Posamezna številka velja 6 v.	Posamezna	številka	velja	6	v.

DOMAČIN.
DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, če je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit vrsta 24 v, cela stran 60 K. - Pri večkratnem oglašanju znaten popust. - Dpravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v pritličju.
Štev. 32.
V Ljubljani, dne 18. oktobra 1913.
Leto I.
Na znanje
One cenjene odjemalce našega lista, ki se jim list redno dopošilja — dasi istega niso naročili — in ki ga obdrže, opetovano in zadnjikrat opominjamo, da naj ali vpošljejo naročnino ali pa vrnejo list.
Tudi one naročnike, ki še niso vpo* slali naročnine, prosimo, da to takoj store.
Upravništvo „Domačina“. Socialno zavarovanje na Švedskem.
Že nekaj let je minilo, odkar se je naši poslanski zbornici pi-edložil načrt zakona o socialnem zavarovanju. Načrt se je odkazal odseku, ta ga je odkazal zopet pododseku, ki pa se izgovarja, kljub temu, da bi moral zborovoti tudi med počitnicami, da toliko časa ne mora ničesar storiti, dokler se ne doseže
sporazum med Poljaki in Rusini, da bi mogel potem glede zavarovanja malih obrtnikov in malih kmetov vpoštevati tudi gališke razmere.
Potolaženi smo sedaj, in bomo vse, ki bodo kdaj zahtevali izplačila starostne zavarovalnine, poslali ga-liškim narodnim rogoviležem, da jih preskrbe. Z narodnimi mamili nas sleparijo gališki poslanci, kruh njihovih volilcev, starostno zavarovanje, jim je deveta briga.
Na Švedskem sta obe državni zbornici z veliko večino sprejeli starostno in invalidno zavarovanje; »Kulturna* država Avstrija ostane torej po zaslugi naših ljudskih zastopnikov daleč zadaj za malimi evropskimi državami, ker so številno male državice že vpeljale ali pa namerjajo vpeljati starostno zavarovanje ; kakor Belgija, Holandija, Danska itd.
Pokojnina zadobi na Švedskem veljavo v starosti 67 let ali ob preje nastali nezmožnosti za delo. Ta pokojnina znaša za moške letno 30, za ženske 24 odstotkov od vplačanih prispevkov, ter dobe za delo ne* zmožni od države in občine doklade 150 K za moške in 140 K za ženske, ki pa se more ob gotovih okoliščinah tudi zmanjšati.
Podlistek.
Pomota.
Povest.. — Slovaški spisala Ljudmila Podjavorlnska.
Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Zvarova Betka že gotovo ne. Njeno delo je zmerom enako; naj bo zima, naj bo leto, ona barva zmerom enako kose platna s pobarvano svilo, šivajoča vanje kroge in cvetke, kolikor si jih je sploh izmislil svet. V njej je razlika samo v razpoložaju in okoliščinah. A te so za njo malone zaljše, nego one poleti. Pa tudi njen razpoložaj je dokaj veselejši. Martin se nahaja že kak mesec dni „med svetom“, sami sta torej z materjo, kakor sta bili poprej. Samo njuno življenje je boljše, manj skrbipolno. Poprej je morala delati, da sta se preživili, sedaj pa dela samo radi tega, ker brez dela ne bi mogla prebiti. A dobra volja pa je pri njima boljša, radi tega, ker — no, ker je Martin odšel. Ni priznala sicer tega nikomur, toda težavno ji je bilo privaditi se na moža, in na spremenjene razmere, ki so nastale z njegovim prihodom. Omožila se je tako nakrat, ne da bi bila to zadevo poprej dobro
premislila. Revna, večno navezana na delo, ne občujoča skoro z nikomur, samo če je kdo ni prišel iskat z delom, ni imela teženj in ni vedela, kaj je koprnenje, brez katerega niso živele srečnejše njene sovrstnice. Mati ji neprestano predstavljajo njuno revščino kot oviro k omožitvi in ona, spominjajoča se žalostnih prizorov iz njihovega rodbinskega življenja, ko je še živel oče ter jih pijan razganjal na vse strani, ali jih celo tepel, in koprnela po možitvi. In nakrat je k njej, kakor k pepelčici v povesti, prišel Martin z ljubeznijo in odkritosrčnostjo, koprneč po njeni ljubezni in vdanosti. Prehod iz breznadejnosti, dasiravno nezavestne, do prave sreče, je bil tako nagel, da ni utegnila se spametovati, se privaditi nanj, se razgreti in navezati srce na moža. Skoro ni utegnila se niti zaljubiti, dasi* ravno opaža sedaj, ko njega ni blizo, da ima moža, katerega ljubi, kadar se ji preveč ne dobrika, kadar je ne vznemirja v zamišljenosti in pri delu s svojim večnim povpraševanjem in šalami. Z neskončno srečo se spominja slehrne njegove besede, izraza njegovega zalega lica, njegovih pametnih, toda časih tudi nespa^ metnih besed!
A pri tem je, moj Bog, tako srečna! Spat gre zatopljena v sladke spomine ter se prebudi z nadejo na obnovitev — na njegov prihod. Delo kar raste pod
Ta zakon zadobi na Švedskem veljavo s 1. januarjem 1914.
Prispevki zavarovancev se pobirajo obenem z davki; po preteku 80 let bi znašal ta pokojninski zaklad približno 750 milijonov kron.
Država hoče svoje prispevke k ljudskim pokojninam pokriti z večjim izkoriščanjem rudarstva in deloma z novim davkom na tobak.
Ta zakon so podpirali skoro vsi odlični politiki ne glpde na to, kateri stranki pripadajo.
Švedski ministrski predsednik Staaff je z izredno toplimi besedami pozdravil sprejetje tega zakona.
Zdaj ko je Švedska rešila to veliko vprašanje socialne preusnove, se more posvetiti drugim nalogam.
..Notranja obramba" je sedaj tako izboljšana, da bo mogoče obrniti vso pozornost zunanji obrambi.
Pri nas pa se skrbi samo na zadnje imenovano obrambo in se zaraditega na drugo skoro popolnoma pozabi.
Kranjski deželni zbor.
Sedemnajsta seja dne 3. oktobra 1913.
Predsednik deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, oziroma deželnega glavarja namestnik Leopold baron Liechtenberg.
Vladna zastopnika: Ekscelenca c. kr. deželni predsednik baron Schwarz in c. kr. dvorni svetnik vitez L a s c h a n.
Deželni glavar otvori sejo ob četrt na dvanajst ter imenuje zapisnikarjem poslanca Demšarja in dr. Novaka. — Svojo odsotnost od današnje-seje je opravičil poslanec baron Bom.
Dospelo je več interpelacij na njega ekscelenco deželnega predsednika glede vodovodnih in cestnih naprav ter več samostojnih predlogov, ki so se odkazali zadevnim odsekom.
Deželni glavar otvori debato o računskih zaključkih deželnega zaklada za leti 1911. in 1912.
njenimi spretnimi prsti, kajti ves dan prepeva pri njem pesmice — kar se nikdar ni godilo poprej. Skoro vsaki dan prejme od njega pismo, pozdrave, dokaze njegove odkritosrčne ljubezni, čita ga stokrat nekako začudena, da to pripada njej, in o mraku, ko več ne vidi črk, si ga pritiska na usta, na srce, v nekaki detinski radosti.
In z detinsko radostjo se je hvalila s pismom pred Štefanom. Navzlic moževi prepovedi se je povsem spoprijateljila z njim ter ne razume, čemu ga Martin ni videl rad. Bistroumnemu, med svetom oglajenemu orožniku ni bilo težavno najti pot do zaupljivosti neizkušene mlade ženske. Le stara ga je dosledno odbijala s preziranjem preprostih ljudi, dokaj prenapetih proti človeku, ki se je odtrgal od svoje korenine s svojim ravnanjem in vsem življenjem. Za to pa ga je Betka pričakovala z nezakrito radostjo. Navajena je bila sprejemati naročila z veseljem in orožnik je iz početka tudi zahajal k njej s šivanjem, se razgovarjal ž njo, zrl na njo s spoštovanjem in javnim občudovanjem. Nič kaj prijetne vna^ijosti zna se razgovarjati tako prijazno, da ne vidi v njem onega preziranega orožnika kakor drugi, marveč človeka, s katerim se poleg njegovih napak vendarle dobro razume! Enkrat
Poslanec dr Triller očita poročevalcu dr. Kreku, da je govoril o vseh mogočih stvareh, toda računskih zaključkov samih se ni dotaknil.
Poslanec Adolf Ribnikar govori o razmerah v slovenskih deželah vobče, in na Kranjskem posebe. Razpravljal je o sistematični germanizaciji na vseh poljih, posebno pa na polju pravosodstva in šolstva. V svojem govoru je med drugim naglašal, da so razmere pri nas na Avstrijskem podobne na las onim v stari Turčiji.
Deželni glavar ga je radi te primere poklical k redu, češ, da ne gre naše skupne avstrijske domovine primerjati s Turčijo.
Deželni predsednik baron Schvvarz izjavi, da mora odločno zavrniti napade poslanca Ribnikarja na justično upravo. Prepričan je sicer, da pri trezno mislečih ljudeh besede Ribnikarjeve ne bodo imele nobenega vtisa, obžalovati pa mora, da se skuša na ta način uničevati ugled oblasti.
Poslanec grof Bar bo pripominja uvodoma, da se je poslanec Ribnikar v svojih izvajanjih pravzaprav obrnil na večino zbornice in to napravil odgovorno za baje obstoječe germaniziranje.
Nato je naglašal, da ne more deliti optimizma, ki ga kaže referent o deželnem proračunu in da je slaba tolažba, ako se kaže na to, da drugim deželam še slabše gre, kakor kranjski.
Ko je govornik prečital resolucijo, v kateri se vlada poživlja, naj čim najpreje predloži zakonski načrt proti izseljevanju in proti izseljeniškim agentom, je jel razpravljati o pogubnem vplivu slovenskega časopisja, ki stoji na jako nizkem nivoju in ki samo kvari dobro slovensko ljudstvo.
Neki Slovenec ga je nekoč vprašal: Ali imate Nemci kak tak nesramen list, kakršna so vodilna glasila slovenskih strank?
Nato je govornik kritiziral pisavo slovenskih listov v času balkanske krize in izjavil, da je bila ta pisava taka, da človek ni vedel, ali ima pred sabo slovenske avstrijske, ali srbske liste.
Ta pisava sicer ne pomenja, da bi Slovenci ne bili državi zvesti, nasprotno, slovensko ljudstvo je do
jo je zalotil s knjigo v roki in od tega časa, naj jih jemlje kjer hoče, ji zmerom prinese kakšno knjižico ali časopis. In to ju je zbližalo skrivoma, da mati tega ne bi zvedela; ona pomirja s knjigami svojo vedoželjnost, razvnema živo domišljijo.
Zvečer, ko že več ne vidi šivati, prede svoje misli, sedeč poleg okna. Mati sodi pri peči in premišljuje o delu, ki nastane v pomladi na polju. Martin se je pogodil z Grajskimi, prevzel svojo polje ter ga še nakupil nekoliko za kapus. Za BelČikovo je s tem nastalo novo življenje.
Hčerka ji pritrjuje, se raduje ž njo, dasiravno se ne zna tako spoprijateljiti s tem novim stanjem kakor ona. Rajša kakor na vse to, se spominja na Martina in črez trenutek razvije pismo, ki ga je danes prejela od njega, polno vnetih, presrčnih pozdravov . . .
Zunaj je nekdo zakašljal. Na cesti poleg vrta je zaplapolela žveplenka, nekdo si je prižgal smotko. „Bog — Štefan!“ se prestraši mlada žena. Na to vrže plah pogled na mater in ne misleča .na to, kaj dela, je nataknila bačkore na bose noge in stekla ven. Gotovo je prišel k njima, toda mati se huduje na nje-
kosti lojalno. Ker se je v četrtek citirala nemška pesem, danes pa italijanska, zato citira 011 slovensko pesem <Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev »e gane*.
Polemizujoč z dr. Krekom, je proglasil hrvaško-slovensko edinstvo za utopijo, za pesniško navdušenje referenta, trdeč, da nimajo Hrvatje in Slovenci ničesar skupnega, ker so se Hrvatje baje preselili 300 let kasneje v svojo zemljo, kakor Slovenci.
Slovenci in Nemci na Kranjskem so si veliko bližje kakor pa dva jugoslovanska naroda; ker morajo skupno in v eni deželi prebivati. — Grof Barbo se zavzema za skupno delovanje obeli narodov v deželi; zlasti veleposestvo ima mnogo skupnega s slovenskim 'ljudstvom in je stoletja hodilo ista pota z njim.
Govorniku so ploskali, deželni predsednik baron Sohvvarz pa mu je čestital.
Za grofom Barbom je govoril dr. Lampe.
Rekel je, da je dr. Tavčar kriv ‘podivjanih razmer* v slovenskem časopisju, češ, da je 011 vzgojil vse one »anarhistične elemente*, ki mu sedaj raso nad glavo.
Nato je očital dr. Tavčarju, da je spravil deželno jamstvo za »Ljudsko posojilnico* zopet v razgovor, z namenom, da bi omajal zaupanje v ta zavod.
Dr. Triller je klical: Vi lažete! Sram Vas bodi!
Predsedujoči baron Liechtenberg je zvonil in zvonil, pa brez uspeha. Hrup je vedno bolj naraščal. V tem trušču je Lampe zaklical:
»Razburjenje dr. Trillerja je dokaz, da sem s svojimi izvajanji zadel v živo.*
Velikanski hrup in trušč. Baron Liechtenberg je zvonil, kolikor so mu dale moči, a zaman. Preteklo je več minut, predno je nastal mir.
Potem je ironiziral zahtevo po slovenskih uradnikih, kar je izzvalo hrupne proteste mod naprednimi poslanci.
Ob 9. uri 20 minut zvečer je deželni glavar zaključil generalno debato in prekinil sejo za četrt ure.
Deželni glavar: Zdaj preidemo v specijalno debato. Prosim gospoda poročevalca, da uvede specijalno debato.
gove obiske. Radi tega gre ona rajša ven, da le on ne zahaja v hišo.
Ni je zapazil poprej, predno ni obstala poleg njega. Bilo je že mračno, vendar še dovolj vidljivo, toda 011 se je zganil kakor da je ne bi poznal.
„Ti si, Betka!" reče in glas se mu je tresel od ganutja.
„Jaz sem — mislila sem si, da si namenjen k nam, pa sem rajša prišla ven,“ mu prizna naivno. O11 pa otožno, vzdihne.
„Ne vem, kaj imajo tvoja mati proti meni . . . Nikomur nisem storil nič žalega, a vendar me nihče nima rad," se je pritožil.
„Moraš se poboljšati, Stefan,“ mu de pol šaljivo; „ne smešy popivati, ne kvartati po vse noči . . . Res je tako, Štefan. Svet te sodi in tebi samemu ne koristi . . ." S pravim sočutjem ga je pogledala v bledo lice, shujšano kakor po bolezni. Bil je to sled po pre-bedelih nočeh in po prenasičenosti z izrazom nevarne razbrzdanosti, ki se ne pojavlja v oguljeni obleki, marveč ima svoj sedež pod čedno izkrtačenim jopičem in umetno nasajenim klobukom gizdalina v mislih, v duši. Redke, nekoliko rdečkaste brkice niso dajale nje-
Dr. Krek uvede specijalno debato.
Poslanec Reisner je predvsem izjavil, da hoče staviti nekaj predlogov ter jih popolnoma mirno, stvarno in kratko utemeljevati. Referent finančnega odseka je dal nekoliko perspektiv v bodočnost, kako se da pospešiti razvoj našega prebivalstva. Referent je poudarjal, da naša dežela jako veliko izda za šolstvo. Nakar je utemeljeval nekaj svojih predlogov.
Nato je bil proračun v drugem in tretjem čitanju sprejet.
Takisto je bila sprejeta resolucija grofa Bar bo ta o izseljeniškem zakonu.
Resolucija poslanca G a 11 g 1 a o volilni reformi s proporčnim sistemom, je bila odklonjena in sicer na predlog dr. Kreka.
Sprejeta je bila G angl o v a resolucija o uvrstitvi mest v tretji razred, in sicer soglasno.
Odklonjeni so bili predlogi poslanca Reisner j a o realni gimnaziji, o učiteljskih dokladah in o slovenskem gledališču.
Predlog glede podpore »Glasbeni Matici* je poslanec Reisner umaknil, ker je referent dr. Krek izjavil, da se bo stvar v finančnem odseku rešila še povoljuejše za »Glasbeno Matico*, kakor se glasi njegov predlog.
Lavrenčičev predlog o prireditvi živinorejske razstave je bil soglasno sprejet. Turkov predlog o podporah gasilnim društvom pa odklonjen.
Ko je bil rešen proračun, je deželni glavar dr. Šušteršič izjavil:
»Popraviti mi je pomoto, ki se je vrinila v knjižico »Poročilo o delovanju deželnega odbora*. Tam stoji tiskano, da je »Ljudska posojilnica* sama zaprosila za deželno jamstvo. Temu pa ni tako. »Ljudska posojilnica* sama ni prosila za jamstvo, pač pa je deželni odbor sam sklenil, da se naj zanjo deželno jamstvo prevzame, ne da bi bila za to zaprosila »Ljudska posojilnica*. Vse to je razvidno iz uradnih spisov.*
Deželni zbor je nato sprejel še predloge kmetijskega odseka o nameščenju živinozdravnika na Bledu, v Ložu in v Radečah in predlog o zagraditvi hudournikov Belca, Suha in Slamnica na Bohinjski Beli.
govemu licu lepote in ako bi ne bilo njegovih črnih in globokih očes, pa bi bilo težavno verjeti, da se zaljubi vanj sleherna, na katero vrže svojo ljubavno mrežo. O teh očeh se je zrkalil občutek enkrat vroč, bojevit, enkrat melanholičen — vdana, molčeča, strastna in obupna ljubezen, sorazmerno s tem, kakor je treba. Tudi sedaj so se zasvetile od vneme.
„Kako dobra si, Betka,“ ji de zamolklo, toda z očividno radostjo; „ti edina se ne huduješ name, da-siravno veš najbolje, da me ni nič prida. Tebi sem odkril svojo dušo — a vendar me ne podiš od sebe kakor drugi . . . Žal, da te nisem poprej poznal!" je zaklical strastno in jo prijel za mehko ročico. „Ti edina bi znala iz mene napraviti človeka!“ Umolknil je in ji pokorno gledal v čiste, jasne oči. Kri ji je šinila v lice, srce utripalo od plemenitega veselja pri tem priznanju. Spustil je njeno roko, kakor bi se bil prestrašil nedovoljenega ter se umaknil. Odsev zarje, spreminjajoče se iz rudaste barve v pomarančasto, je padal na njegovo lice ter ga napravil še bolj bednega. Roka, počivajoča v črni obvezi, — vsa njegova postava je vzbujala sočutje.
(Dalje prihodnjič.)
Deželni glavar se je spominjal cesarjevega godu. Presvetli vladar je dosegel že tako visoko starost, da se je pretežna večina prebivalstva njegovih kraljevin in dežel rodila za časa njegovega vladanja. Tudi vsi člani kranjskega deželnega zbora so se rodili za vladanja Njega Veličanstva. Tem bolj čutijo v svojem srcu vsi narodi države takšne dni, kakor je današnji dan, in z otroško ljubeznijo in otroškim spoštovanjem zro častitljivega starčka, ki po božji volji vlada našo državo in v težkih in kritičnih časih skrbi za ohranitev miru svojim ljubim, narodom. Med glasnim odobravanjem želi, da bi predobrotljivi Bog nam še dolgo ohranil preljubega vladarja.
Nato zaključi sejo ob tri četrt na dve ponoči.
Prihodnja seja bo v četrtek dne 9. t. m. ob 10. dopoldne.
Razpust kranjskega deželnega zbora. — Nove volitve v deželni zbor.
Po komaj štirinajstdnevnem zasedanju kranjskega deželnega zbora je vlada razpustila kranjski deželni zbor in odredila nove deželnozborske volitve. Redna šestletna funkcijska doba deželnega zbora, ki je bil 10. t. m. odgoden, bi bila potekla šele meseca marca 1. 1914. Da se volitve lahko še letos izvrše in tako omogoči, da se deželno zastopstvo že začetkom prihodnjega leta v svoji novi sestavi zbere, je bil deželni zbor že sedaj razpuščen.
Vlada je že tudi nove volitve za kranjski deželni zbor dne 13. t. m. razpisala.
Splošna volilna skupina, v kateri volijo vsi, ki imajo volilno pravico za državni zbor, bo volila že v ponedeljek dne 1. decembra; kmečke občine bodo volile v torek dne 9. decembra, mesta in trgi ter trgovska in obrtna zbornica dne 16. decembra in veleposestvo dne 20. decembra.
Dopust finančnega ministra Zaleskega.
Finančni minister je vložil prošnjo za odstop; bolehal je že od lanske spomladi, a vkljub temu opravljal svoje posle. Ministrski predsednik Stiirgkh je pa cesarju predlagal, da naj Zaleski ne odstopi, marveč da naj se mu dovoli dopust za nedoločen čas in da naj posle finančnega ministrstva vodi sekčni načelnik tajni svetnik dr. baron Engel, kateremu predlogu je cesar tudi ugodil.
Bolgarski vladar na Ogrskem.
Bolgarski car Ferdinand biva že nekaj časa na svojih ogrskih posestvih v Hamos-Szepesu. Dal je razglasiti, da ne biva tu kot vladar, marveč kot zasebnik in da želi miru. Na svojih posestvih bo ostal dlje časa. Ferdinand se je močno postaral, brada je osivela in vidi se mu, da ga je vojska hudo zadela.
svojem gradu Worlit umrl knez Karl Schwarzenberg, eden naj večjih magnatov na Avstrijskem. Vodja avstrijske vojske leta 1813. je bil praoče Schwarzenbergov. Knez Karol je ponesrečil na lovu in je neuadoma umrl za srčnim krčem v 54. letu svoje starosti. Bil je tajni svetnik, častni vitez malteškega reda in vitez reda zlatega runa, ki je najvišje odlikovanje, ki je podeli naš cesar.
Karl knez Schwarzenberg t*
Dr. Robert Diesel, izumitelj svetovnoznanih motorjev y.
Izumitelj Dieseljevih motorjev izginil. Karl knez Schvvarzenberg t-	Ur	Robert	Diesel	i2umitelj	aname?Ml	uie8„,
Le malo dni pred spominskimi slavnostmi, ki	motorjev, je nenadoma izginil, ko se je peljal na
naj bi veljale v prvi vrsti njegovemu pradedu, naj-	parniku od Antvverpna na Angleško, kjer je hotel pri-
višjemu poveljniku v bitki narodov pri Lipskem, je na	sostvovati nekemu zborovanju združenih • tovarnjjza
Dieseljeve motorje. Ko so prišli v njegovo kabino na parniku, so videli, da je njegova postelj še nedotaknjena, da torej v noči ko je izginil, ni legel k počitku. Smatrali so torej, da je ali ponesrečil ali se pa sam usmrtil. Sedaj pa poročajo iz Antvverpna, da so dne 11. oktobra našli ribiči ob izlivu reke Salde dobro oblečeno truplo, katerega pa niso mogli potegniti iz morja. Pobrali so torej iz žepov predmete, •* ki so jih tam našli, pa so pustili truplo v vodi. Sin pogrešanega dr. Diesla, o katerem se je poročalo, da je pred 14 dnevi na vožnji v London najbrže padel z ladje in utonil, je spoznal te predmete in konstatiral, da so brez dvoma last njegovega očeta. Dr. Diesel je torej res utonil.
Mednarodna bitka pri Lipskem.
Dne 18. t. m. je preteklo 100 let, odkar je bila na bojnih poljanah pri Lipskem končno premagana moč korziškega osvojevalca. Tri dni je divjala bitka narodov, na obeh straneh so tekli potoki krvi, a končno je vendar moral Napoleon begoma zapustiti bojno polje in njegova vojska je bila razpršena na vse strani. Tu pri Lipskem se je prvikrat izkazalo, da Napoleon ni nepremagljiv. Vsi trije zavezniški vladarji, kralj pruski Friderik Viljem, avstrijski cesar Franc I. in ruski car Aleksander so prisostvovali tej bitki. Knez Schwarzenberg je zapoveljeval zavezniški vojski, z njim pa so se borili slavni vojskovodje Blucher,
t&rf H$c/if?arzeff£erg
Fursfivpn S/uc/rer
Marsc/ia// /Vej
'jeneraf k Yorck
Konig Friet/ric/r mn WurtfemJje/y. ftemg/ fr/edric/i M/fie/m M.
fSm-
Air/ser filexanderl k Russ/anc/.	Ko/ser fvam I.v.Oesfare/c/r
von Gneise/jau
Fiirst Portiafoivski
Furs/ Metferrr/c/r
K bitki narodov pri Lip&kem. Vladarji, vojskovodje in državniki 1. 1813.
York, Gneisenau in Liitzovv. Na Napoleonovi strani pa so se vojskovali Ney in mnogi drugi. Tudi knez Metternich je bil navzoč pri bitki.
Po tridnevnem ljutem boju so zavezniki premagali Napoleona in zavzeli z naskokom mesto Lipsko. Na
čelu svojih zmagoslavnih čet so dne 1(J. oktobra vsi trije vladarji-zavezniki odkorakali v osvojeno mesto, kjer se je darovala v zahvalo na veliko zmago pre-tresujoča služba božja.
mnnnhhinJ
brniipUim
nmimffe!!
■S
Nemški kolodvor v Šviei: Novi badenski kolodvor v Baslu. Zgoraj: Srednje poslopje z glavnini vhodom, Spodaj: Razgled na napravo tirov, določenih za osebni promet.
Zgodovinski sestanek vladarjev-zaveznikov v Lipskem dne 19. oktobra 1813.
Novi Badenski kolodvor v Baslu.
Stari Badenski kolodvor v Baslu, ki je bil leta 1855. prevzet v obratovanje, je bil v noči od 13. na 14. septembra zatvorjen ter se je otvoril novi, z ogromnimi stroški sezidani državni kolodvor in predal
obratu. Novi kolodvor je največji in tudi najdražji kolodvor v Evropi. Zelo zanimivo je dejstvo, da stoji kolodvor, ki je last Badenske državne železniške uprave, na tujem ozemlju. Skupni stroški za zgradbo tega kolodvora, poslopij, skladišč, za napravo tirov itd. znašajo 65 milijonov mark. Gotovo velikanska vsota!
Tedenske novice.
(S cesarskega dvora.) Kako težko nalogo ima dvorno uslužbenstvo, naj sledi iz sledečih podatkov. Te dni so na Dunaju zborovali zdravniki in naravoslovci. Končno so bili povabljeni na dvor. Sprejema se je udeležilo nad 7000 udeležencev. Pozdravil je goste nadvojvoda Franc Jožef. Dvorni svetnik vitez Prileszky je imel veliko opravka, da se je vse srečno izvršilo. Koliko je bilo opravka, se vidi iz tega, da je bilo použitih slaščic z imenom „Canapees“ 24 tisoč kosov, poleg tega še 10.000 drugih. Sladoleda se je oddalo en hektoliter v granitnih porcijah, 2000 kozarcev limonade, odprlo se je 1600 steklenic šampanjca. Iz tega se sklepa, da je bil obisk res velikansk. Nadvojvoda se je ob pol 9. uri zvečer najpresrčneje poslovil od različnih učenjakov.
(Zahteve vojne uprave.) „Neue Freie Presse poroča s poučene strani, da je sklenil skupni ministrski svet povišati število rekrutov za 35.000; mirovno stanje se torej poviša za 70.000 mož. Zgradili se bodo nadalje štirje naddreadnoughti, več manjših križaric in drugih ladij. Povišanje armade bo stalo prvo polovico leta 1914. 11 milijonov, nove ladje pa 350 milijonov. Nasprotfho pa poroča „Neues Wiener Tag-blatt“, da o vojaških zahtevah ministrski svet še ni končno sklepal.
(Iz seje deželnega odbora kranjskega) dne 11. oktobra 1913. Volonterka v deželnem muzeju dr. Ana Schiffrer se imenuje za asistentinjo, strojepiska Ana Kušar pa za deželno oficialko. — Vpokoji se z normalno pokojino nadstrežaj v deželni bolnici I. Šinkovec. — Zavrnejo se ugovori proti volitvi v cestni okrajni odbor kamniški. — Vzame se na znanje dopis deželne vlade glede zavrnitve vseh ugovorov proti zgradbi deželne električne centrale na Završnici. — Zgradba mostu čez Raduljo v Gučji mlaki se odda Ivanu Ogrinu.
(Svarilo pred neko razstavo.) Pod naslovom „Cita di Chiasso Esposizione Generale Italo-Svizzera, Alimentazione, Igiene, Industria e Commercio in The-ater in Chiasso ‘ dela neki gospod Malagoli reklamo za podjetje, ki ima, kakor so natančnejše poizvedbe na merodajnih mestih dognale, povsem osebno, privatno podlago. Tudi poročila o podobni razstavi, ki jo je isti gospod meseca junija tega leta zasnoval v Lugano, se ne glase ugodno. Tvrdkam, ki dobe vabila raznih inozemskih razstavnih prirediteljev, se nujno priporoča, da se v vsakem primeru natančno informirajo, o dotičnih razstavah. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je pripravljena dati, oziroma oskrbeti take informacije.
(Lov na divje koze) se vrši od dne 16. do 24. t. m. v Kamniški Bistrici v lovišču kneza Windisch-graetza. Vsled tega naj vsakdo te dni opusti hojo po teli hribih, ker bi vsakega lovski uslužbenci zavrnili, da se ne pripeti kaka nesreča.
(Proti onečiščevanju Save s premogom v Trbovljah.) Na inicijativo zagrebškega gospodarskega društva se je te dni sešla posebna avstrijsko-hrvaška komisija, ki je s čolnom preiskala Savo od Sevnice na Štajerskem do Zagreba, da bi dognala, v koliki mori se vrši onečiščevanje Save s premogom iz trboveljskih rudnikov in kakšne so posledice. Komisija je dognala, da je onečiščevanje trajno, izredno močno in sega še daleč preko Zagreba. Škodljive po-
sledice so nasleduje: Predvsem je premogova plast uničila v savski strugi rastlinstvo in živalstvo, ki je predpogoj za obstanek rib. Sava je pa premogov prah naplavila tudi po obrežnih livadah, ki vsled tega oči-vidno pešajo in so izginile z njih že vse finejše travč. Velikanska škoda preti Hrvaški zlasti na onih 6000 oralih zemlje, ki jo bo pridobila z regulacijo Save, ki bo pa vsled premogovih naplavin postala popolnoma neplodna in se bo tako izjalovil glavni namen savske regulacije. Že sedaj se nahajajo na teh zemljiščih močne plasti premogovega prahu. Veliko škodo trpe dalje zagrebški podjetniki, ker je savski pesek že tako pomešan s premogovimi odpadki, da se le še malo rabi za zidanje, za gotova dela je pa že sploh neraben. Umazana voda ovira dalje promet v zagrebškem občinskem kopališču na Šavi in izključuje v naprej gotova industrijska in tovarniška podjetja v Zagrebu. V kaki meri se iztresa premog v Savo, priča dejstvo, da se še pod Zagrebom dobe v reki do 8 kg težki kosi premoga. Nekaj družin se živi samo z lovljenjem premoga v Savi, katerega love s štirimi čolni in mrežami in ga nalove dnevno vsak po 4 metrske stote. Na podlagi teh dejstev so štajerski in hrvaški intere-sentje sklenili skupno postopati in zahtevati, da trboveljska premogovna družba neha z onečiščevanjem Save. Postopanju se je pridružila zagrebška mestna občina, ribiško društvo in graditeljska zadruga.
(Požar.) V soboto dne 11. t. m. so pogorela vsa poslopja pri p. d. Lenčku v Dvorski vasi, okraj Radovljica. Zažgal je mal otrok, ki se je igral z vžigalicami. Požarne brambe so prišle prepozno. Zavarovano je bilo baje samo za 600 kron, medtem ko škoda presega zavarovalnino, dvakrat, trikrat.
(Nesreča.) Preteklo soboto je povozil vlak, ki prihaja iz Ljubljane, ob prehodu blizu litijskega kolodvora mlado, okrog 20 let staro neznano fabriško delavko. Dan prej so v tovarni dobili plačo; najbrže je pila v družbi z drugimi dekleti in fanti v gostilni pri „Fortuni“ v Litiji. Morda je omočena zašla na tir, kjer je našla tako strašno smrt. Vlak jo je povozil in strl glavo in levo roko. čuvaj jo je našel na progi in prenesli so jo v litijsko čakalnico na kolodvoru.
(Zopet nesreča z možnarjem.) Pri Št. Joštu pri Ljubljani je 23 let stari Anton Tominc streljal z možnarjem, pa je pri tem tako neprevidno ravnal, da mu je smodnik puhnil y oko.
(Roparski umor.) V nedeljo zjutraj se je pripetil v Zmincu v Poljanski dolini roparski umor, grozen in predrzen. Na samoti ob deželni cesti stoji gostilnica in trgovina pri „Jurju“. Gostilničarka je Marija Krajnik, ki gospodinji svojemu bratu Matevžu Dolencu. Preteklo nedeljo je bila sama doma s svojim jietletnim sinom. Okrog pol sedmih je prišel v Jurjevo gostilno človek in je zavil v kuhinjo. Tam je rekel fantiču naj gre v sobo. Deček je šel. Ko pa so je vrnil, je našel svojo mater v mlakuži krvi. Neznanec je umoril njegovo mater. Morilec je udaril Krajnikovo po glavi s težkim orodjem, najbrže s sekiro. Nesrečnica je dobila tri smrtonosne udarce po glavi. Ti so bili tako močni, da so se videli možgani. Morilec je po zločinu pobral iz prodajalne denar okrog 90 K in tri škatle cigaret, nakar je pobegnil. Umor se je vršil hitro in tiho, tako da ni slišal ničesar niti deček niti umrle teta, ki stanuje v posebni sobi pod gostilno. Ropar, ki ga ni videl nihče, dasi so ljudje šli k maši, je izginil v grmovje. To sled sta našla psa g. Toplikarja, ki je
prišel z njima mi mest« umora. Morilec lio prišel kmalu pravici v roke.
(Namesto v tarčo, ga zadel v oko.) V Rašici pri Trebeljevem so lovci streljali v tarčo. Pri tarči je pazil na učinek strelov 19 letni Ignacij Čoš. Ker dalje časa lovci niso ustrelili, je radovedni fant pomolil glavo izza tarče. V tem trenotku pa poči strel in fant je dobil strel v desno oko. Poškodba je jako nevarna.
Kmetijstvo in gospodarstvo.
Jesensko gnojenje travnikov.
Jesen se bliža! Kmetovalci bodo večinoma svoje pridelke kmalu pospravljene imeli; že sedaj lahko preračunijo letošnjo letino.
Današnje razmere, zlasti nepovoljno stanje kmetijstva, pa umnega gospodarja odločno silijo, da premišljuje, če je tudi vse spolnil, da je dosegel največji donos. Današnjemu nepovoljnemu stanju kmetijstva se da najbolje in trajno odpomoči le z večjim in boljšim pridelkom, ki se doseže z razmerno Dizkimi stroški.
Stari rek: — veliko in dobre krme da veliko in dobre živine, veliko gnoja, veliko pridelkov, veliko denarja in zopet narobe — velja za vse naše kraje.
Nedvomno se da čisti dohodek naših kmetij prav znatno dvigniti, če se nam posreči, z majhnimi stroški pridelati boljšo in več krme, ker moremo z njo več živine bolje prekrmiti in je tudi več odprodati. Sredstvo v dosego tega je predvsem pravo gospodarsko gnojenje, kakor spričuje na tisoče ^zgledov iz drugih dežel.
Z neprestanim pridelovanjem smo odvzeli našim zemljam velike množine redilnih snovi. Ker nismo vrnili zemlji z gnojem dotičnih snovi, je postal pridelek manjši in slabši.
To velja za vse tri važne redilne snovi, in sicer za: dušik, kalij in fosforovo kislino, katero imajo vse naše zemlje že od narave malo v sebi.
Z odprodajanjem živine, mleka in žita pa odvzamemo kmetiji vselej velike množine teh snovij, posebno fosforove kisline. Iz tega vzroka nas ne sme presenetiti dejstvo, da imajo vse naše kmetije slabe in majhne pridelke in slabo živino, čestokrat se toži tudi nad trdim in slabim senom. Vzrok temu je pomanjkanje fosforove kisline in kalija.
.Umen gospodar ne sme zamuditi, da v svoji zemlji nakopiči fosforove kisline, in sicer v obliki Tomasove žlindre. V njej je ta kislina po ceni in ona ima apno v sebi, ki tudi blagodejno vpliva na kakovost zemlje in pridelkov. Tomasova žlindra je dandanes najpriljub-nejše in najcenejše fosforovo gnojilo, kar svedoči tudi ogromna poraba v deželah, ki so v kmetijstvu najbolj napredovale.
Kakor hitro pa gnojimo s Tomasovo žlindro, moramo hkrati gnojiti tudi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Namesto teh dveh rabimo tudi lahko pepel, seveda je treba veliko večjih množin kakor pri kalijevi soli. Kalij je za rastline ravno tako važen kakor fosforova gnojila. Ja, učinek žlindre je spoznati šele po gnojenju s
kalijem. S kalijem pognojene rastline trpe veliko manj vsled mraza. Tudi na vlago v zemlji vplivajo kalijeva gnojila ugodno.
Tudi tretje redilne snovi, dušika, ne smemo pozabiti na travnikih. Njega imamo dovolj pri hišah v obliki gnojnice. Žalibog se pa to gnojilo popolnoma zanemarja, in prisiljeni smo zato kupovati draga du-šičnata gnojila: amonijev sulfat ali pa čilski soliter. Gnojnica je za rastline kri; brez dušika ni obilo in dobre krme.
S Tomasovo žlindro in kalijevo soljo gnojimo vso jesen in tudi pozimi na sneg. Gnojiti je treba obenem z dušikom v obliki gnojnice ali amonijevega sulfata. Na oral se vzame 300 kg Tomasove žlindre, 150 kg kalijeve soli in primerne množine gnojnice ali hlevskega gnoja ali pa 100 kg amonijevega sulfata. Z umetnimi gnojili je gnojiti pred gnojenjem z gnojnico.
Že sedaj jo treba misliti na jesensko gnojenje. Že sedaj naročajte kmetovalci umetna gnojila pri zanesljivih tvrdkah. Imamo ja naše kmetijske podružnice in družbo, ki nam postrežejo z najboljšim in najcenejšim blagom. Pri nakupovanju gnojil ne smemo gledati preveč na ceno, na denar.
Naše kmetijstvo hira, ker skromni dohodki ne krijejo obilnih stroškov. Temu se da odpomoči edinole z večjimi dohodki. Kmetijstvo je obrt kakor vsaka druga; če v obrt ne vtaknemo glavnice v obliki sirovin — v poljedelstvu v obliki gnojil —, potem tudi nimamo kaj pridelati in prodati. Posestniki, nakopičite v svojih zemljah dovolj redilnih snovij, in imeli boste bogate žetve. Nakupite predvsem sedaj v jeseni gnojila, ravnajte pravilno z gnojem in ne pustite v nemar niti kapljice gnojnice. To je prav izdaten lek proti hiranju našega kmetijstva.	Ing.	A. V.
(Kmetijske poučne tečaje), ki so se tako udomačili med našim ljudstvom, bo prirejal deželni odbor tudi letošnjo zimo.
Tozadevni tečaji bodo trajali po en dan, dva do tri ali več dni, kakor bo to primerno krajevnim potrebam in razmeram. Predavalo se bo v prvi vrsti o kmetijskih stvareh, kakor o živinoreji, prašičereji, mlekarstvu, namakanju, osuševanju in gnojenju travnikov, o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu, o prvi pomoči in higieni pri živini. Ravnotako se bodo vpoštevale želje po predavanjih o ljudski higieni, o hranilnicah in posojilnicah ter o ostalem zadružništvu, o občinskih posredovalnih uradih, zemljiški knjigi, testamentu, o upravi in ustavi itd.
Prošnje za prireditev takega tečaja je vlagati pri deželnem odboru najkasneje do 1. novembra t. 1. V prošnji naj bo navedeno, kateri predmeti, po možnosti tudi kateri dnevi bi bili pripravni krajevnim potrebam. Navesti je tudi prostore, v katerih se bo tečaj vršil, zakar so najpripravnejše društvene dvorane, če teh ni, šolske sobe. Načelno pa se tak tečaj v gostilni ne vrši. Za nedelje in praznike je po možnosti tudi navesti, kdaj se v dotičnem kraju vrši ta čas služba božja.
Po možnosti se bo deželni odbor oziral na to, da se vršita po dva tečaja istočasno v sosednjih občinah odnosno farah, da se predavatelji izmenjavajo. -
Prošnje je vlagati pravočasno, ker se vsled velikega zanimanja za take tečaje na zakasnele ne bo več mogoče ozirati.
Natisnila in založila: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.	Odgovorni	urednik:	Koman	Sticli.