obdobje, ko človek ni več vezan na redno delo. Vsakodnevna praksa nam kaže, da je kratka perspektiva tistih ljudi, ki z odhodom v pokoj pravijo, svoje sem opravil, zdaj bom počival, sedel in podobno. Življenje potrjuje, da so vsi tisti upoko- jenci, ki se takoj z upokojitvijo naprej vključujejo v razna področja dela, v družbe- nopolitično aktivnost, v delo v krajevnih skupnostih, ne nazadnje v fizično rekreaci- jo, v boljši fizični in splošni kondiciji. Zato menim, da bi morali tudi v družbenih ukre- pih posvetiti temu vprašanju več pozorno- sti in dati več možnosti za takšno, da rečem, rekreativno delovanje starejših občanov.« »Po stažu sodite med najstarejše člane Zveze komunistov na našem območju. Ali vas na delo v partiji vežejo kakšni posebni spomini?« »Spominov je veliko. Da sem se vključil v napredno delavsko gibanje, da sem postal zelo mlad član komunistične partije, so bili povod prav socialni momenti, ki so vladah tedaj v predvojni Jugoslaviji. Mojo odloči- tev povezujem tudi z borbo delovnih ljudi za boljše življenje. Moja generacija je naj- bolj očbutila, kaj pomeni biti nezaposlen, živeti v slabih pogojih in podobno. Po za- slugi partije sem hitro spoznal vzroke takš- nega stanja. Na vse to pa je vezanih več vprašanj in dejstev. Tudi spominov. V mo- jem primeru od zapora zaradi političnega dela, od dela na železnici, do stavk, do dveh izdaj. In vendar je to čas, ki me spominja na izredno tovarištvo še zlasti v času, ko sem delal na železnici. In še danes mi ta kolek- tiv, katerega član sem bil do vojne, posveča veliko pozornost.« »Dolga leta, zlasti pa kot direktor Zavoda za socialno zavarovanje in še zdaj, ko ste upokojeni, se aktivno srečujete s problemi socialne politike. Kako gledate na ta sklop vprašanj danes?« »Nobenega dvoma ni, da je vprašanje so- cialne varnosti delavcev in občanov po- membno področje naše socialne politike in s tem tudi cilja, ki ga je naša družba v prizadevanjih za boljše življenje delovnih ljudi in občanov osvojila. In če zdaj govori- mo o Tednu starejših občanov, gre ta pozor- nost še posebej tudi njim. Na tem področju delam že polnih petin- dvajset let, v zadnjem času še posebej na področju socialne varnosti udeležencev NOB in invalidov. To je področje, ki zahte- va ob hitrem razvoju naše družbe še poseb- no skrb. Zato tudi menim, da je celjska pobuda o izvedbi Tedna starejših občanov več kot dobra. Saj gre za generacijo, ki je doprinesla levji delež v naši socialistični graditvi in ki tudi zato zasluži potrebno pozornost. Ob tem pa seveda ostaja še vrsta nedorečenih nalog, vprašanj. In zdaj je čas, da se o njih pogovorimo in ukrepamo. Sicer pa moramo priznati, da smo zaradi socialne varnosti teh ljudi le napravili korak naprej, čeprav nekatera materialna vprašanja osta- jajo še vedno odprta.« Milan Loštrk je nosilec Spomenice 1941 in več drugih visokih odlikovanj. M. BOŽiC 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 1979 CEUE: TEDEN STAREJŠIH OBČANOV-CEUE: TEDEN STAREJŠIH OOCANDV SREČEN V DOMAČEM SADOVNJAKU »MASLO, Karlo-Drago (roj. 1912), kmeč- ki sin iz Postojne. Bil je komandant Brkin- sko-pivške čete, od oktobra 1942 koman- dant 2. bataljona Južno primorskega odre- da, po kapitulaciji Italije pa komandant udarnega letečega bataljona, v začetku 1. 1944 komandant Brkunsko - istrskega odreda, nato pa komandant jurišnega bata- ljona XXX. divizije in komandant 19. briga- de Srečko Kosovel. Med najtežjimi boji IX. korpusa v zadnji ofenzivi aprila 1945 na Trnovski planoti je vodil ofenzivne akcije udarnega bataljona na Krasu blizu Trsta. Pri napadu IV. armade in IX. korpusa na Trst se je z jurišnim bataljonom prebil v Trst in sredi mesta vodil najbolj ogorčene boje pred prihodom rednih enot JLA.« (Iz male splošne eciklopedije, ki je izšla pred leti pri DZS, skrajšan tekst na strani 576) - Med zadnjim obiskom, ki ga je organizi- rala Občinska konferenca SZDL skupaj z Društvom upokojencev je bil navzoč tudi Drago Maslo, ki je trenutno edini živeči narodni heroj v Celju. Rojen je bil 23. avgu- sta 1912 na Ostrožnem brdu v občini Ilirska Bistrica. V številni družini je bilo kar enajst otrok in Drago je bil prvi med njimi, torej najstarejši. Ko se spominja otroških let z velikim spoštovanjem pove, da so kljub skromnemu življenju bila to izredno lepa leta. Mati in oče sta vse otroke vzgajala v naprednem duhu. Doma so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom. Mama je bila roje- na v Spodnjem Zemnu, oče pa na Ostrož- nem brdu. Drago se spominja, da bi že leta 1935 moral iti v italijansko vojsko, p ni šel. Leta 1941 je ponovno pobegnil iz italijanske voj- ske, ker mu ni bil všeč njihov način dela do naših ljudi. 2e decembra 1941 se je vključil v partizane in tam tudi ostal vse do osvobo- ditve. Že pred aktivno vključitvijo v parti- zane pa je skupaj z Ervinom Janezom Dou- ganom izvedel 28. oktorbra 1941 prvo večjo akcijo in to na vlak med Pivko in Ilirsko Bistrico. »Bilo je zvečer in stemnilo se je že,« se spominja Drago svoje prve velike diver- zantske akcije. »Z Janezom sva s ponosom gledala, kako je vlak postal kup železja, začelo je goreti in v tem ognju je umrlo okoli 40 ljudi. Za tiste čase in kraje je bila to izjemna akcija, saj jo Italijani niso pričako- vali. Zelo velika akcija za tiste čase je bila tudi 18. maja 1942, ko sem jo vodil na Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici. Dvakrat sem bil tudi ranjen. Prvič 30. junija 1942 pri Zagorju in drugič leta 1944 pri Lokvah. Zadnje dni aprila 1945 smo vodili velike borbe na Občinah, kjer smo dobili nalogo za napad na Trst. Svobodo sem dočakal na sam 1. maj v Trstu po ogorčenih borbah.« Danes? »Vesel sem, da smo uspelli in to moramo čuvati. Pokoj pa preživljam z delom v svo- jem sadovnjaku. Spominov nisem pisal, ker nisem vedel, da bom preživel. Vedno pa se rad vračam domov, kjer sem preživel lepa otroška leta pa izredno razburljiva mladeniška. In žal mi ni niti za prvim niti za drugim.« TONE VRABL DRAGO MASLO ŽALNA ZASTAVA NA OC E P KOV I GMAJNI Jože Bauer je bard delavskega gibanja. Lepo starčevsko glavo krasijo beli lasje, misli so čiste, spomin s kristalno natanč- nostjo sega v preteklost, še v čase napredne socialdemokratske stranke in poznejšega preobrata, ko so se njeni interesi pričeli ločevati od delavskih. 1911 leta, torej v istem letu kot Tito, je Jože Bauer postal sindikalist. Delavec v steklarni Hrastnik. Sin napredne delavske družine. V času ve- likih štrajkov predsednik glavnega stav- kovnega odbora za Jugoslavijo. Z največ- jim ponosom se spominja velike steklarske stavke 1928 leta od 29. junija do 28. oktobra, ko so dosegli podpis ugodnih pogodb z delodajalci in uspešno zaključili stavko. Z največjim srdom se spominja bojev z orju- naši. Letos bo minilo 55 let od bojev s tem črnim madežem v naši zgodovini. Po vukovarskem kongresu sta oba z oče- tom v Komunistični partiji Jugoslavije. Jo- že Bauer se kljub svojim osmim križem spominja vsega do potankosti. Posebno še časov, ko je bil v Paračinu, kjer je največja steklarna v Jugoslaviji, spominja se delav- ske solidarnosti, pa tudi zaporov in muče- nja. Najhuje je bilo seveda v beograjski »Glavnjači«, kjer tudi človeško življenje ni mnogo pomenilo. Iz tistega časa ima zgovo- ren spomin na desni roki v obliki velike brazgotine. Za današnjo priložnost je Jože Bauer iz svoje izredno bogate zakladnice v zgodovi- ni delavskega gibanja izbral dogodek, ki se ga še posebno živo spominja. V Hrastniku se je večkrat zgodilo, da so delavci za 1. maj izobesili rdečo zastavo na kakšen visok di- mnik. Toda ko je umrl Lenin in so komuni- sti to vest sprejeli s potrtostjo, nikakor pa ne z obupom v srcu, so se v Hrastniku odločili za tale korak: naročili so blago rde- če in črne barve. Iz tega so sešili veliko rdečo in črno zastavo. Nato so jo pritrdili na izredno dolge vrvi in obe zastavi potegnili na hrib čez steklarno in potok Medijo na Ocepkovo gmajno, da se je ta žalni simbol videl daleč naokoli. To je bilo 21. januarja 1924 leta na osnovi sklepa KP hrastniških steklarjev. Tako so počastili spomin velikega Lenina. Jože se spominja tudi številnih partijskih sestankov, ki jih je vodil kot tedanji okrož- ni sekretar. Komunisti so se večkrat zbrali in krenili na izlet na Mrzlico in imeli tam sestanek. Nekoč so ga imeli celo v kleti, ko so bili nad njimi v zgornjih prostorih orož- niki. Za svoje delo je Jože Bauer prejel red dela s srebrnim vencem, red dela z zlatim vencem, zlato značko sindikata in diplomo častnega predsednika Društva upokojen- cev v Celju. DRAGO MEDVED JOŽE BAUER CELJE BI MORALO BITI LEPO IN ČISTO MESTO VIKTOR GODNIK Nisem se zmotil. Našel sem ga v delavni- ci, v kateri je prebil dolga leta. V delavnici, ki jo je vodil kot urarski mojster, pa se tudi zdaj, čeprav je pred leti izpregel, od nje ne more posloviti. V njej je lep kos- njegovega življenja. »Da, pred devetimi leti sem jo prepustil starejšemu sinu Dušanu. Tedaj sem stopil v pokoj, naziv urarskega mojstra pa imam od leta 1945. Pred tem sem vse do izbruha druge svetovne vojne delal pri urarskem mojstru Lečniku na sedanjem Tomšičevem trgu. Vojna leta sem preživel kot slovenski pregnanec« Viktor Godnik pa ni samo ugleden urar- ski mojster. Se zdaj aktivno dela v doma- čem Turističnem društvu. Je odbornik te celjske organizacije. Njegovo predvojno delo je vezano tudi na Svobodo, na znani zlet Svobod v Celju... »V odboru Svobode sem še zdaj. V pri- pravah na zlet Svobod v Celju smo imeli polne roke dela. Tedaj, leta 1935., sem bil tajnik celjske Svobode. Sicer pa sem v Svo- bodo prišel po zaslugi šaha. V Celju sem bil takrat vodja šahovske sekcije, ki se je poz- neje vključila v Svobodo. Delo pa me je vodilo od šaha do tajniških obveznosti v društvu, ki za tisti čas niso bile majhne. Sicer pa sem vse do razpusta Svobode po zletu v Celju, bil dve leti tudi njen predse- dnik, štiri leta blagajnik.« »Že pred vojno in tudi zdaj delate v Turi- stičnem društvu. Tu imate dovolj priložno- sti, da se srečujete s problemi Celja. Kaj vam na primer zdaj v našem mestu ni všeč?« »Čistoča v mestu ni takšna, kot bi morala biti. Motijo me divja smetišča. Naj bom konkreten. Na Dolgem polju, kjer stanu- jem, so za železniško progo garaže in okoli njih na kupe smeti. Krajevna skupnost je opozorila na to odgovorno komunalno de- lovno organizacijo. Pa nič. Sme+' so še ve- dno tam. To me zelo moti. Tudi v Cretu, za Cinkarno, je še dosti neurejenega. To bi morali urediti. In ne vem, zakaj moramo na te reči opozarjati. Ljudje bi sami morali spoznati, da v takšnem okolju ni mogoče živeti, ne delati.« »Čeprav je že devet let od tega, ko ste se upokojili, vas urarsko delo še vedno privla- či, mar ne?« »Da, še vedno. Delno zaradi časa, da mi hitreje mine, razen tega pa tudi dinar, ki ga tako zaslužim pri sinu, vedno prav pride!« M. BOŽIC SPOMINI SO VEČNI FRANC ŠKUFCA Med dolenjskimi griči se je leta 1893 rodil Franc Skufca. Dvanajst otrok je bilo pri hiši. Franc je bil prvorojenec, ki je moral veliko delati, da se je mnogoštevilna druži- na lahko preživljala. Ko je v Stični končal šolanje, si niti pomisliti ni upal, da bi šola- nje nadaljeval, čeprav si je prav to vroče želel. Kot 18-letni pobič je šel služit vojaški rok in ker se je medtem začela I. svetovna vojna, je Frančevo življenje steklo po dru- gačnih tirnicah. Moral je v Galicijo. Težka so bila ta leta. S prvim bataljonom ljubljanskega polka je Franc Skufca leta 1918 odšel še z drugimi dobrovoljci v bitko za severno mejo. Že naslednje leto se je znašel za rešetkami jet- nišnice v Spitalu nad Dravo, od koder pa mu je po srečnem naključju uspelo po de- setih dneh pobegniti. Tako je do septembra leta 1919 ostal na Koroškem, od koder ga je vodila pot v Prekmurje, pa v Ljubljano, v Cerknico od tam spet v Karlovec, kjer si je leta 1924 našel življenjsko družico. Ko so Nemci vkorakali v Celje, je bil Franc sicer že upokojen, vendar je honorarno de- lal pri nekem manjšem podjetju, ki je imelo večje zaloge papirja. Nihče tedaj ni vedel, da je prav ta papir po zaslugi Franca po skrivnih poteh odhajal v ilegalno tiskarno. Prav tako je mnogim partizanom pomagal, da so na podoben način prišli do čevljev. Leta so tekla in pred vrati je bila tako težko pričakovana svoboda. Franc se tistih dni spominja z radostjo v srcu. Dobro se še spominja, kako je leta 1948 pričela rasti iz temeljev elektrarna v Šoštanju. Pri Gradisu je bil tedaj zaposlen kot šef komunalne službe. Težko je bilo tiste čase za hrano, ki jo je moral preskrbeti za precejšnje število delavcev. To delo je vestno opravljal vse do leta 1957, ko se je spet vrnil v Celje. Težko, zares težko je preliti tako pisano življenjsko pot v strnjene vrstice na papir- ju. Kajti zgodbe, ki jih je pisalo življenje Franca Skufca so kar vse po vrsti zanimive in tudi sam se težko odloči, kaj mu je naj- bolj ostalo v spominu. Ne gre pa prezreti, da je Franc velik ljubitelj narave, saj je bil večkrat tudi na Triglavu, zadnjič, ko mu je bilo 72 let, prehodil je vse, ali pa morda skoraj vse slovenske gorske postojanke. Veliko je smučal in telovadil in morda gre prav vsemu temu pripisati čilega duha Franca Skufce, ki mu bo 15. novembra 86 let. Naj veljajo naše iskrene čestitke za dobro zdravje že v naprej! MATEJA PODJED št. 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 15 iEUE: TEDEN $ШЕЈ$ШОШШ-СЕиЕ: TEDEN $Т№Ј$1Н0ВШ DROBCE IZ SPOMINOV, KI SO NEIZBRISNI V Višjeviku na Notranjskem se je leta 1913 rodil Franc Mlakar, ki smo ga pred dnevi obiskali v Celju, kjer živi že od leta 1948. Z vnučki v naročju, z delom na vrtu in v hiši mu ni nikoli dolgčas. Ob skodelici kave sva kramljala o minu- lih letih, o letih, ki se jih Franc spominja z žalostjo v srcu. Pripovedoval je namreč do- godke iz II. svetovne vojne, ki jo je doživljal na Notranjskem v borbi z Italijani in belo- gardisti. Živo so se mu vtisnile v spomin grozote tistih dni; smrt brata, ki je padel v prvih dneh vojne in dveh sester, ki so ju ustrelili Italijani, je bila bridka in grda preizkušnja za tedaj mladega Franca. Mati je ušla pred sovražnim strelom v hosto, skupaj z drugimi vaščani. Ko je leta 1943 Italija kapitulirala, so bili nekdaj tako okrutni fašisti pohlevni kot ov- ce, brez volje in vdani v usodo. Moralno so bili popolnoma na dnu, saj so doumeli, da je bila njihova vojna do kraja nesmiselna. Franc Mlakar, ki je takrat s še enim tovari- šem preiskoval to poraženo vojsko, pravi, da ne bo nikoli pozabil izraza na obrazu razoroženih fašistov. Na ta dogodek se veže tudi naslednji. V sosednji vasi, kjer je bila belogardistična postojanka, pa belčki nikakor niso hoteli predati orožja partizanom, ki so jih zajeli. Tudi niso hoteli verjeti, da je Italija kapitu- lirala. Dva dni so tičali zabiti v bunkerju in šele potem, ko sta prišli na teren dve briga- di so se pod pritiskom ultimata belogardisti predali. Podobno kot Italijani, so bili tudi ti popolnoma obupani, brez volje in potočili so na potoke solza. O njihovi usodi pa je seveda odločila vojaška komisija. Veliko je utrinkov iz vojnih dni in o njih bi se dalo še in še pogovarjati in prav tako pisati. A prav gotovo bo še priložnost za to. Ko vprašam Franca Mlakarja po prizna- njih in odlikovanjih, se bežno nasmehne in zamahne z_ roko, češ, kaj bi pisali o teh stvareh. Pa vendarle izvem, da je Franc nosilec Spomenice leta 1941, da ima orden zaslug za narod II. in III, stopnje, da je bil odlikovan z ordenom bratstva in enotnosti, da je dobil medaljo za hrabrost in da je bil po vojni odlikovan z ordenom za vojaške zasluge s srebrnim mečem. Dolga leta je zdaj že Celjan, čeprav ga narečje še zmeraj izdaja za Notranjca. V naš kraj je prišel leta 1948, ko je končal partij- sko šolo in bil razporejen v Celje. Med dru- gimi dolžnostmi in funkcijami je od leta 1952 pa do 1968, ko je odšel v pokoj, bil direktor tovarne pohištva v Celju. MATEJA PODJED FRANC MLAKAR ODVETNIK ^48 LET Najprej iskrena čestitka za nedavni osemdeseti življenjski jubilej. In potem pomenek o Celju in borcih-pro- stovoljcih za severno mejo, o planistvu in turizmu, odvetniški praksi itd. Spomini oživljajo. Odprl je svoj leksikon. Živo besedo. Odločen v bičanju slabosti, nepravilnosti. Tudi danes. Se posebej tistih, ki so rezultat človekove malomarnosti, slabega odnosa do okolja, narave, sočloveka... Takšen je dr. Ervin Mejak. Beseda je nanesla na prvo slovensko gi- mnazijo v Celju. »No, imeli smo jo v bivši hiši dr. Kukovca na Muzejskem trgu. Na njej smo nekdanji dijaki odkrili tudi spominsko ploščo. Sicer pa se v tej zvezi rad spominjam tedanjih profesorjev. Najpomembnejši med njimi je bil vsekakor zgodovinar Emilijan Lilek, zahvala velja tudi prof. Kožuhu, znanemu dijaškemu dobrotniku in drugim. Bili so odlični vzgojitelji in učitelji slovenske mla- dine. Iz te gimnazije je prišlo veliko mladih, ki so v poznejših letih odigrali pomembno vlogo v družbenem in političnem življe- nju.« In potem beseda o dveh velikih, padlih borcih za severno mejo, o Srečku Puncerju in Franju Malgaju. Oba sta bila dijaka celj- ske gimnazije in tudi onadva sta se skupaj z Mejakom in drugimi sestajala na domu ta- kratnega stotnika Rudolfa Maistra, tudi znanega kot pesnika Vojanova. Tam so se skrivaj zbirali zavedni celjski dijaki in Mai- ster jih je vzgajal v narodnem duhu. Mla- dim pesnikom, med njimi tudi Franu Rošu, je pregledoval napisane pesmi in jih po- pravljal. In zato ni naključje, če smo se 1918. leta vsi odzvali klicu in stopili v njego- vo vojsko. »Spominjam se šestega novembra 1918. leta, ko je bil v Celju narodni dan. V mestu se je zbralo več kot dvajset tisoč ljudi, da pozdravijo ustanovitev nove države. Celje je bilo v zastavah. Na mnogih transparentih pa smo brali besede: ,Danes nemško Celje in nikdar več!' Še istega dne zvečer smo se odpeljali Malgajevi borci na Koroško. V tej četrti je bilo največ Šentjurčanov, Teherča- nov in nekaj celjskih dijakov. Peljali smo se do Dravograda in potem v nekaj dneh za- sedli vso Mežiško dolino.« »In vaše odvetniško delo?« »Opravljal sem ga oseminštirideset let, s prekinitvijo v času pregnanstva v Srbiji. O tem delu bi lahko govoril na veliko. Najbolj pa se spominjam, ko sem kot odvetniški pripravnik v znanem trboveljskem procesu zagovarjal dva mlada komunista, ki sta bila tudi oproščena.« M. BOŽIC Dr. ERVIN MEJAK Z DELOM IN PREPRIČANJEM ZVEST FRONTI v sobi spominov, kakor bi lahko imeno- vali majhen prostor, katerega stene so pol- ne številnih priznanj in odlikovanj, ki jih je dobil Albin Dela Mea za svoje življenjske zasluge, se naš sogovornik, kot je povedal, rad pomudi. Potem obuja spomine na mi- nula leta in ua dogodke, ki jih je pisalo življenje. Veliko, zelo veliko je teh dogod- kov in težko se je odločiti za tiste, ki so mu najbolj prirasli k srcu in tiste, ki se jih nerad, a se jih vendar spominja. O njegovem aktivnem delu v mlajših le- tih priča prav ta majhna sobica spominov, kjer je med drugim skrbno spravljena me- dalja zaslug za narod, plaketa in značka republiškega odbora zveze prostovoljcev- borcev za severno mejo, zlasti znak prizna- nja jugoslovanskega Rdečega križa, pa Ob- činske konference SZDL Celje, priznanja domače krajevne skupnosti, priznanja ZZB NOV Celje in še in še. »Ce me zdravje ne bi puščalo na cedilu,« je dejal ob našem obisku 83-letni Albin, »bi še delal ali vsaj pomagal pri delu v krajevni skupnosti.« Skupaj z ženo živi v majhni, prijetni hiši- ci, obdani s pisanim cvetjem na Plečnikovi cesti, torej v krajevni skupnosti Aljažev hrib, kjer ga vsi prav dobro poznajo in ce- nijo. Z radostjo v srcu se spominja Albin Dela Mea 1. novembra 1918. leta, ko se je končala I. svetovna vojna. Zatiranja Slovencev v tistem obdobju je namreč krepko občutil in nikoli jih ne bo pozabil. Albin pa se je ve- dno zavedal, da je Slovenec in prav zato je bil tedaj na vsakem koraku preganjan, tudi zaprt je bil zato, ker je hotel biti le Slove- nec, ker je govoril slovensko. Bil je poštni uradnik in tudi na delovnem mestu se je zaradi svojega prepričanja kar naprej srečeval s težavami. Z nemčurji si je bil vselej navzkriž, tudi potem, ko je pridiv- jala II. svetovna vojna in je kot aktivist deloval v Jurkloštru in njegovi okolici. Tež- ka leta so končno minila in tudi 9. maj 1945 šteje Albin Dela Mea med najsrečnejše tre- nutke v svojem življenju. Že s prvim dnem svobode je bil organiziran pri narodni za- ščiti in potem je vse do leta 1975 ostal z delom in prepričanjem zvest fronti. MATEJA PODJED ALBIN DELA MEA GRANATA MU JE REŠILA ŽIVLJENJE Ludvik Kolar je delavski sin iz Braslovč. Oče Jože in mama Marija sta imela šest otrok, Ludvik je bil najmlajši. Z dvanajsti- mi leti je šel služit graščaku v Novi Kloster. To je bilo 1926 leta, ko mu je bilo pa pet- najst let, se je šel učit za avtomehanika k Ožeku v Celje. Pozneje seveda ni dobil dela kot avtomehanik, opravljal je različna dela, tudi na kmetijah. Največkrat se je zadrževal pri družini Lilija, saj je bila zelo napredna. 1937 je moral obleči vojaško suknjo. Dve leti je bil v 6. zračni bazi v Zemunu. Ko se je vrnil domov, se je za kratek čas zaposlil v tekstilnem obratu v Šempetru in tam spoz- nal brate Hribar. Ker rhu delo v tekstilni ni bilo všeč, se je odpravil na Gorenjsko k avtoprevozniku kot šofer. Ko se je bližala vojna je spet moral obleči uniformo in ko je stara Jugoslavija razpadla kot hiša iz kart, je bil Ludvik Kolar v Topoli pri Banjaluki. V Sisku so ga Nemci ujeli, a jim je v Zagre- bu pobegnil in se napotil k bratu na Polze- lo. Potem je šel delat v šoštanjski kamno- lom kot strojnik, od tam pa novembra 1941 leta v partizane. Tu se mu šele prav zaiskrijo oči. Najbolj se spominja dogodka, ko je januarja 1942 prišel iz Cankarjevega bataljona s Pokljuke v Kokrško četo. Nek domačin jih je na po- ložaju izdal in Nemci so jih obkolili. Zatekli so se v neko lovsko kočo in tudi tam so bili obkoljeni. Pričela se je bitka za biti ali ne biti. Partizani so se tolkli z Nemci od treh popoldne do večera. Drug za drugim so se prebijali iz koče. Na koncu sta ostala le še Ludvik in Zaletelov Tine, ki je imel mitra- ljez. Ko je skočil skozi okno, je spustil še rafal v Nemce, v tistem pa je skočil skozi okno tudi Ludvik. Obenem je v neposredni bližini eksplodirala granata »štilarica« in ga vrgla daleč proč v sneg, tako da je prišel povsem iz dometa nemških krogel. Taka je ta zgodba. Mnogo jih je bilo v štirih letih težkega bojevanja z okupator- jem. Ludvik Kolar je nosilec spomenice 1941, dobil je medaljo za hrabrost, red za- sluge za narod, red bratstva in enotnosti ter red dela s srebrnim vencem. Ko se je tolkel z Nemci in še pred vojno sprejemal od očeta prve nauke proletarske bojevitosti, ni mislil na medalje. Mislil in delal je za pravico žuljave delavčeve dlani in se boril za svobodo svojega naroda. DRAGO MEDVED LUDVIK KOLAR 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 1979 CEUE: TEDEN STAREJŠIH OBČANOV - CEUE: TEDEN STAREJŠIH OBČANOV PARTIZANSKA TEHNIKA Ce bi odprl njegovo osebno legitimacijo, bi ne videl, da je samo nosilec partizanske Spomenice 1941, da bi lahko pripel na prsi veliko odlikovanj, marveč, da je njegovo življenje tudi močno povezano z narodnoo- svobodilnim gibanjem na Kozjanskem in da je Ivan Luskar tudi tisti človek, ki je 1950. leta v Celju ustanovil Semenarno. Te- mu delu in vodenju te delovne organizacije je ostal zvest do upokojitve 1966. leta in tudi pozneje vse do dveh let nazaj, ko ga je bolezen prisilila, da je opustil dejavnost, ki mu je zrasla pri srcu. Navzlic temu je akti- ven še danes v Krajevni skupnosti Aljažev hrib, v organizaciji Zveze borcev. »Ni miru. Tudi zdaj ne in prav je tako,« je mimogrede ugotovil s smehom na licih. No, kmalu po vojni pa ga najdemo tudi na položaju predsednika kozjanskega okra- ja, tajnika okraja Šmarje itd. Tudi na mini- strstvu v Ljubljani. »Doma sem na Planini pri Sevnici. Tu poznam vsak kotiček in tedaj tudi skoraj vsakega človeka. Ljudje na tem predelu so se takoj po prihodu okupatorja odločili za borbo proti njemu. Mladi so začeli zbirati orožje in ga skrivati. Začel se je upor proti okupatorju. Na zimo 1941. leta je prišel k meni Tomaž Sorčan iz Celja. Pripeljal ga je učitelj Ga- berc. Iz spontanega upora so nastale orga- nizirane skupine. 2e takoj po prihodu mi je Tomaž naročil, da pripravim prostor za delo partizanske tehnike. Našel sem ga, toda namesto, da bi služil tehniki, so ga zasedli člani Pokrajin- skega komiteja KP za Štajersko s Sergejem Kraigherjem na čelu. Tu sta bila še Štefan Znidaršič, Cvetka Praprotnik-Stefka in drugi. Prva tehnika v teh krajih pa je nasta- la pri Grabenski mami v Grabnah, ki je delovala do pomladi 1944., ko se je preselila na Bohor in se preimenovala v Prešernovo tehniko. V tej tehniki nisem dolgo delal, ker sem bil imenovan za okrajnega sekretarja Koz- je, od avgusta 1944. pa sem bil član Okrož- nega komiteja za Štajersko. Na tem položa- ju sem bil vse do konca vojne. Vidite, in zdaj po tolikih letih se zavze- mam, da bi prostore, kjer smo imeli med vojno bunkerje in kjer je bil tudi sedež Pokrajinskega komiteja, obnovili in jih očuvali našim zanamcem.« M. BOŽiC IVAN LUSKAR DELO MED RUDARJI Franc Smagur. Letos oktobra bo slavil osemdeseti življenjski jubilej. Navzlic ča- stitljivim letom ne počiva. Aktiven je še zdaj. Na terenu Aljaževega hriba. V najra- zličnejših organizacijah. Ni miru, ni počit- ka. Aktivnemu delu je bil zvest okoli petde- set let, in tako tudi danes pozna svoje ob- veznosti. »Sem sin rudarja. Tudi sam sem šel po očetovih stopinjah. V trboveljski rudnik. Že 1917. leta sem kopal premog in bil poz- neje, vse do upokojitve, rudarski nadzor- nik. To je bilo razgibano obdobje. Že 1919. leta sem se vključil v partijsko delo. Nato stavke. V 1921. letu so me aretirali in z menoj vred vse člane stavkovnega odbora. V 1924. letu sem bil v borbi z orjunaši. Še isto leto ponovna rudarska stavka in kdo ve kojiko jih je bilo še za tem. Sodeloval sem v vseh stavkah in delal v naprednih del?v- skih organizacijah. Dobro se spominjam gladovne stavke 1934. leta v rudniku. Bil sem v reševalni ekipi. Zato sem hodil po jami in pregledo- val rudarje. Mnogi med njimi so tedaj moč- no oslabeU. Zato smo jim pomagali, da so se okrepili. Odgovorno delo sem imel tudi v času ustanovnega kongresa Komunistične parti- je Slovenije. S Fortejevim Andrejčem, prav tako znanim komunistom, sva bila tisti čas na straži. Pazila sva na poti, ki so vodile na Cebine... « Takšen je bil začetek. Zato ga tudi 1941. leto ni našlo nepripravljenega. Takoj se je vključil v osvobodilno gibanje. Delal je na terenu. Tako vse do 1944. leta, ko je odšel v gozdove. In tudi to je obdobje, ki ga spomi- nja na mnoge težke in hkrati lepe dogodke. »Da, bilo je tik pred koncem vojne. Svo- bodo smo že čutili. Tedaj so nas belogardi- sti in Nemci obkolili v Dolenjskih toplicah. Prišli so nepričakovano. Bila je zgodnja ju- tranja ura, ko sem zaslišal strel. In potem spet. Naša stražarja ozirooziroma partizana, ki sta pripadala komandi Novega mesta, sta hitro reagirala, toda za enega je bilo to jutro usodno. Padel je pod strelom nemškega vojaka. Nemci in belogardisti so vdrli v vas. Stre- ljanja ni hotelo biti konec. Tedaj sem jo srečno odnesel, skupaj s skupino tovarišev, čeprav bi se lahko zgodilo tudi kako dru- gače.. .« M. BOŽiC FRANC SMAGUR ROŽE NA PLATNU Četrt stoletja je, odkar je zapustil šolo, učence in dijake, ki jih je uvajal v skrivno- sti in lepote risanja. Se do nedavna je sam vehko delal. O tem govori tudi njegov atelje. Poln je slik. Mor- da na prvi pogled prepoln. Po stenah, na oknu in mizi. Prednjačijo akvareli. Tudi dela v olju. Največ je rož. Veliko je pokra- jin. Svet, ki ga doživljaš in vidiš. In vendar živi tu na platnu čisto svojstveno življenje. Kot bi bilo pravo. Kar prijel bi ga. Imel bi ga za svojega. Lepo je življenje z rožami, z našo pokrajino. Akademski slikar Cvetko Ščuka. Našel sem ga doma. Še vedno se mi zdi, da je moj profesor iz gimnazijskih let, če- prav je od tedaj že štirideset let. In več. Zdaj ima štiriinosemd«set let. Ne kaže jih. Tudi v besedi je še poln iskrivih domi- slic. In vendar misel tu in tam zastane. To- da, ko je beseda nanesla na leta med prvo svetovno vojno, se je razživel. »Samo štiriindvajset ur sem bil v avstrij- ski vojski. Potem sem postal vojak prve srbske divizije prostovoljcev. Hodil sem iz Odese do Kijeva in kdo ve kam še. Štiri leta sem bil v Rusiji. Doživel sem prvo proletar- sko revolucijo...« Ko pripoveduje, ne more zakriti, da je doma tam blizu Trsta. Iz Barkovelj. Okusil je itahjanske fašiste. Pred njimi zbežal. Sh- karstvo je med drugim študiral tudi v Flo- rence Poučeval je v Trstu, Vipavi. Tudi v Mur- ski Soboti. Od tam je prišel v Celje in postal Celjan. Še danes je zvest mestu ob Savinji. Na celjski gimnaziji je poučeval od 1933. do izbruha druge svetovne vojne. Po vojni še nekaj časa na gimnaziji potem pa na učite- ljišču. Tako vse do upokojitve. In vendar z upokojitvijo ni prenehalo nje- govo umetniško delo. Zapisal se je čopiču, barvam, platnu, naravi in lepoti. Za njim je pot, ki bi polnila knjige, če bi jo kdo zapisal. In škoda je, če bo ostala le v spominih. M. BOŽIC CVETKO ŠČUKA SPOMINI NA ŠOLO »Četudi sem v pokoju že osemnajst let, mi ta čas mineva v znamenju dvojnega, oziroma kar trojnega dela, skratka velikih obveznosti, ki me spremljajo še zdaj,« je na vprašanje, kako uživa pokoj, odgovoril de- vetinsedemdesetletni nekdanji učitelj in nadučitelj Jože Križnic. »Vidite delam še zdaj in moja napaka je, da sprejmem vsako funkcijo, ki mi jo kdo ponudi. Ta spomladanski čas pa je najtežji, saj se nakopiči toliko obveznosti, da že sko- raj ne vem ne kod, ne kam. V društvu upo- kojencev delam zlasti na kulturno prosvet- nem področju, v Gaberju pa kot društveni zaupnik. Sicer pa imam obveznosti tudi v organizaciji Rdečega križa.« Tako se je začel pomenek. Tako tudi prva predstavitev. Živahno in vneto je pripove- doval in obujal spomine. Zlasti tiste, ki so vezani na delo v šoli. Nikoli ni poučeval v Celju. Zato pa je vzgajal mladi rod v Lovrencu na Pohorju, v Slovenskih goricah, v Duhu na Ostrem vrhu... »Najlepši so spomini na delo v šoli v Du- hu na Ostrem vrhu, na Kozjaku. Življenje tu ni bilo lahko. Prej silno težko. Veliko smo prepešačili. Zime so prinesle druge težave. In vendar je tistih devet let dela v tem prečudovitem naravnem okolju čas, ki se ga najrajši spominjam. Tako tudi nasled- njega dogodka. Naša slovenska šola je delala v stari hiši. Okoli sto metrov vstran pa je bila avstrijska osnovna šola, ki je bila pred razmejitvijo prav tako naša. In nekoč je novi upravitelj šole onstran meje pripravil svoje učence, da so vdrli v našo šolo s palicami v rokah in grozili naširn otrokom. Razumljivo je, da sem jih takoj pregnal in tekel za njimi vse do njihove šole, kjer sem jih v slovenskem jeziku opozoril, da tako ne gre. Toda, s tem mojega »maščevanja« ni bilo konec. Zvedel sem, da avstrijski upravitelj rad zahaja v gostilno na našo stran v času, ko je bil prehod čez mejo zabranjen. To sem zaupal komandirju obmejne straže. Tako so pri- pravili zasedo in seveda ujeli avstrijskega upravitelja, ki je prišel čez mejo v času, ko bi ne smel. Moledoval je, naj ga izpustijo. Pa se mu ni nič hudega zgodilo. Namesto, da bi bil čez nekaj minut doma, je hodil do svoje šole tri dni preko Selnice in Maribora. Potem je bil ob meji mir in tudi njegove nevoščljivosti, zavoljo več kot razgibanega dela v naši šoli, nismo več čutili. Da, to se je zgodilo 1930. ah 1931. leta.« M. BOŽiC JOŽE KRIŽNIC ki. 19 - 17. ma¡ 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 IZKUŠNJE OSNOVNE ŠOLE »DUŠANA JEREBA« V KONJICAH CELODNEVNA ŠOLA- ORANJE LEDINE Večji napori učiteljev, boljši učno-vzgojni rezultati Od pričetka šolskega leta 1978/79 dela ta šola po programu celodnevne- ga dela. Že prej so v občini Slovenske Konjice delale kot celodnevne po- družnične šole Resnik, Stranice, Te- panje in šola s prilagojenim progra- mom »Pohorski odred«. Osnovna šola Dušana Jereba pa je prva centralna šola v občini, ki je prešla lani z vsemi oddelki prvih štirih razredov na celo- dnevno šolo. Osnovna šola je bila zgrajena v zadnjem desetletju in si- cer v treh etapah. Zadnja etapa iz- gradnje celotnega šolskega objekta pa je bila končana tik pred lanskim šolskim letom. Da so za celodnevno šolo prostori osnovni pogoj, so se v Slovenskih Ko- njicah dobro zavedali. Za 22 oddelkov imajo sedaj na razpolago 28 svetlih in sodobno opremljenih učilnic, velik večnamenski prostor, avlo, pionirsko sobo, zobno ambulanto, knjižnico s či- talnico, šest kabinetov, sodobno opremljeno kuhinjo in jedilnico z 200 sedeži, gospodinjsko učilnico, telova- dnico in sanitarne prostore. Skupne površine je blizu 3.000 m^ in pride po- prečno na učenca okrog 5 m^ notranje površine, ne računajoč zunanjih zele- nih površin, asfaltiranega rokometne- ga igrišča, igrišča za košarko, atletske steze itd. Poleg te materialne baze, pa je sam prehod na celodnevno šolo zahteval temeljite in obsežne priprave, notra- njega in zuna Strokovne službe so pripravile najprej temeljit elaborat, v katerem so bile obrazložene vse potre- be prehoda na celodnevno šolanje. Med najtrdnejšimi utemeljitvami lah- ko srečamo naslednje: razbremenitev staršev v korist vzgoje, manjši osip in socialno razlikovanje, individualizaci- ja pouka, širša uporaba izobraževalne tehnologije, večja motivacija otrok za učenje. Pa še bi lahko naštevali. Elaborat o prehodu na celodnevno šolanje je bil osnova za razpravo na svetu šole in svetu staršev ter na vseh roditeljskih sestankih po oddelkih. Starši so sklep o prehodu pozdravili takorekoč u odprtimi rokami. Bilo ni nobenih pomislekov. Podporo so dale tudi vse družbenopolitične organizaci- je, pa tudi delovne organizacije in na ta način je bila končana »zunanja« pri- prava na prehod. Notranje priprave so zadevale pred- vsem šolski kolektiv. Le-te je kolektiv organizirano ter sistematično opravil v lanskih šolskih počitnicah. Poleg do- tedanje komisije za sestavo elaborata, so oblikovali še tri: za organizacijo in kadre, za razporeditev in ureditev pro- storov in za prehrano. Usklajeno delo med njimi se je obrestovalo. Končno so morali upoštevati dvojnost šolske- ga režima: celodnevni na ravni razre- dnega pouka ter poldnevni režim dela na predmetni stopnji. Priprava učnega osebja je zahtevala posebno pozornost. Poleg posebnega študija za učitelje po skupinah so orga- nizirali še individualni študij po repu- bliškem programu in seminar, ki ga je vodila skupina strokovnjakov Zavoda SRS za šolstvo. Nato pa še strokovne ekskurzija v dve šoli, ki sta že uvedli celodnevno šolanje - Riba Roäck v Ve- lenju in v Gornji Radgoni. Tako so si konjiški učitelji nabirali potrebne iz- kušnje in znanja za bodoče delo. Sedaj na razredni stopnji v celo- dnevni šoli poučuje 14 učiteljev, učen- cev pa je 248 v devetih oddelkih. Na voljo imajo deset učilnic, večnamen- ski prostor, avlo, souporabo čitalnice, telovadnice, jedilnice in še nekaterih drugih prostorov. Od zunanjih sode- lavcev, imajo le vodjo tabornikov v celodnevni šoli, sicer pa v krožkih pro- stovoljnih dejavnosti še sedem takš- nih sodelavcev, vse delo pa poteka v popoldanskem času. Na šoli je polno zaposlen še zobozdravnik, ki ga »pla- čuje« zdravstveni dom Slovenske Ko- njice. Sicer pa so predvsem zanimive ugo- tovitve pedagogov in vodstva šole o dosedanjih izkušnjah. Ravnatelj šole Franjo Tic: »Dobro smo se pripravili na prehod, zato kakšnih začetnih težav niti ni bilo. Zelo smo povezani z okoljem, ki rado in povsod pomaga, didaktičnih sred- stev za vzgojno izobraževalno delo imamo dovolj, zelo pa pomagajo tudi mnoge delovne organizacije z mate- rialom in tehniko. Nikakršnega pro- blema ni na primer dobiti material za delo pri tehnični vzgoji ali v krož- kih. Brez te pomoči bi si le težko za- mislil nemoten potek dela v taki šoli. Prav posebno skrb in podporo čuti- mo pri skupščini občine in družbeno- političnih organizacijah.« Milica Brumec, učiteljica 1. razre- da: »Odelki za takšno delo so še pre- veliki. Trideset učencev je absolutno preveč, če hočemo pouk individuali- zirati. Čeprav delam trojne diferenci- rane učne priprave za boljše, srednje in one, ki zaostajajo, še vedno to ni dovolj za boljšo individualizacijo pouka. Ob prihodu v šolo jih le nekaj zna že pisati in brati, večina je na različnih stopnjah izobrazbenega in funkcionalnega razvoja.« Vera Tič, učiteljica 3. razreda: »Do- bro se počutim, čeprav je obremenje- nost sedaj večja. Tu ni samo pouk, temveč tudi drugo delo. Res pa je, da sedaj domov ne nosim več nobenega dela. Razumljivo, da so še začetne uvajalne težave... Najbrž bi potrebo- vali še eno telovadnico, da bi se učen- ci lahko vsi zvrstili,« je še dodala. Mira Obrul-Anišak, učiteljica 4. ra- zreda: »V delo sem se dobro vživela. Med učenci je opaziti več sproščeno- sti in živahnosti, pa tudi naravnejši in pristnejši odnosi med učenci in učitelji so sedaj.« Pa še zaključni povzetek mnenj vseh treh tovarišic: Sedaj so po delu mnogo bolj utrujene, kar pripisujejo dolgo- trajnejšemu živ-žavu, ki ga morajo pre- našati. Otroci so namreč tudi bolj živa- hni, saj niso z njimi samo pri klasič- nem pouku. Večja sproščenost otrok zahteva večji napor in koncentracijo učiteljev. Poseben problem so tisti učenci, ki jih zaradi zgodnjega vstaja- nja mučita kasneje utrujenost, manjša pozornost. Čeprav imajo zanje organi- zirano varstvo, jim bo treba vendarle še kako pomagati. Sicer pa so doma sedaj razbremenjene šolskega dela in se bolj lahko posvečajo družini, sebi... Tako šolski kolektiv osnovne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konji- cah orje ledino celodnevnega šolanja. Zavzeto, požrtvovalno in delovno, z večjimi napori. Ni čudno, če pričaku- jejo tudi pošteno vrednotenje svoje- ga dela. Celodnevna šola je dražja, zahteva večje učiteljske napore, zato pa je tudi bolj učinkovita in učno- vzgojni rezultati večji. Zahtevajo jo spremenjeni odnosi in vloga družine ter hiter družbeni razvoj. Franjo MAROSEK Fotokrožkarja pri svojem opravilu; poklicna usmeritev? »Zdrav duh v zdravem telesu« v novi telovadnici. CELJE: TEDEN UPOKOJENCEV 37 ZBOROV - 933 PEVCEV Spored prireditev Tedna starejših obča- nov v celjski občini se počasi nagiba h koncu. Danes, v četrtek, 17. maja, bo tekmova- nje upokojencev v kegljanju. Ocenjevali bodo ekipe in posameznike. Jutri, v petek, se bodo na Smartinskem jezeru srečali ribiči, seveda prav tako upo- kojenci. To bo pravzaprav tekmovanje za naslov ribiškega carja med starejšimi ribi- či. Častni naslov za največjo ulovljeno ribo. Za konec bo v soboto, 19. t. m., v hali Golovec koncert pevskih zborov upoko- jencev iz vse Slovenije. Prijavljenih je 933 pevcev, oziroma 37 zborov. Na srečanju, katerega pokrovitelj je Franc Leskošek- Luka, bo govorila častna predsednica Te- dna upokojencev, Olga Vrabičeva. ^ DELAVNI INVALIDI V KONJICAH Društvo telesnih invalidov v občini Slo- venske Konjice združuje 850 članov, ki delajo v osmih pododborih. V letu 1977 so razvili občinski društveni prapor, lani pa so svojega dobili tudi v pododboru na Jerneju. Že tretje leto je predsednik društva Al- fonz Martič, ki je tudi član ZZB NOV. Odbor pripravi vsako leto za svoje člane več izletov na morje in v razne kraje, po- membne iz NOB in starejše zgodovine. Nepokretne in bolne člane obiskujejo v bolnicah in na domovih. Ob novem letu jih tudi obdarijo. Ob smrti članov pa po- skrbijo za primerno slovo in nudijo denar- no pomoč socialno ogroženim svojcem umrlih. Tudi v letošnjem letu pripravljajo več izletov. Udeležili se bodo proslave 4. julija na Ostrem vrhu. V Konjicah imajo društveno pisarno, ki je odprta vsako sredo od 10. do 13. ure. ŠENTJURSKA ŠOLA V NARAVI Okoli tri sto učencev četrtih razredov vseh osnovnih šol v šentjurski občini bo letos prvič deležno šole v naravi in to v medobčinskem letovišču v Izoli, v Simo- novem zalivu. Sto petdeset učencev bo odšlo v Izolo meseca junija, drugi pa septembra. Šolo v naravi je omogočila Temeljna izobraževalna skupnost šentjurske obči- ne, ki je za ta namen prispevala 120.000 dinarjev. Nekaj stroškov za otroke bodo glede na socialni položaj prispevali tudi starši. ERNEST RECNIK ZANIMIVO POSVETOVANJE V ŠENTJURJU Vzgojnoizobraževalni zavod šentjurske občine je razmahnil svoje delo. Skupaj z Mladinsko knjigo je namreč organiziral posvetovanje o poljudno znanstveni lite- raturi. Dejstvo je, da se da s to literaturo kvalitetno zelo izboljšati in posodobiti pouk. Poudarek je bil na pouku biologije, za katero je že precej literature in katere av- tor, dr. Anton Polenec, je tudi prisostvo- val zanimivemu posvetovanju. Mladinska knjiga je ob tej priložnosti razstavila vse knjige, ki so izšle na tem področju. ERNEST RECNIK NASTOP OB 20-LETNICI ŠOLE NA HUDINJI SSD Hudinja, vrsto let najboljše v celj- ski občini na osnovnih šolah, je uvodoma v okviru številnih prireditev v počastitev meseca mladosti in 20-letnice obstoja OS Franjo Vrunč, pripravila atletski troboj med SSD Stavbe iz Vojnika, SSD Ivan Kovačič-Efenko in domačim SSD. Pred številnimi mladimi gledalci so nastopajo- či prikazali lepoto atletskega športa v os- novnih atletskih disciplinah. Največ uspeha po številu prvih treh mest so imeli domačini pred šSD Ivan Kovačič-Efenko in SSD Ivan Stavbe iz Vojnika. Tudi do- sežki so bili zelo dobri, kar kaže na pri- ljubljenost atletike na omenjenih treh šo- lah in SSD. K. JUG 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 1979 VELIKO ZNANJA MLADIH ŠEMPET- RANOV v Šempetru je bilo ne- davno občinsko tekmo- vanje v počastitev 30 let vzgoje mladine v SLO. 2e prej so je v 19 krajevnih skupnostih in devetih os- novnih šolah končalo izbirno tekmovanje, kate- ra ekipa bo zastopala kra- jevno skupnost oziroma osnovno šolo. Mladi so že v predtekmovanju poka- zali veliko vnemo za uče- nje potrebnih veščin in primerno stopnjo znanja, je v soboto na zaključni slovesnosti med drugim dejal Jože Jan, predse- dnik odbora za pripravo teh tekmovanj. Pionirji in mladinci so tekmovali v streljanju z zračno puško (mladinci MK puško), ugotavljanju nadmorske višine, orien- taciji, izvidovanju objek- ta, hitra hoja in tek, spoz- navanju orožja, minska polja in drugo. Pri mla- dinskih ekipah, kjer jih je nastopilo 16 je največja znanja pokazala OOZSMS iz Braslovč, sle- di pa Gotovlje, Vransko itd. Pri pionirjih je nasto- pilo 9 ekip, prvo mesto pa je osvojila ekipa iz Žalca pred Braslovčami, Pre- boldom itd. Na zaključni slovesnosti v domu Svo- bode v Šempetru so tam- kajšnji učenci OS pripra- vili bogat kulturni pro- gram, najboljši trije pri pionirjih in mladincih so prejeli pokale in pismena priznanja. T. TAVČAR PRIKUPNA ČAKALNICA NA PLANINI Splošna ugotovitev, da čakalnice zdravstvenih ustanov večini čakajočih niso najbolj pri srcu menda v veliki meri drži. Razpoloženje pacientov v zdravstvenih in zabozdravstve- nih čakalnicah je v pretežni meri pesimistično, saj je v bolezni človek oviran in prizadet. Bolniki, ki čakajo na zdravstveno pomoč so sila občutljivi, kritični in vsestransko nezadovoljni - to je tudi eden izmed razlogov za vrste kritik, ki so uperjene v zdravstveno službo. Delu kritike bi se zdravstvena služba lahko izognila, če bi čakalnicam posve- tila nekoliko več pozornosti. V mislih imamo arhitektonsko izredno lepo stavbo zdrav- stvenega doma na Planini, ki so ga projektanti vkomponirali v planinsko okolje in mu našli ustrezno lokacijo. Res je, da so ob gradnji in otvoritvi pred dvemi leti padale pripombe glede razkošnosti in predimenziranosti, kar pa ne drži. Vpra- šujemo se, zakaj bi prebivalcem odročnega, manj razvitega področja s slabo cestno povezavo ne privoščili lepe zdrav- stvene ustanove? Glede izkoriščenosti pa bi rekli samo to - ko bosta končala šolanje zobni in lekarniški tehnik, bodo izkoriščeni vsi prostori 100%. Ustavili bi se v čakalnici, kakršnih je v zdravstvenih usta- novah malo - v mislih imamo funkcionalnost in predvsem opremljenost. Zdravnik dr. Janez Smid, ki že deset let požr- tvovalno skrbi za zdravstveno zaščito prebivalstva in je upravnik ustanove je čakalnico tako domiselno uredil, da pritegne pozornost skoraj slehernega čakajočega pacienta. Dr. Smid se bavi z narodopisjem kraja in del svojih izsled- kov na neposreden način prenaša na svoje paciente. Iz ve- like stenske tabele je razviden časovni razvoj zdravstvene službe na Planini, ki poteka organizirano že od 1. 1830. naprej. Od tega leta naprej so vpisani vsi zdravniki, ki so v zadnjih 149. letih službovali v kraju. V okviru je v jelenjo kožo vdelana diploma in fotografija prvega ranocelnika Jo- žeta Vončine, ki je imel diplomo iz ranocelništva in poro- dništva. Tu je tudi podatek, da je s prvim zdravnikom pri- čela delovati na Planini tudi babiška služba. Zelo zanimiva in poučna je fotodokumentacija Planine z vrsto povečanih in podnaslovljenih fotografij, ki prikazujejo grad in trg Planino. Slede slike o raziskovanju kraških poja- vov na Planini in okolici - v eni izmed jam so našli okostje jamskega medveda. Tu so tudi fotografije z izkopaninami na Gradcu pri Prapretnem, ki temelje iz poznoantične dobe. Na panojih so izpisana navodila za čuvanje pred nalezljivimi boleznimi, razne diete, novejši zdravstveni predpisi, kdo je oproščen plačevanja participacije itd. Svoje mesto je tudi našel pano, ki čakajočega opozarjajo na mednarodno leto otroka. Vse to je aranžirano zelo prikupno in nevsiljivo vendar tako, da pritegne čakajočega. ERNEST RECNIK Angela Vončina pred hišo, kjer preživlja leta svoje samote ŽIVLJENJE V SAMOTI ZA DRUŽBO LE ODMEV PRETEKLOSTI Angela Vončina bo le zapustila staro kočo Mimoidočemu se na ja- si ponudi mikaven po- gled. Kot v pravljici. Ze- lena trata, ki jo zaključu- je trikotnik gozda. Cisto v notranjem kotu ždi v zelenju hiška, kot iz pravljice o Janku in Met- ki, le da ni grajena s sladkarijami, ampak ne- kaj s kamnom, v glav- nem pa na vegasti koči domu je les. Ta les je tudi simbol topline, ki veje iz koče, saj slamnata stre- ha ne nudi zavetja le de- vetinsedemdesetletni starki, ampak tudi šte- vilnim pticam in vsem, ki pridejo mimo tega sa- motnega domovanja. To je na Zdolah. Strma pot se vzpenja nad Koz- jem, ki se iz dneva v dan bolj bohoti sredi zelenega razkošja narave z belimi in novimi hišami. Kolo- vozi pa se vijejo navkre- ber, na Zdole je zašel celo asfalt. A to je že druga zgodba. Strma steza med drevjem vodi do domači- je Angele Vončine, ki je le dobila tudi svoj nov dom zraven starega, kar se le- po vidi na fotografiji. 2e skoraj štiri desetlet- ja samuje ženska v koči, ki jo je dobila od Hostni- kove Tončke. Na tramu pri vzodnih vratih se poz- na črnina, ki izdaja, da je do nedavnega bila v koči v rabi še stara črna kuhi- nja, ki sicer še obstoja, to- da Angela si raje kuri na preprostem a pripravnem železnem štedilniku, pred katerim so skrbno zlože- na dragocena drva. Njena postava je že ra- hlo upognjena, breme križev, ki jih je naložilo življenje. Je pa vedrega duha, pripravna za pogo- vor in gostih besed. K te- mu pripomore vztrajno branje, saj marljivo prebi- ra časopise in knjige. Na mizi v mali kuhinji je tudi nepogrešljiv transistor, ki veselo igra koračnice v praznične dni. S pono- som mi je dejala, da ga je dobila od Grzinovega Marjana, ki je prišel iz Nemčije in ga prinesel s seboj, ter ji ga podaril. Ko je potres razmajal tudi njeno kočo, so ji predlagali^ da bi šla v dom onemoglih, pa si je mislila svoje. Ostala je v stari hiši, njeno življenje pa je priklenjeno tudi na bližnjo njivo, ki čaka mar- ljive roke, da ji pomagajo pognati nekaj krompirja, fižola in koruze. Ob tem se Angela spomni na srne, ki imajo preko nje- ne njive redno pot na dru- go stran zelenega hriba in kdaj pa kdaj postorijo tu- di kaj škode. Sediva na stopnicah in pogled nama tava po de- ževnem dopoldnevu. De- ževne kaplje se scejajo s slamnatih bilk prastare strehe in čakava, da pone- ha. Verjetno ji spomnin oddtava k sinu, ki je že 22 let v Nemčiji. Samo en- krat se ji je v tem času javil. Star je 42 let, Milan mu je ime in služi kruh na tujem. Pred štirimi leti je obiskal mamo, sicer pa molči. Le enkrat ji je pi- sal, da se je poročil in da ima otroka. To je bilo tudi vse. Kadar Angela govori o sinu, ji sicer za hip svet- lo upanje preleti še veder obraz, pa v hipu tudi uga- sne in gube se uredijo v značilno starčevsko držo, ki izdaja trdo, a pošteno življenje. Angela Vončina je do- ma z Ješovca, nedaleč od Kozjega. V trg jo stare no- ge vedno težje nesejo, saj ima praviloma na hrbtu tudi nepogrešljiv nahrbt- nik. Za človeka, ki ga sre- ča na cesti, vedno najde prijazno besedo, tudi za domačine, ki stoje ob svo- jih hišah, poznajo jo že le- ta in leta. Ce je dolgo ni mimo njihovih vrtov, jo že pogrešajo. Pred časom je bila v bolnišnici. Srce je nagaja- lo, pa pljučnica. Zdravni- ca je ukazala mirovanje in počivanje. Angela pa kar naprej pogleduje na nji- vo, še na nekaj zeli, ki je ostala na zemlji in razmiš- lja o tem svojem večnem boju z naravo. Živine ni nikoli redila. Le nekaj ko- koši na zunaj izdaja, da v hiši še nekdo živi. Pred leti so ji brigadirji skopali vodovod do hiše in zdaj ji ni treba k spodnjim sose- dom preko gozda v strmi- no po vodo. Krajevna skupnost je tudi poskrbe- la, da so ji postavili novo hiško v bližini stare. V njej že ima posteljo in šte- dilnik, drugo bo še prese- lila. Stara koča se podira, nova hiša vabi v svoj ob- jem varne topline brez vlage in prepuščajoče sla- mnate strehe. Pa vendar je pogled na stari dom prijaznejši. No- vo domovanje preveč spominja na barako. Člo- vek ima občutek, kakor da še kokoši ne sodijo v njeno bližino. Drugam pa Angela ne gre. Tu se po- čuti doma. Le družbe po- greša. Včasih pridejo so- sedovi otroci in poklepe- ta z njimi. Rada bi, če bi jo večkrat kdo obiskal, šolarji, pa še kdo. Tako živi v svoji samoti, s pti- cami in prebujajočim se zelenjem. S pomladjo ra- ste tudi upanje. Morda na vse tisto, kar življenje, kljub letom, le ni dalo. Morda je pristno tudi spoznanje, da življenje nič ne da samo po sebi in da si je treba vse prigara- ti, celo razočaranje ne pri- de kar tako. Dež je ponehal. Med ostanki sivih oblakov se je nejasna koprena megli- ca pretrgala in posijalo je sonce. Tudi na tisti trikot- nik ob gozdu in na staro, ter novo domovanje An- gele Vončina, ki si je v mesecu marcu naložila osmi križ na ramo svoje samote. BESEDILO IN SLIKA DRAGO MEDVED 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 21 ALOJZ GOBEC - 90-LETNIK > Njegov življenjepis je del zgodovine /. slovenske šole v Celju v delu poklicnega usmerjanja je postopal po modernih principih. Naj- prej je preučeval sposob- nosti, nagnjenosti in inte- rese svojih učencev, da je dobil o njih primerno psi- hološko podobo. Potem so pisali spise »Kaj bi že- lel postati in zakaj«, iz ka- terih je ugotavljal kon- kretne predloge za svoje nadaljnje delo. Ko je izde- lal listo želja in psiholo- ških možnosti kandida- tov za željeni poklic, je stopil na teren k moj- strom in lastnikom trgo- vin v Celju in okolici, da bi se seznanil z učnimi mesti in pogoji, kakršne so zahtevali obrtniki in tr- fovci za svoje vajence, ial, je moral marsikje po- slušati kruto obsodbo, da »gabrskega fakina« ne marajo v hišo. Seveda pa se je sčasoma Alojzu Gobcu posrečilo pri celj- skih obrtnikih in trgovcih odstraniti slab sloves ga- brskih fantov. Tako jim je omogočil, da so prišli do ustreznega učnega mesta. Vendar Alojz Gobec ni ostal samo pri vključitvi mladega človeka na učno mesto. Zanimala ga je pravilnost njegove odlo- čitve in ni mu bilo vsee- no, kako se njegov varo- vanec počuti v delovni or- ganizaciji. Se pravi, da je mlade spremljal tudi na njihovi učni poti. Pri tem je naletel tudi na zelo ža- lostne ugotovitve o sla- bem ravnanju z vajenci. Kot mnogi učitelji tiste dobe, je poučeval na celj- ski obrtni nadaljevalni šoli. Za poučevanje na teh šolah so se učitelji usposabljali v posebnih večmesečnih tečajih na srednji tehniški šoli v Ljubljani. Pouk so imeli vajenci spočetka le ob ne- deljah dopoldne, pozneje pa dvakrat med tednom, popoldne. Iz nalog, po- dobnih nekakim anke- tam, je Gobec zvedel od učencev - vajencev, kako jih v delavnicah maltreti- rajo, pretepajo in psujejo, kako morajo opravljati v PISE: PROF. ALBIN PODJAVORŠEK družinah mojstrov teža- ška gospodinjska dela, sekati drva, čuvati otroke in prati perilo, skrbeti za pse, hoditi kupovat v tr- govine itd., le strokovne- ga pouka je bilo malo ali nič. Pri tem pa so bili ti- sti, ki so stanovali pri mojstrih, mnogokrat tudi lačni. Da bi odpravil take ne- humane odnose z mladi- no v obrtniških družinah, je v celjskem obrtniškem domu, v Gledališki ulici, na obrtniških zborova- njih, ki se jih je udeleže- val, večkrat povzdignil glas v obrambo vajencev. Z dobro pripravljenimi predavanji - slovel je kot odličen govornik - pa je mojstre tudi seznanjal z mladinsko psihologijo in jim je posebno plastično prikazal osebnost mlade- ga doraščajočega človeka - pubertetnika, s katerim . je treba v najvažnejši do- bi njegovega razvoja pra- vično in človeško ravnati. V poznejših nalogah so vajenci priznali, da so se odnosi do njih izboljšali, kar je bila brez dvoma za- sluga njihovega skrbnega učitelja in zaščitnika. Ko smo v letih 1953 do 1955 začeU na Sloven- skem in 1955. leta tudi v Celju ustanovili poklicno svetovalnico, se je nove- mu gibanju takoj aktivno priključil in pomagal s svojimi izkušnjami na tem področju Alojz Go- bec. Na uvodnem zboro- vanju leta 1955, ko so se ga udeležili najuglednejši . predstavniki okraja in mesta, je obširno poročal o svojem dotedanjem de- lu in poudaril posebno uspehe, ki so jih dosegli proletarski otroci iz Ga- berja in drugih okoliških vasi v svojem poklicnem življenju. Razprava »Iz zgodovine poklicnega usmerjanja na Sloven- skem« (revija »Občani in delo«, leto 1975, stran 22), omenja Alojza Gobca kot pionirja poklicnega usmerjanja v naši domo- vini. (Nadaljevanje sledi) VODORAVNO: 1. slovenski gledahški in filmski igralec (Radko), 6. lestvica na meril- nih instrumentih, 11. naliv, 16. naskok, na- pad, 17. redka rudnina rdečkastorjave barve, titanov dioksid, 18. bosanski ubežnik pred Turki v 16. in 17. stol., 19. glasbeno zname- nje, 20. prebivalec pokrajine ob zgornjem porečju Save, 22. stikališče dveh ploskev, 23. vzdevek nekdanjega generala in predsedni- ka ZDA, 24. častni naziv za učitelja pri starih Judih, 25. germanski sveti orel, 26. glavno mesto Bangladeša (naša pisava), 27. rastlina z okusnim cvetnim plodom, cvetača, 30. us- njen športni rekvizit, 32. kemijski simbol za prvino erbij, 33. slovenski orkestralni skla- datelj (Blaž - Ples čarovnic), 34. sorodnica, 36. plaha gozdna žival, 38. angleška ploščin- ska mera, 40. ozemlje z določenimi zemljepi- snimi značilnostmi, 42. hišica na vrtu, 45. začetnici imena in priimka jugos, atletskega selektorja, 47. žleb v nekaterih strojnih de- lih, 49. eno od imen za staro Sparto, 51. an- gleški zdravnik, ki je odkril ciklus parazitov malarije, Nobelov nagrajenec (sir Roland), 53. zdravilo, 55. osnovni motiv, vsebina pre- davanja ali razprave, 56. znamka pralnega praška, 57. nadav, naplačilo, 58. prednost, ugodnost, 60. popravljalec ur, 61. vzA^odnik, posredovalec, 63. znan ameriški westeren, 64. sladkovodna riba, krapovec, 65. smešni- ca, 66. biblijski prerok, 67. industrijsko me- sto na Hrvatskem ob Kolpi. NAVPIČNO: 1. trenutna splošna zmeda, 2. češki kralj, padel v boju s Habsburžani (Pre- misi II), s. svetilka s steklenim ohišjem, 4. naselje pri Opatiji, 5. začetnici priimka in imena ruskega pisatelja (Striček Vanja), 6. rod vzpenjavih samoraslih grmov z belimi ali modrimi cvetovi, 7. delavec pri peči. 8. grška boginja nesreče, 9. odprtina v steni, 10. slovenski planinec in skladatelj, postavil stolp na Triglavu (Jakob), 11. slovenski ša- hist (Stojan), 12. okrajšava za »lOCO sigilli«, 13. rdečkasto rumena mineralna zmes iz že- lezovega oksida in gline, 14. angleški naravo- slovec in zdravnik, ki je prvi opazoval rast celic (Robert), 15. eden izmed najpomemb- nejših vladarjev Indije, veliki mogul, 20. hr- vatski voditelj ilirskega gibanja (Ljudevit), 21. grški bog ljubezni, 24. preprosta jed, 26. največji italijanski pesnik (Alighieri - Bo- žanska komedija), 28. gumijevec, ena najlep- ših sobnih trajnic, 29. koralni otok, 31. kepa zemlje ali snega, 35. izobčenje, izključitev iz cerkve, 37. gorovje v vrazilskem višavju vzhodno od Bela Horizonte, 39. okenska na- vojnica, roleta, 42. brezbarvna hlapljiva te- kočina., ki služi kot topilo za smole, 43. ro- munsko mesto, blizu bolgarske meje, 44. vrhni jopič s kapuco, 45. gledališka igra re- snega značaja, 46. gorovje v zahodni Make- doniji z drugim najvišjim vrhom v Jugosla- viji, 48. francoski filozof in zgodovinar (Er- nest), 50. ime pevke Prodnik, 52. površnik, suknjič, 54. okrajšava za kilogram, 58. udov (vodna kača), 59. zmikavt, 60. švicarski pra- kanton, 62. konec polotoka, 64. avto oznaka Murske Sobote. ljubljanska banka Splošna banka Celje Od dobre zamisli do njene uresničitve je več poti. Ko gre pri tem za ureditev denarne zadeve, poiščite prijateljski nasvet na pravem mestu. JANKO KAČ: GRUNT 11 Kar vleklo je Tona, da bi se jim pridružil, toda bridko je pomislil! »Kaj bi s svojimi štiridesetimi leti in še z otrokom silil med mladost?« Tisto uro je postal Tona iz veselga fanta resen mož. VIII. Veliki Gospinj je kakor proščenje vseh desetih farà Sa- vinjske doline in zadnja leta nekak požetveni praznik hme- ljarjev. Od ranega jutra prepevajo vračajoče se obiravke po cestah proti postajam. Koleselj za kolesljem drdra proti svetišču doline, Petrov- čam. Težke kobile se zibljejo premišljeno in svečano pred njimi, da se tresejo njihovi okrogli životi. Prazniški sedijo gospodarji na vozeh, poleg njih žene, našopirjene od na- škrobljenih spodnjic. Otroci gredo peš, čevlje čez ramo, ker se je vse leto bosa noga odvadila tesne obutve. Vsa otožna postane dolina, ko popadajo košati hmeljevi gaji in prične cvesti po pokošenih travnikih spokorniški ušivec. Zamiš- Ijenost prevzame ljudi sredi veneče narave. Čut osamelosti žene stare v molitev, mlade pa vabi v ženitev. Sočutno gleda petrovška Marija s svojega trona na ol- tarju temne cerkve mrke trpine in tolmači sinku v naročju tegobe in želje, ki jih bere z oči svojih vernikov: »Ponosna so njihova srca, da še meni ne potožijo z be- sedo svojih težav. Sama veš, česa nam je treba, si mislijo. Ce smo vredni, nam daj brez sitnarjenja po zasluženju, kar si nam namenila. Če ne gre, pa ne gre. In bi bilo ne le odveč vsako moledovanje, še celo zamero bi si nemara nakopali. « Tako pojasnjuje smehljajoča se Mati doline neukemu sinku ponosna srca savinjska. Sinko zre z dopadanjem na take vernike, ki so mu ljubši od omotočnega, osladnega kadila, ukazujoče lastinske besede in stokanja orgel na koru. S trdo zavestjo, da so storili s svoje strani, cesarje treba, in z vso gotovostjo, da bo storilo tudi nebo, kar bo prav, so se usipali po maši verniki iz mračne cerkve. Moški so se zgrinjali na Šantlovo dvorišče, kamor so postavili svoje vprege. Pivo se je penilo v vrčkih, ki so jih raznašala brhka dekleta. Iz kuhinje je dišalo po golažu in pečenki. »No, si tudi ti tukaj,« se je oglasil Matija za hrbtom kovača, ki se ga je držala Lena, da se v gneči ne zgreši z možem. »Ko je pa tako lep dan in tako velik praznik,« je odvrnila prijazno Lena in potegnila moža za rokav. »Ali si gluh, da ne čuješ, ko te zadaj ogovarjajo?« Naglo se je okrenil Anza in pomolil Matiku svojo šapo v pozdrav. »Lej no, lej jih Kolencev! Gledam, kam bi sedla. Tamle v kotu je še prazna miza.« S težavo so se prerili in sedli. Komaj so naročili, že je kakor iz mize izrasla jedača in pijača. »Bog žegnaj!« so si križem želeli in niso niti črhnili, vse dokler niso bili krožniki prazni. Taka je navada pri kmetskem obedu: za vsako reč svoj čas. Po globokih požirkih piva sta si moška obrisala penasti ustni, ženski sta se pa nakremžili, ker jim je bila neprijetna grenčica. »Sta kar sama?« je povzel besedo Matija. »Saj res,« se je obrnil Anza k Ženi, »na Miciko bi morala počakati.« »Eh, saj se ne bo izgubila! Sejem si pa tudi mora malo ogledati,« je odvrnila žena. »Ce se izgubi, jo bo pa že Tona kje našel,« se je namuzal Matija. , »Od nekdaj je bilo tako, da so se rinili mladi na sejmišču pri srcih in medici, stari pa v gostilni pri starini, « je pletel dalje pogovor Anza. »Danes se pa vendar oglasite, ko smo prav vsi skupaj, da se do konca pomenimo in ne bo preomljevanja pri notarju. Vesta, zadnje mesece mene že hudo baše. Posebno noge so, kakor da sem jih ukradel beraču na božji poti, « je zajadral Matija kar brez ovinkov tja, kamor so stremile misli vseh treh. Lena je stopila Anzu na čevelj in mu neopaženo trenila, da naj le pristane. Anza je zaradi lepšega še globoko srknil, izpraznil vrček, si obrisal peno in menil: »Saj gremo mimo, pa stopimo in se pomenimo. Ce kar naprežemo, bomo lahko že ob desetih doma.« »Prav govoriš,« mu je pripregel Matija. »Kaj bi pa čakali na opoldansko vročino?« Moža sta plačala in šla napregat. ženski sta pa zaskrbeli, kod hodita otroka. Tona je oprezoval pred cerkvijo za Miciko. Ves naval iz cerkve je bil že pri kraju. Le stare ženice so še podrsavale čez cerkveni prag. Ze je Tona mislil, da jo je zgrešil v gneči, kar se je prikazala Micika vsa mlada in spokojna od goreče molitve. »Si pa dolgo molila? Si se name kaj spomnila?« seje^^ pošalil Tona in stopil za njo. »Za najino srečo sem molila!« je odvrnila in živo zardela, ko je slišala, kako so si šepetali ljudje: »To je mlada Ko- lenka!... So ju že neki klicali ? Premlada bo zanj!... Sicer je pa Tonu tudi že čas, da pride na uzdo...« Kar deževalo je nasvetov in pikrih opazk. Tona se ni kar nič zmenil za vse to. Z enim samim ponosnim pogledom je obšel klepetajočo gručo in vsi so utihnili. Pisanega rokusa je kupil nevesti na stojnici in še veliko rdeče lectovo srce z napisom: »Srce moje hrepeneče k Tebi, ljuba, vedno vleče.« Kakor otrok je bila Micika vesela pisanega odpustka in ga je varno zavila v robec. Dalje sta šla do sejmišča, kjer je razgrnil medicar svoj šotor. Polno je bilo tam žensk in otrok, da se je Tona le s težavo prerinil do točaja ter kupil pol litra sladke medice in kos lectovega kruha. Hlastno je pila Micika sladko pijačo in jo ponudila tudi Tonu. Ce da ji ustreže, je srebnil dvakrat. »Presladko je zame. Meni se bo grenki bolj prilegel, « se je opravičeval in stopil k sosednemu šotoru ter izpil v dušku vrček mrzlega piva. »Škoditi ti utegne mrzla pijača,« je zaskrbela Micika. »Nič se ne boj! Meni ne presede zlepa kakšna reč, « jo je pomiril Tona. »Jej! Kaj le naši mislijo, kje sem?« se je naenkrat spo- mnilo dekle in naglo izpilo ostanek medice. Spet sta se rila med množico. »Saj smo rekle,« sta se oglasih hkrati obe materi, ko je zavil mladi par na Šantlovo dvorišče. »Danes se pa vam hudo mudi,« se je začudil Tona. ko je videl že naprežena kolesja. »Imamo še važen opravek med potjo! Kaj ne, Anza?« je mežiknil Matija. Zeni sta se namuzali, da je postalo mla- dima dvema očito, da gre sedaj pa prav za res. Že so posedli na vozova, ko je hitel dobelušni oštir Šan- tel, stiskaje roke gostom za slovo: »Nekaj se čuje, čuje! Prav lepo, prav lepo! Naj še ta dva poskusita potico in črni kruh svetega zakona! Pa se še kaj oglasite!« 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 197^ PD MOZIRJE PREGLEDALO SVOJE DELO Pretekli teden je bil redni občni zbor Planinskega društva Mozirje. Zbrali so se planinci, ki nadaljujejo tradi- cijo Savinjske podružnice SPD, tretjega najstarejšega društva v Sloveniji. Delo la- ni, je bilo uspešno, čeprav mogoče ne tako množično, kot kje drugje. Društvo šteje 504 člane, od tega je 98 pio- nirjev in 99 mladincev, kar pomeni, da so Mozirjani med redkimi, ki jim je uspelo za- držati mladince v društvu. Temu je veliko pripomogla pionirska planinska šola in vzgoja mladih. Čeprav druš- tvo nima planinske posto- janke je bilo zelo delovno na ostalih področjih, med kate- rimi izstopa propaganda in markiranje planinske poti. Društvo skrbi, da se ohranijo stara planinska pota, med drugimi pot na Mozirsko ko- čo, za nadomestitev klopi ob poti itd. Urejena je planinska koča v Savinjskem gaju v iz- gradnjo pa so vložili 1200 prostovoljnih ur, ter prispe- vah 30.000 din. Tudi delo na področju gojenja tradicij NOB jim ni neznano. V čast odhoda Titove štafete iz Ra- ven so organizirali pohod na Medvednjak in položili ve- nec k spomeniku XIV. divi- zije, udeležili so se pohoda na Stol itd. Lepe uspehe so dosegli na veleslalomu Lo- ka: v skupni uvrstitvi so bili drugi, med ženskami posa- mezno pa so dosegli prvo mesto. V imenu PZS je navzoče pozdravil prof. Tine Orel, glavni urednik Planinskega vestnika in dolgoletni pred- sednik DP Celje, ki je takoj po vojni skrbel za obnovo planinstva in planinskih po- stojank v Gornji Savinjski dolini. Poudaril je, da je osnovni smoter dela v pla- ninstvu v tem, da bi bilo živ- ljenje lepše, da bi ljudje znali uživati lepote r arave. Pri tem pa ne gre pozabiti, da so začetki slovenskega planin- stva nudili možnost za pre- prečitev nemškega izkori- ščanja, da se iz nemških rok iztrgajo gore, ki so si jih Nemci lastili za svoje. Med prvimi, ki so stopili v bitko za slovenske gore so bili Mo- zirjani, ki so ustanovili pod vodstvom Franca Kocbeka planinsko organizacijo in za- čeli markirati planinska po- ta, jih označevati s slovensko markacijo in graditi planin- ske postojanke. Spregovoril je tudi o Mozirski koči. Tine Orel se je vprašal, zakaj Mo- zirske koče ne prevzame Pla- ninsko društvo Mozirje? Po- vedal je, da so bili Mozirjani prvi, ki so pomagali pri grad- nji koče in prav bi bilo, da mozirska koča postane zopet planinska postojanka pod vodstvom planinske organi- zacije. Navzoče je pozdravil predsednik PD Velenje, Jci je dejal, da smo lahko vsi ¿fcno- sni, ko smo člani organizaci- je, ki šteje 93.532 članov. Ta številka zavezuje, da je treba čim več članov aktivirati. kajti planinstvo ni samo fi- zična rekreacija, ampak tudi miselna preobrazba človeka. Predstavnik Meddruštve- nega odbora Savinjska je spregovoril o programu MDO o povezavi planinskih društev in o gojenju tradicij NOV. Navzoče je pozdravil še predsednik Planinskega društva Ljubno. FRANCI JE20VNIK CELJE ZA KREDARICO Tudi v celjski občini se bo- do organizacije socialistične zveze vključile v slovensko akcijo za gradnjo prizidka in tovorne žičnice Triglavskega doma na Kredarici. Po seda- njih predračunih naj bi na- ložba znašala okrog 70 mili- jonov din. Sredstva naj bi zbirala planinska društva v sodelovanju in z neposredno podporo družbenopolitičnih organizacij. Občani so že za- čeli prispevati obveznice po- sojila za ceste in gotovino. V Celju se bodo dogovorili, da bo v okviru Planinskega društva in celjske socialistič- ne zveze deloval poseben od- bor za povezovanje, usmerja- nje in vodenje celotne akcije. Nedvomno gre za družbe- no in planinsko akcijo, ki za- služi najširšo podporo. Vsi znani podatki govorijo o ne- nehnem naraščanju planin- skih pohodov proti očaku Triglavu. Zato je prav, da Slovenci z združenimi silami zagotovimo domu na Kreda- rici polepšano podobo in pri- merno povečanje. Celje bi naj zbralo okrog 370 starih milijonov, celotno celjsko območje pa nekaj čez staro milijardo od tega Velenje okrog 300 milijonov, Žalec 190, Slovenske Konjice pa 1И. JOŽE VOLFAND Lestvico zabavnih melodij vam po- klanja KONUS TOZD BLAGOVNA HIŠA CELJE s prodajalnami v Celju, Rogaški Slatini in Slovenskih Konji- cah Plošče in kasete melodij, ki ste jih izbrali, so vam na voljo v prodajnih enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE- HNIČNA TRGOVINA Ceüe. Nagrajenca: Mitja Žafran, Ljubljanska 27, Celje Jožica Kresnik, Store 124 a, Štore Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15, lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45. Vsakič nagrada mala plošča. _ ' TELOVADNA AKADEMIJA V ROGAŠKI SLATINI Nad 400 gledalcev je v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini prisostvovalo kvalitetni telovadni akademiji, ki so jo brezplačno priredili pionirji in pionirke SŠD OŠ Boris Kidrič. ŠŠD na tej šoli šteje okoli 750 aktivnega članstva, ki se udejstvujejo v 10-tih panogah in igrah. Tokrat so v več kot enournem programu prikazali le del svoje pestre dejavnosti. Najmlajši so v svojih sestavah ponazarjali pomladno veselje, radost in razigranost, starejše pionirke folklorne plese, s katerimi so potrjevale svojo pripadnost narodnim izročilom na tem področju. Mladinke so se uveljavljale z ritmičnimi sestavami, izraznim plesom in prikazom mehikanskih plesov. Gledalci so toplo sprejeli tudi prikaz talne telovadbe pionir- jev in pionirk, ki so izvajali najtežje prvine. Svoj vrh pa je akademija dosegla tudi s sestavo »Bohor je vstal«, kjer so nastopajoči prikazali našo borbo in osvoboditev. Za pester prikaz telesne vzgoje na tem večeru so imeli največ zaslug avtorji sestav tov. Peperko Majda, Bračun Angelca, Pelko Marta, Klančnik Frida in Kores Polde, ki so vzorno pripravili nad 120 pionirjev, pionirk in mladink za ta nastop. K. Jug IZ ZGODOVINE NOB V CELJU (40) OBKOLJENO MESTO Piše Franjo FUavž Zveze, ki so jih imele kmečke domačije iz oddalje- nih krajev, hribov in vasi, bodisi, da so bile to sorodni- ške zveze ali davna poznan- stva (lovska, ribiška, iz sode- lovanja v kulturnih, strokov- nih ali športnih društvih) z ljudmi v mestu in najožji okolici, so v prvem in dru- gem vojnem letu služila predvsem interesu pridobi- vanja dodatne hrane in pri- boljškov. Nezadostna pre- skrba z živili, urejevana po- tom živilskih nakaznic, je na- vajala mestno prebivalstvo in iskanje zvez s kmečkim. Takšnim tendencam se je od poletja 1943. leta pridružila še želja po novicah kako in kaj je s partizani. Nastajalo je obdobje obnavljanja starih in ustvarjanja novih zvez med meščani in ljudmi, ki so imeli čedalje več zvez z zaup- niki OF ali celo s partizani. Vkljub dobremu razpolo- ženju prebivalstva v tem ob- dobju in pripravljenosti po- magati osvobodilnemu giba- nju, so prišli za prebivalstvo Štajerske še izredno težki ča- si. Do zmage je bila še dolga pot. V jesenskem obdobju 1943. leta sta uspešno delo- vala in obkroževala Celje s postojankami OF, predvsem z mladinskimi aktivi, Milica Gabrovec-Lenka in Leon Ci- bic-Tomaž. V tistem letu, do- kler nista odšla v Zidanško- vo brigado koncem leta, sta jima bila v veliko oporo Jože Fišer-Matija in njegova žena Oliva, partizansko Mija. Okupator ju je pregnal iz njunega posestva iz okolice G. Radgone (Phtvički vrh) in tako se je Fišer zaposlil sredi 1942. leta v okolici Celja, na posestvu v Zaloški Gorici. Kmalu je dobil zvezo s poz- nanim aktivistom Francem Mirnikom-Zvezdo iz bližnje Drešinje vasi in Zvezda ga je vključil v delo za OF, ki Fi- šerjevima ni bilo nepoznano, saj sta že iz prvih tednov okupacije delovala v odpor- niški organizaciji. OF na rad- gonskem področju. Poveza- vo med aktivistom Zvezdo in Fišerjem omenja tudi Ru- di Cilenšek-Urankar v spo- minih na 1942. leto. Mitja in Mija sta imela dobre zveze z nekaterimi pristaši OF v Ce- lju 1943 leta. Že nekajkrat omenjena po- litična celavka-ilegalka Len- ka se je po dveh letih delova- nja v osvobodilnem gibanju v Ljubljani in na Moravškem spet vrnila na področje, na katerem je pričela sodelovati kot kurirka okrožnega sekre- tarja Toneta Grčarja, potem, ko je šel v ilegalo v juniju 1941. leta. V Celju je vzdržala vse do konca oktobra, ko je bila njena vloga v organizaci- ji OF razkrita po izdajstvu mariborske skojevke Sonje Omanove. Lenka je doživela v dveh letih odsotnosti iz Ce- lja marsikaj hudega in ra- zburljivega, nabrala si je tudi izkušenj v odporniškem de- lovanju. Tomaž-Leon Cibic je prišel na politično delo v celjsko okrožje že v poletju, torej ne- kaj mesecev pred Lenko. Dodeljen je bil iz Šlandrove brigade zatem, ko je imel za seboj že leto dni borb na Do- lenjskem in v Zg. Savinjski dolini, a pred tem leto dni delovanja v mladinski orga- nizaciji v svojem domačem kraju v Polju pri Ljubljani. Lenka je postala sekretar- ka novoustanovljenega okrajnega komiteja KP za Celje. Tomaž je delal na pri- dobivanju mladine, ustanav- ljal mladinske aktive OF in SKOJ ter snoval obveščeval- no mrežo. Dejavnost aktivistov Len- ke in Tomaža bomo obširne- je opisovali kdaj pozneje, ker spada že v čas, ko se je po trudapolnem in nevarnem zalaganju aktivistov v zim- skem obdobju 1942/43 in zla- sti v prvih mesecih 1943 leta, že nekoliko lažje pristopalo na tista področja, kamor or- ganizacija OF dotlej še ni prodrla. Predvsem se pa v teh sestavkih, kot že nekaj- krat povdarjeno, zadržujemo predvsem na 1942. letu, o ka- terem obstoja v arhivih Mu- zeja revolucije v Celju naj- manj pisanega gradiva in ker je zaenkrat kustos, ki se je namenil temeljito obdelati dogodke NOB skozi vsa v©j- na leta za celjsko-savinjsko okrožje radi bolezni opustil zastavljeno pero. Na splošno in brez pretira- vanja lahko zapišemo in trdi- mo, da je bilo Celje v prvih mesecih 1943. leta močno »oblegovano« od novih sil, ki so pridobivale vedno no- vih in novih podpornikov osvobodilnemu gibanju. V tem delovanju so bile nema- lokdaj odkrite in plačale svo- je prepričanje in zvestobo z lastnimi življenji. V boj za razširitev OF na Štajerskem, ki sta ga vodila CK KPS in vodstvo osvobo- dilne fronte, so odlično pose- gali dogodki po prihodu treg brigad Štirinajste divizije na Štajersko. Tudi v okolici in samem mestu Celju so tajno, a čedalje živahneje krožile fovorice o bojih Tomšičeve, ercerjeve in Bračičeve bri- fade in seveda enako tudi o landrovi in Zidanškovi bri- tadi, ki sta bih že preje na tajerskem. Govorilo se je o partizanih, pred katerimi nemški vojaki bežijo. Prišlo je do tega, česar so se Franz Steindl, vodja Štajerske do- movinske zveze, celjski okrožni vodja Toni Dorfmei- ster in drugi visoki okupa- torjevi uradniki najbolj bali, na ves glas pa govorili, da je in bo ostala Štajerska za ve- dno v nepremagljivem Reichu: Cas je prinesel velike spre- membe. Brigade so se priče- le potem, ko so na pohodu iz Dolenjske preko Hrvaške, v bojih in težkih žrtvah po pre- stopu Sotle pri Sedlarjevem 6. februarja 1944. in vse do Mozirskih planin, Menine planine, Raduhe in obron- kov Pohorja, kamor so prišle proti koncu februarja na pol izkrvavljene, spet krepiti. Po dveh mesecih so obnovile svojo udarno sposobnost. Takrat je zaživela - v juniju, juliju in avgustu in seveda še v septembru in oktobru - vsa celjska okolica. To je ob- dobje »Drameljske republi- ke«, to je najlepši čas osvo- bojenega ozemlja na Kozjan- skem. Jože Fišer-Mitja Franc Šteklič-Luka Milica Gabrovec-Lenka Leon Cibic-Tomaž št. 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 PREJELI SMO o ROKOMETU Vprašuje »navijač« Igor Banić »Uredništvo! Novi tednik je zadnje čase res zelo bogat. Samo to me moti, da potem »zapostavljajo« nekateri novi- narji športno stran. To me je tudi pritegnilo k pisa- nju. V mislih imam namreč rokomet. Vedno manj pišete o celjskem rokometu. Znano je tudi, da je iz JLA prišel Miha Bojovič (isto tudi Vlado) vendar niste niti o enem, niti o drugem napisali niti vrstice. Ali nista tega vredna? Zanima me tudi ali bo še Miha sploh kdaj zaigral za ekipo Celja? Kako je z njegovo pogodbo, ki jo je podpisal v Pančevu? Ali je že to zadevo rešila RZ SRS? Prosim da bi o tej zadevi napisali vsaj glavne po- datke o Mihu, kajti to bo zanimalo tudi marsikate- rega navijača celjskega rokometa! Vas tovariško pozdravlja zvesti navijač, Igor Banič, Celje« P. s.: V imenu športnega uredništva in sploh redak- cije NT - RC hvala za pismo, ki ga objavljamo dobese- dno in v ne skrajšani obliki. Zastavljena vprašanja podaljšujemo do ZRK Aero Celje in upamo, da bodo na vaša vprašanja, tovariš Banič, tudi odgovorili. Ustreznega odgovora se veselimo tudi v redakciji in upamo, da ne bo ponavljanje tistih zadev, o katerih smo že pisali pred leti, letom, meseci... Morda pa bodo v svojem pisanju dodali tudi kaj novega! Sicer je pa tako: vprašaš »tisoč« ljudi pa ti vsak pove drugo verzijo. Kako bi bilo, če bi objavili »tisoč« ver- zij? Potem bi bila cela športna stran rokometna, vemo pa, da je v Celju in.na CELJSKEM OBMOCJU (osem občin!!!) tako razvejan množičen in kvaliteten šport, da moramo pisati tudi o njem. Se strinjate? Mi se. Sicer pa hvala za prispevek in iskreno upamo, da boste dobili ustrezen, argumentiran, točen in natančen odgovor. Za športno uredništvo: TONE VRABL P. s. II: celjski rokometaši so tudi tokrat izgubili in to proti Borcu iz Uroševca na njegovem terenu s 23:22. Zdaj so na lestvici 12. med 14. ekipami. V prihodnjem kolu bodo igrali doma proti trenutno vodeči ekipi bjelovarskemu Partizanu. V republiški rokometni ligi so mladi Celjani pod vodstvom Bojana Levstika zabeležili sedmo zapore- dno zmago, ko so doma premagali Sevnico. Zmagala sta tudi Minerva iz Griž nad Brežicami in Šoštanj nad Mariborom. Vodi Šoštanj pred Minervo, Celje je peto. V prihodnjem kolu bo derbi v Celju med Celjem in Šoštanjem, Minerva pa bo gostovala v Murski Soboti proti Poletu. V republiški ženski ligi je Savinjska iz Žalca doma visoko 28:12 premagala Vuzenico, Velenjčanke so doma ugnale Brežice, presenetljivo pa so tudi doma izgubile Smartčanke proti Mariboru. Vodi Velenje, Sa- vinjska je druga, Šmartno peto. Prihodnje kolo: Vuze- nica - Velenje, Ptuj - Šmartno in Polana - Savinjska. JOŽE KUZMA PODVIG CELJANOV V STRELJANJU Celjski strelci so znova prijetno presenetili. Na prvenstvu ' Slovenije v Ptuju so z zračno puško serijske izdelave dosegli i kopico odličnih rezultatov in visokih uvrstitev. Alenka Ja- ; ger je osvojila zlato medaljo pri mladinkah z rezultatom 358 krogov od 400 možnih. Med mladinci je Branko Malee j zasedel 2. mesto z odličnim rezultatom 364 krogov, kar je ' nov celjski rekord za mladince. Pri članih je med posamez-; niki po hudem boju zmagal Tone Jager z odličnim rezulta- j tom 373 krogov, kar je le za krog manj od jugoslovanskega ; rekorda. Tudi v ekipni konkurenci so zmagali Celjani v| postavi: Marjan Dobovičnik 354, Jože Jerman 360, Evrinj Seršen 362 in Tone Jager 373 krogov. Celjani so tako po- ¡ novno prevzeli primat v Sloveniji tudi z zračno puško, j Zmaga Celjanov pa ni bila niti malo lahka, saj so zmagali le ' za en sam krog pred odlično ekipo Hrastnika, ki jo predvodi-j lanskoletni prvak države Franc Rešetar, ki je tudi med posamezniki zaostal le za en krog za Celjanom Tonetom Jagrom. Od Celjanov sta normo za nastop na prvenstvu! države dosegla še Robert Mernik in Fric Rezar. Celjani so \ za zmago prejeli lep pokal. Prvenstvo Jugoslavije bo v Za- ; grebu. i Pionirke in pionirji pa so imeli republiško prvenstvo v\ Ljutomeru. Tekmovali so z zračno puško od 200 možnih.j Prijetno so presenetili pionirji iz Slovenskih Konjic, ki so; postali prvaki Slovenije. Tudi med posamezniki sta zmagala \ Konjičana in to Stanko Ulme s 175 krogi, pred Zdenkom) Romihom s 174 krogi. Pri pionirkah so bile Velenjčanke; druge, Celjanke pa tretje. Tudi celjski pionirji so med eki-i pami osvojili tretje mesto. V obeh konkurencah pa je nasto- : pilo več kot deset ekip. Pri pionirkah so zelo dobro streljale ; Celjanki Ingrid Vreček in Barbara Jager, obe sta dosegli* normo za nastop na državnem prvenstvu. i TONE JAGER; ATLETSKE KVALIFIKACIJE ZA FINALE Celje bo po 14-tih dneh prizorišče letošnjega republiškega atl etskega prvenstva za atletski pokal Slovenije v kategoriji članov in članic. Po 12 najboljših atletov in atletinj v olimpij- skem programu se bo predstavilo gledalcem iz vse naše republike. Na kvalifikacijskih nastopih preteklo soboto in nedeljo so se borili za vstop v finalu. Koliko mest bo rezervi- ranih za AD Kladivar, ki je lani osvojil oba pokala tako pri moških in ženskah, je tokrat še težko napovedati. Rezultati v kvalifikacijah niso bili najboljši tako v Celju kot drugih atletskih središčih. Spričo pričetka tekmovalne sezone atleti in atletinje še niso v pravi formi. Nekatere spremljajo tudi poškodbe. Tudi vremenski pogoji so bili tokrat zelo spre- menljivi in nič kaj dobri zaveznik tekmovalcem. Upajmo, da bo čez 14 dni bolje, v konkurenci najmočnejših v tem športu, pa si lahko obetamo tudi boljše izide. Za sobotni in nedeljski nastop v Celju lahko pohvalimo mlado ekipo iz Brežic, ki se že ob svojem rojstvu uspešno razvija. Največ uspeha so vsekakor imeli celjski atleti in atletinje, v nekate- rih disciplinah so dominirali Velenjčani, še posebej pri žen- skah v skoku v daljino, pri moških pa v troskoku. Pri ADj Kladivar so z večjim številom prvih mest prevladovala Rok i in Marjana Kopitar, solidno formo so prikazali tekači na; srednjih in dolgih progah, redki posamezniki v metih in skokih, v sprintih pa smo bili priča povprečnim rezultatom. Skratka na generalki še ni bilo vse tako kot bi si želeli in; upajmo, da bo na premieri - na samem finalu za atletskii pokal Slovenije že znatno bolje. j K. JUG; V ŠTAFETI PROTI NEKDANJEMU DIJAKU Na stezi atletskega stadio- na Kladivarja v Celju je bilo pred dnevi zanimivo tekmo- vanje, kjer so se pomerili di- jaki Ekonomskega šolskega centra proti bivšemu dijaku te šole, znamenu športniku in zlasti atletu Jakobu Groš- Iju iz Velenja. Dijaki so na- stopili v štafeti 5 x 2000 m, nnedtem ko je celotno progo v razdalji 10.000 metrov Ja- kob Grošelj istočasno prete- kel sam. Žal tudi ekipa sred- nješolcev ni bila popolna, saj so prišli samo štirje dijaki, tako da je eden tekel dva- krat. Tekmovali so Matjaž Vodeb in Jože Kovše iz 1. b. razreda ter Marko Gostečnik in Cveto Kruleč iz 4. b. Dva- krat je tekel mladi Matjaž Vodeb in sicer prvi ter zadnji tek. Zmagali so tekmovalci ESC, ki so progo pretekli v času 34:54,8 minute, Jakob Grošelj, solotekmovalec, pa je porabil za progo 35:48,6! Po tekmovanju se je med vsemi razvil prijeten razgo- vor, ki se je razumljivo še po- sebej dotikal atletike in špor- ta na sploh. Dogovorili so se, da bodo s podobnimi tekmo- vanji nadaljevali. Jakob Grošl je po tekmovanju vsa- kemu nasprotnemu tekmo- valcu izročil kot darilo veli- ko čokolado, le-ti pa so ga povabili, da bo lahko svojo petnajstletnico mature na tej šoli praznoval v njihovem krogu na njihovem matu- rantskem plesu. Morda bi bilo dobro takš- na srečanja med dijaki in nekdanjimi učenci posamez- nih šol razviti tudi na ostalih šolah. Na fotografiji je Jakob Grošl, član AK Velenje, tretji z leve proti desni, šesti pa je Jože Svegelj, ki na ESC skrbi za telesno vzgojo in nam je to zanimivo ter prijet- no informacijo tudi posredo- val. T. VRABL V KEGLJANJU POVEDU CELJANI V Celju in Mariboru se je pričelo v soboto in nedeljo državno moštveno kegljaško prvenstvo v mednarodnem slogu 6 X 200 lučajev. Do sedaj je nastopilo najprej osem ekip, drugi pa bodo imeli nastop prihodnjo soboto in nede- ljo. Med njimi tudi najboljši. Kljub temu pa so v prvem delu tekmovanja najbolj prese- netili prav celjski kegljači. Ti so namreč po dobrem nastopu v Mariboru . 10.321 keglji. V ogorčenem dvoboju z ekipo Slovenijaceste so namreč dosegli nadpoprečne rezultate in pokazali, da so odlično pripravljeni. Najboljši v celjski ekipi je bil ponovno Tomažič. V Celju je podrl 876 kegljev in v Mariboru 935 Skupaj torej 1811 kegljev in je najboljši posameznik prvega dela prvenstva. Ostale keglje pa so v izenačeni ekipi Celja dodali: Urb 1740, Sivka 1729, Vanovšek 1668, Kompan 1660, šrot 851 in Tiso- vec 863 kegljev. DEKLETA V NEDELJO V ROVINJU Najboljša dekleta Celja pa bodo nastopile na državnem prvenstvu v soboto in nedeljo v Rovinju. Tu bodo branile naslov državnih prvakinj in če bodo tudi one izbrale naj- boljšo šesterko, ki bo nastopila homogeno, potem lahko tudi one presenetijo. Vsekakor pa se bo poznala odsotnost od- hčne Lojzke Bajde, ki je bolna. J. KUZMA TRIKRA T ADOLF BIDERMAN OO ZSMS v Avto Celje je pripravila III. mladinski avto slalom, kjer je nastopilo sedem ekip. V kategoriji do 785 ccm je zmagal Adolf Biderman, Avto Celje pred Danilom Arča- nom, Ljubečna in Jankom Potočnikom UJV Celje. Tudi v kategoriji do 1000 ccm je bil najboljši Adolf Biderman, ekipa Avto Celje pred Jožetom Mesarcem, Avto Celje in Roma- nom Mejačem, ZSAM Celje. V kategoriji nad 1000 ccm je že tretjič slavil Adolf Biderman (torej kar tri posamezne zmage!!!) pred Bojanom Smrdeljem, TVD Partizan Gaberje in Danilom Arčanom, Ljubečna. Ekipno je bil najboljši AVTO Celje (Biderman - Belina), ki je tudi prvič osvojil prehodni pokal, sledijo Opekarna Ljubečna (Spes - Arčan), AVTO Celje II (Romih - Mesarec), UJV (Kroflič - Potočnik), TVD Partizan Gaberje (Žvižej - Smrdelj) in Toper (Kolšek- Leban). tv OBVESTILO VULKANIZACIJA JA- NEZ GORSiC, Celje, Ma- riborska cesta 54 a OB- VEŠČA cenjene stranke, da od 15. maja do nedolo- čenega časa ne bo obrato- vala. Obratovanje je one- mogočeno zaradi zapore Mariborske ceste. GORAZD LUKMAN DRUGI V Zagorju je bilo tek- movanje v semi contact karateju za »cup Zagor- ja.« Člani celjskega kara- te kluba Slavko Slander so se tekmovanja udeleži- li z deset člansko ekipo, ki je dosegla lep uspeh, saj je Gorazd Lukman osvojih drugo. Ljubo Ža- fran pa tretje mesto. MARKO LAZAREVIC PRIZNANJA ZA DOBRO DELO Kdo ne pozna visokega, rahlo naprej opognjenega moža močne postave, ki gre počasi po pločniku z rokami na hrbtu? Kljub letom, saj jih je že krepko prekoračil osi^mdeset, se še vedno tako živo zanima za šport in vse, kar je povezano z njim, kot se je še pred leti, ko je bil aktiven telesnovzgojni de- lavec. Pravzaprav je njego- vo celotno življenje poveza- no s športom in telesno kul- turo, najprej na igriščih, po- tem pri kreiranju v pisar- nah, na seminarjih, pri do- govorih. To je Janko Wagner, zvez- ni inštruktor in republiški inštruktor - svetnik. Največ se je ubadal z nogometom, za katerega danes ne najde kaj prida lepih besed. Včasih je bilo vse to bolj pristno, tova- riško in tudi kvalitetno, da- nes pa je pravzaprav od vse- ga tega ostalo bore malo. O Janku Wagnerju in njego- vem delu bi lahko izjemno veliko pisali, vendar se to- krat poslužimo druge poti in predstavimo uspešnost nje- govega dela preko številnih priznanj, ki jih je dobil. To, da je častni član nogometnih sodnikov Jugoslavije in čast- ni član nogometne zveze Ju- goslavije je znano. Dobil je dve državni odlikovanji in si- cer red za zasluge za narod s srebrno zvezdo ter red dela z zlatim vencem. Častni član nogometne zveze Slovenije je že od leta 1968. Potem je doživljenski častni predse- dnik nogometnih sodnikov v celjski nogometni podzvezi. Rad omeni tudi Bloudko- vo plaketo, ki pomeni repu- bliško priznanje za telesno vzgojno delo. Njegov prostor spominskih priznanj krasi tudi posebna zlata plaketa FSJ ob 50 letnici obstoja. Tu je tudi diploma PNS ob 50 letnici FSJ. Dobil je tudi pla- keto ZNSS za 30 letno udej- stvovanje v nogometni in so- dniški organizaciji že leta 1953. Za dolgoletno požrtvo- valno delo je leta 1963 dobil plaketo OZTK. Zveza špor- tov Slovenije ga je odlikova- la za zasluge pri razvijanju športa. OZTK Celje mu je poklonila leta 1969 zlato pla- keto za 20 let dela v športu. Ima tudi oljnato sliko nogo- metne zveze Slovenije za za- sluge pri razvijanju športa. Vseh priznanj, ki jih je krepko preko dvajset, sploh nismo našteli. Prepričani smo, da že ta dovolj jasno pričajo, kako pomembno je bilo delo Janka Wagnerja na področju športa in telesne vzgoje. Zlasti pa gre pohvali- ti njegov pravilen odnos do športa, kjer ni nikoli omaho- val ali nasedal kakšnim ne- pravilnostim. Zlasti se je zavzemal za zdrav amateri- zem in dobre, tovariške športne odnose. Se danes rad spregovori z znanci na cesti. Glavna tema je seveda šport, čeprav mu tudi kaj drugega ni tuje. Jan- ku Wagnerju želimo seveda predvsem zdravja ter da bi sedanji športni rodovi ter te- lesnokulturni delavci nada- ljevali pot, ki jo je on več desetletij tako uspešno pre- magoval in trasiral. T. VRABL NAJBOLJŠA KOHNE IN KUKOVIČ Občinski strelski odbor Slovenske Konjice je or- ganiziral občinsko prven- stvo osnovnih šol v stre- ljanju z zračno puško. Na- stopilo je 36 pionirjev in 26 pionirk. Pri pionirjih je zmagal Kohne pred Klev- žetom in Romihom, pri pionirkah pa Kukovičeva pred Strucovo in Lesko- varjevo. VINKO POTOČNIK 24. stran - NOVI TEDNIK Št. 19 - 17. maj 1979 ZDRAVILNE RASTLINE: NAVADNI BRIN ■ Brin (Juniperus communis L.) sodi med iglavce. Po rasti, obliki in veliko- sti je zelo različen in je velik od pol metra do štiri in več. Značilno obliko- vani lističi so najprej svetlo zeleni poz- neje potemnijo. Cvetovi so enospolni, moški so sestavljeni iz številnih praš- nikov, ženski pa vsebujejo po tri krov- ne in plodne luske s tremi semenskimi zasnovami. Iz njih kasneje nastanejo majhni storži, popolnoma prekriti z mesnim oplodjem. Te običajno imenu- jemo brinove jagode. Brinove jagode so staro in že od nek- daj cenjeno zdravilo. Vsebujejo eterič- no olje, grenčino juniperin, čreslovine, smolo, ki diši po balzamu, razne or- ganske kisline in njihove rudninske soli. Brinovo olje ima podoben učinek kot terpentin, le da manj draži kožo. Deluje precej razkužilno, se topi v ma- ščobi in znatne količine prodro tudi skozi kožo v telo z vtiranjem. Zato je v ljudski medicini brinovo olje zelo ce- njeno pri revmatizmu, ker lahko pro- dre globoko v oboleli sklep. To spoz- nanje lahko uporabljamo tudi danes pri kroničnem revmatizmu, ko gre za motnje v presnovi v sklepih in njihovi okolici, predvsem v sklepni ovojnici in v vezivnem tkivu med mišicami in ki- tami. Seveda pa tudi brin ne more več odpraviti starih, zmaličenih in spreme- njenih sklepov. Caj iz brinovih jagod žene na vodo, deluje diuretično, odpravlja težave v želodcu, pomirja vnetne krče v trebu- hu ter olajšuje prebavo, če je motena zaradi premalega izločanja želodčne kisline. Lahko pa namesto čaja uživa- mo kar sveže ali pa tudi posušene bri- nove jagode. Znan je zelo preprost ljudski recept za uživanje brinovih ja- god. Začnemo s trikrat na dan po eno jagodo in vsak dan povišamo za eno jagodo do 30 jagod tri-krat na dan. Na- to kuro prekinemo, da si ne poškodu- jemo ledvic. Ljudsko zdravilstvo bri- nove jagode zelo ceni in že od nekdaj veljajo brinove jagode kot zdravilo, ki preprečuje okužbo s kugo, kolero in drugimi kužnimi boleznimi. Kuge in kolere k sreči pri nas ni več, a pri ljudeh velja, da žvečenje brinovih ja- god pomaga zoper vse okužbe. Zlasti, če si pripravimo čajno mešanico iz enakih delov brinovih jagod, kamilic, pelina in rmana. Ce pa namočimo ja- gode v dobrem domačem žganju, do- bimo priljubljeno domače zdravilo zo- per drisko, črevesne krče in takšen do- mač napitek je odličen pri prvih zna- menjih gripe. BORIS JAGODIC ALPINISTIČNI KOTIČEK ZIMSKI VZPONI V aprilu v Paklenici, Kleku in primorskem Ospu Letošnja zima je bila za al- piniste prava mora. Vsak te- den nov sneg, vmes odjuge, pa zopet poledenitve so po- dirale načrte drugega za dru- gim. Neštetokrat so naveze čakale pod steno, gazile do pasu v vstopnih metrih - in sestopale nazaj. Kljub temu so Celjani »pobrali« še naj- več v tej sezoni, pri čemer je nekajkrat tveganje prekora- čilo normalno mejo. V prvi zimi (21. dec.-20. marca) je bilo preplezanih nekaj težjih ponovitev in pet pr\''h zimskih vzponov. Novi vzponi: 2. 2. Knez in Zupan Tamovsko smer v Skarjah, III.-IV., 3 ure, 3. 2. Knez in Zupan Kaminsko smer v Strelčevi peči, IV -i- Al, 5 ur. 24. 2. Knez v solo vzponu Poševno grapo v Mrzli gori, 45-55°, sestop po grapi X. 25. 2. Culk Mišo (SAO) in Verdnik Stojan Le- vo smer v severni steni Oj- strice IV +, izredna poledica in sipek sneg, bivak v steni. 18. 3. Culk Mišo (SAO) in Verdnik Stojan prvenstveno smer v vzhodni steni Ojstri- ce. Smer je visoka 1000 m. Naklonina snežišča 40-60°, s kopnimi poledenelimi od- stavki IV, stopnje. Smer sta imenovala »Y« zaradi značil- ne oblike stebra v srednjem delu stene. Poleg novih zimskih smeri moramo omeniti še ponovi- tev Gradišnikove smeri v se- verni steni Planjave, ki jo je opravil Knez v solo vzponu, vzpon Lesjaka, Canžeka, Srota in Kneza po centralni grapi v Mrzli gori, prvo zim- sko ponovitev Celjske smeri v Mrzli gori (Knez, Srot), pre- čenje Mrzle gore v celoti (Lesjak, Povše), Knezov solo vzpon po Diehlovem žlebu v Mrzli gori. Za objavo vseh lažjih vzponov in pristopov nimam prostora. V Paklenici sta plezala 8. aprila Horjak Franc in Vrtač- nik Janez ter ponovila Ko- košnjo smer, III. in izplezala prvenstveno smer desno od Figove. Imenovala sta jo Spominska Tomaža Udovča in ocenila s III.-IV. ter te- hnično oceno Ale. V steni sta pustila 2 svedrovca, osta- le kline sta za seboj »poči- stila«. V Kleku so bili že 31. 3. Srot, Stopar in Pleterski ter ponovili v slabih pogojih Dragmanovo - IV + Al. Od 14. do 16. aprila so se tam utaborili nato celjski plezalci Canžek, Mesarec, Lesjak, Verdnik in ponovili prav najtežje smeri v tej ste- ni: Železničarsko 20 z oceno VI, Al, A2, Zoharjev steber- VI, Al (dve navezi), Dragma- novo IV -I- Al in Smer HPD 90 z oceno VI, Al, A2. 21. aprila sta Canžek in Mesarec obiskala skrajno težko Ospo- vo steno nad Crnim kalom. V tej steni, od koder lahko gledaš naše morje in Trst, potekajo že 4 smeri, ki se po- našajo s težavami in tudi for- macijo sklade, ki je podobna najtežjim dolomitskim v Ita- liji. Ponovila sta v 7 urah smer OSP 77 z oceno VI, A2. Opozorilo: v gorah je nad mejo debelega gozda še ve- dno velika nevarnost plazcv. Smučarji naj se izognejo po- bočjem nad Okrešljem, predvsem pa plazu pod Pla- njavo. CIC OB RAZSTAVI A. ZOBNIKA V ŠOŠTANJU SLIKOVITO ODKRIVANJE Prevladujejo krajine in staro Velenje] Na vseh dosedanjih raz- stavah Kluba likovnih ustvarjalcev Šaleške doline smo se redno srečevali tudi z deli Aristida Zornika, se- daj že upokojenega profe- sorja velenjske gimnazije. Odkar je pred več kot dese- timi leti 4>rišel v Velenje, se je poleg službenih obvezno- sti ob redkih prostih urah prosvetnega delavca posve- čal tudi slikarstvu, s kate- rim je plemeniti! sebe pa tu- di tiste ljubitelje umetno- sti, ki smo z neprikritim za- dovoljstvom občudovali njegova dela, v katerih je bilo čutiti več -kot zgolj amatersko dejavnost. Aristid Zornik je zagledal luč sveta 1913. leta v delav- ski družini v Kopru. V druži- ni je bilo več bratov, ki so čutili v sebi nekaj več tudi do umetnosti, še zlasti pa brat Klavdij, ki je postal akad. slikar in celo profesor na Akademiji upodabljajo- čih umetnosti v Ljubljani. Zagotovo se je tudi Aristid z vsem srcem zapisal sli- karstvu pa čeprav mu je to pomenilo ljubiteljsko in ne profesionalno dejavnost. Vendar kljub temu, da je sli- kar in da še slika takorekoč bolj za svojo duševno spro- stitev, v njegovih delih ni ču- titi običajne amaterske ba- nalnosti s katero bi želel uga- jati širšemu krogu Z veliko ljubeznijo se je poglabljal v vsako naslikano delo, pa naj bo to pokrajina, veduta, tiho- žitje ali celo portret. Naslikal je številne lepote slovenske pokrajine, ki jo je zaznamo- valo in preneslo na platno njegovo bistro oko z veščo in premišljeno potezo čopiča. Tudi vedute Velenja in Šo- štanja so mu bile hvaležen motiv, še zlasti pa koloristič- no izredno pestro Staro Ve- lenje, ki je zadnja oljna slika iz letošnjega leta. V veliki ve- čini je zelo nazorno in sliko- vito podoživljal naravo okoli sebe, vendar ni zanemaril tu- di pristnih domačih tihožitij s kruhom in majolko ali kakšnim drugim folklornim detajlom. Marsikomu ugaja- jo še zlasti njegova cvetlična tihožitja, ki so slikana v izra- zito svežem koloritu z občut- kom nežnosti do cvetja, ki se zdi kakor da je bilo ravnokar prineseno s cvetočega trav- nika. VIKTOR KOJC CELJSKI RIBIČI SO TEKMOVALI Pred dnevi je bilo že navsezgodaj na Smartinskem jezeru zelo živahno. Zbrali so se celjski ribiči in ob jezerskem bregu zasedli 52 tekmovalnih mest. 3 ure so marljivo namakali trnke v vodo in zrli v plovček, saj je bilo družinsko tekmovanje Ribiške družine Celje. Pri članih je zmagal Edi Jeki, ki je spravil na suho 82 rib in dosegel 2010 točk. Drugi je bil Bruno Korošec z 850 točkami, tretje mesto pa je zasedel Mladen Petrovič s 600 točkami. Pri mladincih pa se je najbolje odrezal Dušan Jazbec s 515 točkami, druga je bila Metka Hladin s 395 točkami in tretja Magda Kokalj s 120 točkami. Najboljšim je predsednik družine Franc Vitanc izročil diplome. F. BOGADI, foto: D. MEDVED POČITNIŠKE HIŠICE VKLJUČENE V OKOLJE Pri gradnji počitniških hišic se občanom v šentjurski občini in tudi vsem tistim, ki jih z gradnjo teh objektov vabijo lepi prede- li šentjurske občine, obetajo zanimive spre- membe, o katerih so razpravljali tudi vsi trije zbori na zadnji seji skupščine. Predlog odloka o urbanističnem redu v občini Šentjur dovoljuje gradnjo počitni- ških hišic in zidanic v naseljih: Loka pri 2usmu, Javorje in Bukovje, na območju Dramelj in Ponikve, Vodruž, Praprotno, 2egar in Planina. Za vse te predele bodo seveda veljali tudi posebni pogoji za upora- bo in ureditev zemljišč. Dovoljena bo grad- nja pritličnih in podkletenih počitniških hi- šic in zidanic, ki bodo lahko imele dvo ali več kapne strehe s strmim naklonom in bodo morale biti pokrite s kritino temne barve. Kritine s salonitnimi ploščami ne bodo dovoljene. Zazidalna površina hišica bo lahko največ 50 kv. metrov, medtem ko bo funkcionalna površina zemljišča lahko le 1500 kv. metrov. Predlog odloka predvi- deva tudi odmaknjenost objekta od lokal- nih cest in poti na najmanj 5 do 10 metrov. Investitorji bodočih objektov bodo morali poskrbeti tudi za vse potrebne higiensko zdravstvene in požarno varnostne ukrepe. Tam, kjer ni vodovoda, bo moral graditelj urediti hišno kapnico, vodnjak ali zajetje, in sicer v skladu s soglasjem sanitarne inš- pekcije. MP Tudi oddelek kozmetike v veleblagovnici T je v teh dneh bogato založen, s spray!, parfumi, osvežilnimi vodami, senili za oči, črtali za ustnice in vsem ostalim. Vse bolj toplo postaja, potimo se in nujni spremljevalci v našem vsakdanu so deodo- ranti. Odločitev, za kakšen spray se boste odločili vi, seveda prepuščamo vam sa- mim. Tudi na može nismo pozabili. Kolekcija At- tache je lahko tudi lepo darilo. Kolekcija stane 250,10 dinarjev, v ličnem usnjenem etuiju pa 490,42 dinarjev. Cene črtal za ustnice se gibljejo od petde- set dinarjev naprej. Na voljo so tudi črtala iz Kitajske; ki veljajo 131,90 dinarjev. PRIPOROČA št. 19 - 17. maj 1979 NOVI TEDNIK - stran 25 Zlatko Selič Ivanka Fidler Mojca Knez Peter Tovornik ŠENTJURSKI OSMOŠOLCI POMEMBNE ODLOČITVE Od katerih Je odvisna živijenjska pot Šolsko leto se vztrajno iz- teka tudi za osmošolce v Šentjurju, ki pravijo, da zdaj teče čas še hitreje. Seveda, pred njimi je še nekaj napor- nih, a zato morda odločilnih šolskih dni. Borbe za čim boljše ocene so naporne, pa vendar se prav v tem času velja potruditi. Kam po osnovni šoli so se tudi ti učenci že bili odločili, ven- dar je končni učni uspeh pri tem lahko še kako odločilen. Zlatko Selič: »Lahko re- čem, da sem se za poklic od- ločil že pred leti. Želim po- stati elektrotehnik, morda kdaj kasneje inženir za šibki tok. Vsekakor pa se bom vpi- sal na Tehniško šolo - elek- tro smer. Ker me ta poklic veseli, upam da bo tudi to zadosten razlog, za to, da bom v šoli dobro napredo- val. Zaenkrat z učenjem in učnim uspehom nimam te- žav, tudi ob koncu leta bom, upam, odličen. Sicer pa šol- sko leto se še ni izteklo in čaka nas še precej dela.« Ivanka Fidler: »Naj se ko- mu sliši čudno ali pa tudi ne, ampak meni je najbolj pri srcu matematika. Odločila sem se, da bom znanje- na področju matematike izpo- polnjevala, in sicer na gi- mnaziji v Ljubljani - mate- matična smer. Vsekakor pa drži, da imamo zdaj osmošol- ci še veliko dela, saj bi vsak imel rad čimboljši učni uspeh, saj je od tega morda odvisna naša življenjska pot.« Mojca Knez: »Izbira pokli- ca in nadaljna usmeritev je pravzaprav kar težavna stvar. O izbiri poklica smo se veliko pogovarjali v šoli, kjer so nas tudi usmerjali. Mnoge možnosti smo pretehtavali tudi doma. Jaz sem se odlo- čila za gimnazijo v Celju. Z učenjem nimam težav, kako pa bo v gimnaziji pa bomo še videli. Potruditi se bo treba. Kam me bo vodila pot po končani gimnaziji pa bi v tem trenutku težko rekla.« Peter Tovornik: Veseli me področje tehnike. Skupaj s starši in učitelji na šoli sem pretehtal več možnosti na- daljnjega šolanja in moja končna želja in odločitev je ta, da se bom vpisal na šolo RSC v Velenje, kjer bi po končanem šolanju pridobil potrebno znanje za TV tehni- ka. Mislim, da bo tudi moj učni uspeh zadostoval za vpis na to šolo.« Tako torej mislijo, želijo in se odločajo šentjurski osmo- šolci. Prav gotovo so njihove želje sorodne tudi številnim drugim vrstnikom po osnov- nih šolah. Tekst in foto: . MATEJA PODJED. V CELJU DRUŠTVO EKONOMSKIH PROPAGANDISTOV V sredo je bil v Celju ustanovni občni zbor Društva ekonomskih propagandistov celj- skega območja. Zbora so se udeležili pred- stavniki že ustanovljenih društev iz Ljublja- ne in Maribora. Na ustanovnem občnem zboru so na pobudo iz Maribora in Ljubljane sprejeli tudi akte o ustanovitvi Zveze dru- štev ekonomskih propagandistov Slovenije. Tudi društvo v Celju bo v okviru svoje dejavnosti skrbelo za uresničevanje družbe- ne samozaščite v skladu z Ustavo in delova- njem vseh organiziranih socialističnih sil. S tem v zvezi se bodo še zlasti trudili za pre- prečevanje vsakršne dejavnosti v društvu, ki ni v skladu s temelji socialistične samo- upravne družbe. Nalog, ki so pred propagan- disti, je precej. Skupaj s kolegi iz drugih republik in z domačimi društvi ter podružni- cami, bodo prirejali razne tečaje, strokovne ekskurzije, predavanja in simpozije, organi- zirali bodo raziskave in pripravljali poročila o problemih ekonomske propagande ter nje- nega vpliva na uspešno poslovanje v delov- nih organizacijah. Ustanovitev celjskega društva in Zveze društev ekonomskih propagandistov Slove- nije je pomembna tudi zato, ker bo Slovenija drugo leto organizator simpozija vseh jugo- slovanskih ekonomskih propagandistov, na katerem bodo sodelovali predavatelji iz ra- zličnih držav. J. V. Gozdno gospodarstvo Celje - Svet delavcev in kooperantov razpisuje v šolskem letu 1979/80 naslednje štipendije: - 2 Štipendiji za šolanje na Srednji gozdarski šoli - 2 štipendiji za šolanje na Ekonomski šoli - 1 štipendija za šolanje na Biotehniški fakulteti VTOZD za gozdarstvo Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni od objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska c. 13, kadrovsko splošni sektor. Pismenim prijavam mora biti priloženo naslednje: - zadnje šolsko spričevalo Prijava na obrazcu 1,65 mora vsebovati tudi podatke o osebnem dohodku staršev. Komisija za delovna razmerja Tovarna dekorativnili tkanin »Dekorativna« Ljubljana, n. sol. o. TOZD »Predilnica« Laško Podšmihel 1, n. sol. o. Objava prostih del in nalog 1. VODJA IZMENE-dva Zahteva se srednja tekstilno tehnična šola predilske smeri in 1 do 2 leti izkušenj. Osnova osebnega dohodka je 7.090 din mesečno. 2. DELAVEC V SKLADIŠČU IN TRANSPORTU - dva Zahteva se popolna osnovna šola in 1 mesec izkušenj. Osnova OD 4.070 din mesečno. Polskusno delo 2 meseca. 3. VEČ PREDIO Zahteva se popolna osnovna šola. Osnova OD 4.070 din mesečno. Delo je v treh izmenah Stanovanja ni na razpolago. Rok prijav je 14 dni od dneva objave. Komisija za delovna razmerja IGM GRADNJA Žalec razpisuje sledeče kadrovske štipendije: - za Ekonomsko fakulteto (I. let.) 1 - za Strojno-teiinično šolo 1 Ponudbe pošljite na naslov v roku 15 dni po objavi. Svet delovne organizacije Zavod za kulturne prireditve v ustanavljanju objavlja prosta dela oziroma naloge administrativnega delavca - Nastop službe 1. VII. 1979. Pogoj: - srednješolska izobrazba z najmanj dvoletno prakso - prednost imajo kandidati ali kandidatke z znanjem vsajenega tujega jezika. Prošnje na naslov: Zavod za kulturne prireditve Celje Gregorčičeva 6 ZDRAVILIŠČE DOBRNA vabi k sodelovanju večje število delavcev za delo v novem hotelskem zdraviliškem kompleksu Dobrna. Podrobnejše informacije dobite v splošno-kadrovskem sektorju ZDRAVILIŠČA Dobrna, 63204 DOBRNA GOSTINSKO PODJETJE CELJE objavlja prosta dela in naloge 1. 10 KV natakarjev 2. 3 čistilke pogoji: pod 1.: Gostinska šola Za dela in naloge se sklepa delovno razmerje za nedo- ločen čas s poskusnim delom. Kandidati naj predložijo pismene vloge na naslov: Gostinsko podjetje CELJE, splošno kadrovski sektor- Celje, Stanetova ulica 27 (nad gostiščem Branibor) v roku 15 dni od objave. DO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CELJU TOZD VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA vabi k sodelovanju več varuhinj, ki bi bile pripravljene opravljati varstvo predšolskih otrok na svojcem domu. Varuhinje predšolskih otrok na svojem domu bodo imele vse pravice delavca v združenem delu. Kandidatke naj se zglasijo osebno v vrtcu najkasneje v 15. dneh po objavi tega razpisa. »AUREA« CELJE, Celje, Kersnikova 17 razpisuje 1. eno mesto učenca v gospodarstvu - orodjarja 2. eno štipendijo za dijaka srednje tehniške šole - kemijska smer, od III. letnika dalje Pogoj za kandidate je dokončana osemletka, katero izkažejo z zadnjim šolskim spričevalom. - Kandidati za učenca - orodjarja bodo opravljali praktični test, ki bo pogoj za sprejem. - Prednostni izbor za štipendista bo imel socialno šibkejši kandidat z izkazanim boljšim šolskim uspehom. • Prijave posredovati na gornji naslov do 30. junija letos. »RADE KONČAR« - SOZD ZAGREB »RADE KONČAR« DO »ELEKTROUREĐAJI« TOZD SERVIS DVIGAL SERVISNI CENTER LJUBLJANA Komisija za delovne odnose TOZD Servis dvigal OBJAVLJA prosta dela in naloge servisiranja in vzdrževanja dvigal - za tri delavce Pogoji: - KV ali VKV delavec elektro stroke (razen RTV in avto stroke) - prednost imajo delavci z delovnimi izkušnjami v stroki - poskusno delo 60 delovnih dni - delno terensko delo Dva kandidata bosta delala na področju Celja in okoli- ce, en kandidat pa v Velenju in okolici Ponudbe sprejemajo na naslov: »Rade Končar« - Za- greb - oddelek za kadrovske in splošne zadeve, Mandi- čeva 2 ali »Rade Končar« - Servisni center Ljubljana - Slomško- va 12 najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa Komisija za delovna razmerja pri \ osnovni šoli »Bratov Dobrotinškov« Vojnik RAZPISUJE prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za opravljanje del v računovodstvu šole in to za nedo- ločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: ekonomski tehnik-končana srednja ekonom- ska šola. Nastop dela po dogovoru. Prošnje sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. \ ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETlI PO SINGAPURU IN INDONEZIJI (4) KRI V GL A VI IN ŠE KJE 2e v prejšnjem nadaljeva- nju smo zapisali, da je Singa- pur največji izvoznik orhi- dej. Največ jih seveda vzgoje v tamkajšnjem velikem bo- taničnem vrtu, kjer je vsaj kakšnih 3000 različnih razst- linskih vrst. Rastlin z vsega sveta. Hodimo po parku, ki je velik kot pet Zalcev vključno z novim mestnim jedrom. Ogledujemo si več kot 250 let staro drevo TE VISTA. Predstavnik bomba- ževcev... Nekaj deset me- trov naprej je primer prave- ga pragozdzda, še globlje v notranjosti je menda džun- gla v pravem pomenu bese- de, kjer je vse polno živali in med njimi tudi kač. Tja ne gremo. Zaradi osebne varno- sti ne, predvsem pa ne zaradi natrpanega programa. V bo- taničnem vrtu se prepletajo številni čudoviti parki. Za nas nekaj izjemno lepega, kljub temu pa v Singapuru vse skupaj ne izstopa od ostalega, ker so tudi v sa- mem mestu znali poskrbeti za lepe, negovane parke, ze- lenje ... Peljemo se mime hiše za- da, vozimo se po ulici hote- lov in tako imenovanih sho- ping centrov, kjer lahko člo- vek kupi vse, kar mu srce poželi in kar kaj velja na sve- tu. Orchard road, banke, tr- fovine, posel... Singapur, ie smo pri hotelu Mandarin, kjer se gornje nadstropje v petinpetdesetih minutah za- vrti za 360 stopinj. Na vrhu je restavracija, od koder se od- PIŠE: JANEZ VEDENIK pira čudoviti pogled v sosed- njo Malezijo. Kotiz restavra- cije žalske Name do novega osnovnošolskega centra, ki so ga gradih toliko časa, kot bi v Singapuru pozidali vsaj dve novi žalski mestni jedri. Singapurci imajo namreč svetovni rekord v hitrosti gradnje. Povprečno zgrade eno stanovanjsko sobo v 36 minutah. Zanimiva je pripo- ved Jatovega zastopnika v Singapuru, bivšega jugoslo- vanskega reprezentanta v vaterpolu Mirka Sandiča. Nekoč je zbolel in kakšnih štirinajst dni ležal doma v stanovanju. Potem ko je oz- dravel, se je napotil v Jatovo agencijo in kar precej časa je porabil, da jo je našel. V tem času so namreč tam okrog zgradili tri nove visoke zgradbe. V zvezi z gradnjo še nekaj zanimivih podatkov. Kar okrog 70 odstotkov vseh stavb zgradi vlada. Gre pred- vsem za stanovanjske bloke, kjer najde svoje domove ve- čina singapurskih delavcev. Letna najemnina za petsob- no stanovanje, ki je povrhu vsega še opremljeno s kli- matskimi napravami, velja namreč komaj 200 ameriških dolarjev. Singapurci imajo namreč prav tako dolarje, vendar je njihova vrednost dvakrat manjša od ameri- ških. Nič čudnega torej ni, da je vlada med ljudmi izre- dno priljubljena, saj to ni edina vrsta ugodnosti za lju- di te žepne, otoške državice. Ce pomislimo na to, da je tu eden izmed svetovnih trgov- skih centrov, ki povrhu vse- ga ne zajema področje večje od spodnje Savinjske doline, potem lahko vse skupaj tudi razumemo. V hotelu sem si potem za- želel masažo. O tej stvari sem pred prihodom v Singapur slišal toliko vznemirljivih pripovedi, da mi je že samo misel na to pognala vso kri v glavo in še kam drugam. O tem prihodnjič. Zaenkrat naj zapišem, le to, da nisem bil razočaran. Za takle prekomorski sad mornar bi bil še Pohorc rad. Singapurska ulica. V ozadju vidimo Mandarin hotel. Z vrha se odpira lep razgled na sosednjo Malezijo, vrh ho- tela pa se v slabi uri zavrti za 360 stopinj. TO IN ONO O LASEH (2) PLEŠA - MOŠKI »KINČ« Zakaj so nekateri moški plešasti in drugi ne? Za nastanek pleše morata biti prisotna dva pogoja; de- dna zasnova in normalna ko- ličina moških hormonov. Ce je na primer dedna zasnova podana, razvoj moških hor- monov pa je močno oviran, do pleše ne pride če pa odpa- de dedna zasnova, so lahko harmoni še tako aktivni, lasi- šče moža ostane gosto. Do nenormalnega razvoja hor- monov pride pogosto zaradi poškodbe moške mošnje (nesreče ali otekline). Kaj torej lahko naredimo proti pleši? Nič! Zato namreč, ker si prednikov, od katerih pode- dujemo lasno podlago, ne moremo izbirati. Pač. Kastracija.Evnuhi, ki se jih z operacijo naredili ne- plodne, ohranijo lasišče, ka- kršnega so imeli ob izgubi moškosti. Torej je pleša le neke vrste moški »kinč« - dokaz moškosti. Z nastankom pleše nimajo nič skupnega ozki klobuki, pomanjkanje vitaminov, motnje pri prekrvavitvi, trda koža na glavi in tudi nesoli- dno življenje ne. Kako nastane pleša? Na določenih delih glave, naprej na sencih in nato na temenu se skrajšuje obdobje rasti las. Hitreje izpadajo in zrrastejo vse tanjši in njih trajanje je kratko. Končno ostanejo le še milimeter dol- gi, svetli lasje kot puh. Te traja deset do dvajset let. Po- tem puh odpade. Dvajsetlet- nik, ki se mu začne »svetli- kati« na temenu, bo kot tri- desetletnik imel plešo. Na splošno pa velja pravilo, da moški obdrži lasišče, ki ga premore med tridesetim in štiridesetim letom, še v viso- ko starost. Kako to, da so mnogi pleš- ci kosmati po vsem telesu, da nosijo bogate brade, brke, da so, razen po glavi, pravi kosmatini. Vzrok je v tem, da lasje na glavi in oni po telesu »ubogajo« na različna povelja. Obrvi, trepalnice, lasje pod pazduhami, po spo- lovilih in po telesu so neo- dvisni od hormonov. So tudi ženske med pleš- ci? Izkušnje in statistika pra- vita, da silno redko, ženske imajo zelo nizek delež mo- ških hormonov. Pri ženskah je popolna pleša le posledica kakšne hude bolezni. Pri zdravljenju nekaterih bolez- ni dobivajo ženske večje množine dodatnih moških hormonov, kar vodi k hitrej- ši menjavi las. V teh prime- rih pride do razredčenja lasi- šča, da se skozi lasje svetlika kcža. Pri ženskah je tudi upanje na ozdravitev večje, če odpadejo pogoji, ki žen- sko plešavost povzročajo. Pri moških je pleša do- končna. Je pogosto striženje na ba- lin in celo raziranje glave ko- risten ukrep za ukrepitev la- sišča? Tudi to je zmota. Ko v živo porezani lasje rastejo, so sprva trdi in na občutek čvrsti. Ko zrrastejo, se začne- jo mehčati in kodrati. Moška brada, ko poraste je mehka, trda in bodeča pa je nekaj dni po britju. Lasišče ni trat- nica, ki se po pogosti košnji zgosti. To niso požagana debla v gozdu. To so porezani lasje v pettisočkratni povečavi. Imajo tako imenovano sre- dico ali srčiko. Zunanja plast skorje je nazobčana. PORTUGALCI ŠE PO STAREM Da bi poudarili pristnost svojih vin, so Portugalci poslali v svet tudi fotografije s prizori starosvetnosti pri predelavi grozdja v vino. Tu vidimo skupine moških, ki golor ogi tlačijo grozdje v velikih betonskih kadeh. Da bi bil njihov korak živahnejši, eden med njimi daje takt s harmoniko. Na zdravje! Kaj bi vihali nosove? Tudi pri nas je tlačenje zelja v kadi marsikje opravljeno na enak način. TRIM KOLESARJENJE Zveza telesnokulturnih organizacij Celje bo tudi le- tos pripravila tradicionalno TRIM kolesarjenje okoli Celje, ki bo v nedeljo 20. maja. Tudi letos je pot, ki jo bodo prevozili udeleženci te akcije dolga 27 km, to je od poljubno izbranega startnega mesta do cilja na istem mestu. Letos bodo startna mesta pri mostu na Otoku, pri gostilni Ljubica na Ostrožnem, v Smartnem v Rožni dolini, pri odcepu za Lubečno v Arclinu, pred domom Zarja v Trnovljah, pred Mlinarjevim Janezom na Teharjih in na Skalni kleti. Udeleženci, ki se bodo udeležili kolesarjenja lahko startajo med 7,30 in 10, uro, do cilja pa morajo priti do 12. ure. organizator opozarja predvsem na vožnjo po cestno prometnih predpisih, da ne bi prišlo do nesreč. F. P. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena poš. štev. 5din - Celol. naročnina 230 din, polletna 115 din. Za inoz. je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.